administrácija -e ž (á)
1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji
3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada: ameriška administracija je napovedala nove sankcije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

administrácija -e ž, pojm. (á) pisarniško delo; upravljanje, uprava; števn. funkcionarji ~e |upravnega organa|; zglasiti se v ~i v pisarni; ameriška ~ vlada

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

administrácija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

administrácija -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

admiralitéta -e ž (ẹ̑)
v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva
// admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

admiralitéta -e ž
v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornaricepojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE: zbor

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

aeronávtika -e ž (á)
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aeronávtika -e ž
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zrakupojmovnik
SINONIMI:
letalstvo, knj.izroč. zrakoplovstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

agílen agílna agílno pridevnik [agílən] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
blážev Frazemi s sestavino blážev:
blážev žégen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Certificirana elektronska pošta in slovenski ustreznik

Zanima me slovenska kratica za: certificirana elektronska posta. V Italiji uporabljamo kratico »PEC« - Posta Elettronica Certificata. V Vasem odgovoru, prosim, da mi poleg slovenske kratice omenite se anglesko kratico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cvetíca cvetíce samostalnik ženskega spola [cvetíca] ETIMOLOGIJA: ↑cvet
čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca] ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

dacaríja -e ž (ȋ)
1. pog., ekspr. davčna uprava, davčni urad: reforma dacarije; prijava premoženja dacariji / na dacariji je vladal kaos
2. v stari Avstriji dacarski urad: prijavili so ga dacariji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

davkaríja -e ž (ȋ)
pog. davčna uprava, davčni urad: delež dobička, nagrade, ki ga pobere davkarija; zagrozil mu je, da ga bo zaradi utaje prijavil davkariji; prijaviti premoženje davkariji; skrivati se pred davkarijo / direktor, šef davkarije; odločba davkarije; uradniki na davkariji; spori, težave, zapleti z davkarijo / v kraju so imeli sodnijo in davkarijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

dejánska oblást držáve -e -í -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

dežêlen -lna -o prid. (ē)
nanašajoč se na deželo:
a) deželni jezik
b) deželna meja; deželna uprava / deželna cesta nekdaj cesta, ki jo vzdržuje dežela
♦ zgod. deželni glavar v fevdalizmu vladarjev namestnik v deželi; v stari Avstriji od vladarja imenovani predsednik deželnega zbora in deželnega odbora; deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; deželni odbor v stari Avstriji izvršilni organ samouprave dežele, odgovoren deželnemu zboru in od njega izvoljen; deželni stanovi v fevdalizmu predstavniki plemstva, duhovščine in meščanstva, ponekod tudi kmetov; deželni zbor v stari Avstriji zakonodajna skupščina v deželah od 1860 do 1918; deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč; deželno sodišče v fevdalizmu prvostopenjsko civilno sodišče za fevdalce; v stari Avstriji okrožno sodišče na sedežu dežele
c) star. deželni pridelki kmečki, poljedelski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

digitálna upráva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

dínarski1 dínarska dínarsko pridevnik [dínarski] ETIMOLOGIJA: ↑dinar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

dôbra upráva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

doménski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na domena 3: domenska uprava; domensko posestvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

doménski -a -o (ẹ̑) zgod. ~a uprava

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

é-upráva -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

fakultéten -tna -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na fakulteto: fakultetni študij, učitelj / imeti fakultetno izobrazbo / fakultetna uprava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

finánčna upráva -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

gnézdo Frazemi s sestavino gnézdo:
drégniti v ósje gnézdo, drégniti v sršénje gnézdo, drégniti v sršénovo gnézdo, drézati v ósje gnézdo, drézati v sršénje gnézdo, gádje gnézdo, ósje gnézdo, sráčje gnézdo, sršénje gnézdo, v sršénovo gnézdo séči

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

gulág gulága samostalnik moškega spola [gulák gulága] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. gulág, iz kratice za g(lávnoe) u(pravlénie) lag(eréj) ‛glavna uprava taborišč’ - več ...
institucionálna ínfrastruktúra -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

intendánca -e ž (ȃ)
1. voj. žarg. intendantska služba: intendanca jim je preskrbela vse potrebno za pohod
2. zastar. uprava gledališča: prevzeti intendanco / takratna intendanca je uvrstila v repertoar več domačih del

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

intendánca -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

jávnoprávna denárna nèdávčna obvéznost -e -e -e -i ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

knjíga Frazemi s sestavino knjíga:
béla knjíga, bíti kot odpŕta knjíga, bráti kóga/kàj kot odpŕto knjígo, knjíga knjíg, knjíga s sêdmimi pečáti, módra knjíga, požírati knjíge, rumêna knjíga, zláta knjíga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kríž Frazemi s sestavino kríž:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, bíti za kríži, glédati kot lévi razbójnik [na krížu], iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti svój kríž, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, kríž bôžji, kríž je [s kóm/čím], kríži in težáve [s kóm/čím], napráviti kríž čez kóga/kàj, naredíti kríž čez kóga/kàj, nosíti svój kríž, prenášati svój kríž, pribíjati kóga/kàj na kríž, pribíti kóga/kàj na kríž, Rdéči kríž, rdéči kríž, sedéti za kríži, vêlik kríž je s kóm/čím, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsì kríži so dôl, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kvartálni kvartálna kvartálno pridevnik [kvartálni] ETIMOLOGIJA: ↑kvartal

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kvartárna dejávnost -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

lazaréten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na lazaret: lazaretna uprava / ranjenci v lazaretni sobi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

lazaréten -tna -o (ẹ̑) ~o zdravljenje
lazarétni -a -o (ẹ̑) ~a uprava

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

mémo -a m (ẹ̑) pog.
krajše uradno ali poslovno pisno sporočilo; dopis: uprava je zjutraj poslala memo s kratkimi navodili, o čem bodo ta dan poročali; interni memo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

mênedžerski tudi ménedžerski tudi managerski -a -o [tretja oblika mênedžerski tudi ménedžerski] prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na menedžerje ali menedžerstvo: opravljati menedžerske posle; prevzeti menedžerske naloge / menedžerska uprava / kandidati za menedžerske položaje v podjetjih / menedžerska bolezen bolezen, ki se pojavlja zlasti zaradi neprestane napetosti pri opravljanju organizacijskih in vodilnih del

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

mésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na mesto 1:
a) mestna okolica; mestno središče / mestni komite, svet; mestna uprava / mestna in podeželska gospoda; ima mestne navade; mestno življenje / ta kraj dobiva značilnosti mestnega naselja / mestna hiša sedež mestne uprave; mestna hranilnica
b) mestna vrata; mestno obzidje / mestni sodnik / vladar jim je potrdil mestne pravice
● ekspr. mestni očetje člani mestne uprave
♦ kem. mestni plin plin za kurjenje, pridobljen z uplinjenjem premoga; mat. mestna vrednost vrednost znaka, določena z njegovim mestom v številki; šol. mestna šola nekdaj šola za otroke meščanov, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje mestna uprava; urb. mestno zemljišče zemljišče v ožjem gradbenem okolišu mest in načrtno grajenih, urejenih večjih naselij sploh; zgod. mestna država država v starem in srednjem veku, katere jedro je eno samo mesto; zool. mestna lastovka lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

mílica2 tudi milíca -e ž (ȋ; ȋ)
1. od 1945 do 1992 uprava javne varnosti: obvestiti milico / godba milice / postaja milice organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne milice enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet / zadržati koga na milici
// miličniki: milica je prišla ponj; brž so poklicali milico
2. v nekaterih državah vojaške enote, ki se organizirajo ob posebnih prilikah, zlasti v vojni: milica je bila za boj slabo pripravljena / general fašistične milice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

milica ► ˈmilėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

obséden -dna -o prid. (ẹ̑)
v zvezi obsedno stanje, v nekaterih državah stanje, v katerem na določenem območju vojaška uprava zamenja civilno oblast: razglasiti obsedno stanje
// pren., ekspr. stanje velike napetosti, vznemirjenosti, ko običajni načini ravnanja ne zadostujejo, navadno zaradi kakega nepredvidenega dogodka ali priprave na pomemben dogodek: zaradi ledu in snega je na cestah vladalo obsedno stanje; nenaden dvig cene nafte je na borzi povzročil obsedno stanje; nepreverjena novica je spravila v obsedno stanje vso Evropo / zadnji dan pred žrebanjem je pri prodaji loterijskih listkov vladalo pravo obsedno stanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Pisanje črk ob števkah

S kolegi si nismo edini, kako zapisovati različne številske in črkovne kombinacije (presledek, skupaj ali vezaj):

a) člen 3(1)(4) = 4. točka prvega odstavka 3. člena \– ali morajo biti med oklepaji presledki (v angleški predlogi jih ni);

b) skupina G7 ali G 7 ali G-7,

EU27 ali EU 27 ali EU-27;

c) trdota 2B, HB-2, HB=21/2 (neposredni prepis s treh svinčnikov);

č) hišna številka: Maistrova 12A ali 12 A.

Pod »format« je v slovarskem delu SP mogoče prebrati format A 4 in A4-format – bi morali tako ravnati v vsakem črkovno-številskem primeru? Čemu presledek v prvem primeru med A in 4? Kaj pa, če kje drugje naletimo na kombinacijo 4A? Po matematični logiki presledka ni v pomenu štirikrat A.

H. Š.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

policȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

policija ► pȯliˈciːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

pomiválka -e [pomivau̯ka; prvi pomen tudi pomivalka] ž (ȃ)
1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s pomivanjem, navadno posode: uprava hotela je med sezono zaposlila še dve pomivalki
2. kos blaga za pomivanje posode: iz stare rjuhe si je naredila nekaj pomivalk; mokra, umazana pomivalka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

pòzavaroválnica -e ž (ȍ-ȃ)
zavarovalnica, pri kateri prevzete obveznosti zavarujejo druge zavarovalnice: največje svetovne pozavarovalnice so povišale svoje premije; dokapitalizacija pozavarovalnic; lastnik, uprava pozavarovalnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

režȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

rokometáš rokometáša samostalnik moškega spola [rokometáš] ETIMOLOGIJA: ↑rokomet
súperstruktúra -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

terciárna dejávnost -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

údba in Údba -e ž (ȗ)
od 1946 do 1991 uprava državne varnosti, jugoslovanska tajna policija: sodeloval je z udbo; agenti, sodelavci udbe; šef udbe; ozna in udba / zloglasna udba; zločinsko delovanje udbe; dosjeji udbe; metode udbe / udba ga je zasliševala njeni agenti, sodelavci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ÚDBA -E in Údba -e ž (ȗ) |uprava državne varnosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

UDV UDV-ja tudi UDV -- [udevé -êja] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) Uprava državne varnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

UJV UJV-ja tudi UJV -- [ujevé -êja] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) Uprava javne varnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

únra in Unrra -e [únra] ž (ȗ)
od 1943 do 1949 Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo: ustanovitev unre; v prid. rabi: unra paket

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

upráva -e ž (ȃ)
1. dejavnost, ki se ukvarja z urejanjem, usmerjanjem življenja v kaki družbeni skupnosti: modernizirati upravo; urediti upravo, sodstvo in zakonodajo; zaposliti se v upravi; vodilna mesta v upravi / civilna, vojaška uprava
// organi, ki opravljajo to dejavnost: organizirati upravo; državna, javna, občinska uprava; struktura deželne uprave / strokovno neustrezna uprava upravni delavci
// s prilastkom osnovna enota za opravljanje dejavnosti na kakem področju splošnega pomena: carinska, davčna uprava; geodetska uprava; pravosodna uprava
2. organi v kaki delovni skupnosti, ki odločajo o življenju, opravljanju temeljnih nalog v tej skupnosti: poslati dopis upravi podjetja; fakultetna, gledališka, rudniška, tovarniška uprava; pritožiti se na upravo pristanišča; prostori uprave / taboriščna uprava / biti v službi na upravi / delavci so se zbrali pred upravo upravno stavbo, upravnimi prostori
3. upravljanje: prevzeti upravo nad določenim ozemljem; priti pod državno upravo / zaupati komisiji upravo gledališča / slaba uprava stavb
● pog., šalj. lahko se pritožiš na sončno upravo nikamor se ne moreš pritožiti; pog., šalj. zaposlen je pri sončni upravi nikjer; sploh ni zaposlen
♦ vojaška uprava začasna izvršna oblast vojske na zasedenem ozemlju; uprava državne varnosti do 1967 organizacijska enota zveznega in republiškega organa za notranje zadeve, ki skrbi za varovanje ustavne ureditve; uprava za notranje zadeve območni organi Ministrstva za notranje zadeve za opravljanje določenih nalog s področja notranjih zadev; zgod. mandatna uprava med obema vojnama upravljanje tujega ozemlja, za katero določeno državo pooblasti mednarodna organizacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

upráva -e ž (ȃ) modernizirati ~o; oddati pritožbo na ~i; zaposliti se v ~i; davčna ~; fakultetna ~; pojm., redk. ~ stavb upravljanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

upráva -e ž
1.
dejavnost, ki se ukvarja z urejanjem, usmerjanjem življenja v kaki družbeni skupnosti ali organi, ki to dejavnost opravljajopojmovnik
SINONIMI:
2.
organi v kaki delovni organizaciji, ki odločajo o življenju, opravljanju temeljnih nalog v tej organizacijipojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: upravljanje
GLEJ ŠE: kondominij

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

uprȃva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

upráva -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

visôka kultúra -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

vzdrževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da se kaj ohranja v dobrem stanju: vzdrževati cesto; sam vzdržuje hišo; vzdrževati na predpisan način; vzdrževati po navodilih; vzdrževati in obnavljati / vzdrževati v dobrem stanju
// delati, da se kaj ohranja v enakem stanju: vzdrževati v kotlu stalno temperaturo / vzdrževati ogenj
// delati, da se kaj ohranja sploh: vzdrževati diplomatske, prijateljske odnose; z letali vzdrževati zvezo s poplavljenimi območji / vzdrževati redni promet / ladja vzdržuje progo med Dubrovnikom in Koprom / vzdrževati ravnotežje; s silo vzdrževati red / vzdrževati koga pri življenju / publ. vzdrževati zanimanje za različna področja zanimati se
// delati, da je kaj komu na razpolago: v Ljubljani vzdržujejo stanovanje za sina / vzdržuje si ljubico
2. dajati komu, kar potrebuje za življenje: vzdrževati družino, otroka; med študijem ga je vzdrževal stric / s plačevanjem šolnine vzdrževati učitelja; vzdrževal se je z inštruiranjem
// dajati, kar je potrebno za obstoj, delovanje česa: muzej vzdržuje mestna uprava / vzdrževati vojsko z davki; društvo se vzdržuje s prirejanjem veselic
● knjiž. vzdrževalo jo je upanje, da se sin vrne ji je dajalo moči za nadaljnje življenje; publ. vzdrževati korak s spreminjajočimi se potrebami družbe prilagajati se jim; knjiž. naprava vzdržuje ladjo v vodoravnem položaju drži, ohranja; knjiž. vzdrževati se ostrih besed ne izrekati, ne uporabljati jih; knjiž. pri glasovanju se je skupina poslancev vzdrževala se ni opredeljevala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

zavézniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zaveznike: zavezniška pomoč / zavezniška vojska / zavezniška država / zavezniška pogodba / zavezniška vojaška misija pri partizanih; nacističnim zločincem so sodila zavezniška vojaška sodišča
♦ zgod. zavezniška vojaška uprava od 1947 do 1954 anglo-ameriška vojaška uprava v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

zavezujóča dávčna informácija -e -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Zavrnitveni referendum
V pravniških krogih so enega od referendumov poimenovali zavrnitveni referendum , nekdo med njimi pa je govoril o zavrnilnem referendumu , čeprav naj bi obakrat govorili o referendumu, s katerim volivci neposredno odločajo o zavrnitvi kakega zakona ali drugega pravnega akta z glasovanjem.  Po analogiji s potrditvenim referendumom, bi raje govorili o zavrnitvenem in ne zavrnilnem referendumu . Prosim za pojasnilo.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

županíja -e ž (ȋ)
1. na Hrvaškem in Madžarskem v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom: uprava županije; občine in županije / Železna županija; Istrska, Medžimurska, Šibeniško-kninska županija
// v ogrski monarhiji najvišja upravna enota; komitat: zastopniki županije
2. v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja urad župana; županstvo: pred županijo se je zbrala skupina ljudi
3. zgod., v fevdalizmu skupnost prebivalcev ene ali več vasi ali njeno ozemlje; župa1: županija krči gozd za pašnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Število zadetkov: 68