ajželjc m, F6, caſeale, -lis, tudi ſerivnik, kir ſe grè h'potrebi, aiṡhilz; cloacarius, -rÿ, kateri ſerilnike, ali aiṡhilze treibio; latrina, -ae, laibil, ſecrèt, ṡahod h'potrébi, aiṡhilz; locus secretus, ṡkrivnu meiſtu, aiṡhelz; ruder, vel rudus, tá neſnaga v'aiṡhilzih; tenasmus, -mi, teṡhava tega ſranîa, kader eden ṡabſtoîn na aiṡhelz grè
apotekar m, F8, medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni, raſte v'Laṡhki deṡheli, apotekarji ga imenujejo olander; pharmacopola, -ae, Apotekar, kateri te arznie perpravla; pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37; ſarcocolla, -ae, en lym, ali ena guma, takú imenovana od opotekarjou; ſpatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; ungventarius, -rÿ, eden, kateri ṡhalbo déla, ali predaja, Opotekar; zizipha, enu drivú, kateriga ſad ty Apotekarji jujubas imenujejo
arcnavan del., praemedicatus, -a, -um, eden poprei arznavan kakòr je bilú potreba
baratati nedov., F10, collybistes, minîavez, kateri s'danarmi baratá, wechsler, Wexler; empturire, rad kupovati, baratati; hippocomus, -mi, eden kateri s'koinî baratá; lanaris, -re, kateri volno noſſi, ali s'nîo baratá; linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali baratá; linopola, en lanár, kateri s'lanom baratá; lintearius, -rÿ, platnar, kateri s'platnom baratá; mango, tudi eden, kateri s'koinî baratá, inu minîuje, kateri k'ſluṡhbi baratá; melliturgus, -gi, medar, ali medizhar, kateri s'medom okuli hodi, ali baratá
batica ž, F5, clava, ſheſtoperniza, batiza, balta, buṡdihán; clavus, zhaul, ẛhibel, zvek, batiza; scutarius, -rÿ, eden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla, ali batize; scutulatus, -a, -um, okrogil kakòr ena batiza; scutum, -ti, tudi ena batiza
beliti1 nedov., F10, abare, beiliti; albarium, bélenîe, karkuli béli, ali ṡzhim ſe béli; albicare, beiliti; candefacere, beiliti, beilu ſturiti; candificare, beiliti; dealbare, pobéliti, béliti, plaihati; fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti, ſuknu vala, platnu beili, ali plaiha; gypsare, s'tako ṡemló narejanîe, inu béliti, ali délati; tector, -oris, eden kateri en ṡyd fraiha, ali beili
beseda ž, F85, catechumenus, eden s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen; cavillum, ena fershmaihtna, ẛramotna beſſéda; dictio, ena beſſéda, ali rezhenîe; elapsa verba, nepremiſhlene beſſéde; excipere verbis, s'beſſédo pokregati; gloſsema, -tis, ena teshka beſséda k'jslaganîu tega piſma; inania verba, marṡikake praṡne beſſéde; inconstanter loqui, neobſtojezhnu govoriti, per eni beſſédi neobſtati; ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; loquela, govorjenîe, beſſéda; nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, nove beſsedne Buque, ali vſehſploh beſsedy buque; oblocutio, pregovor, tá ṡuparna beſſéda, ṡupargovorjenîe; ſeminiverbius, klaffar, beſſéd ſeiviz. Act:17.v.18; ſententia, -ae, modru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt; verbum, -bi, beſſéda; verbum caro factum est, tá beſſéda je meſſú poſtala; vocabulum, -li, ena beſſéda; vox, -cis, ṡhtima, glas, beſſéda
bežati nedov., F18, apage, apagesis, poberi ſe, béṡhi prózh, prózh; diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam béṡhati; fugam ardet abire, vus gory kakú bi béṡhal; fugam capere, béṡhati, pobégniti; fugere, béṡhati; fugere conspectum alicuius, pred poglèdam ali ozhmy eniga béṡhati; fugiendus, pred katerim ſe ima béṡhati; fugitare, hitru béṡhati; fugitor, kateri béṡhy; fugiturus, kateri bó béṡhal; laborem fugere, nerad délati, pred dellam béṡhati; lucifugus, -a, -um, temnîak, kateri pred ſvitlobo beiṡhy, inu jo ſovraṡhi; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy; profugium, -ÿ, perbeṡhanîe, meiſtu kamer ſe more beiṡhati; provolare, odleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza; subterfugere, na ṡkrivnim prózh béṡhati; suffugere, na ṡkrivnim prózh beiṡhati; terga dare, harbat oberniti, inu beiṡhati
bil del., F36, ariopagitae, ſo bily v'tem méſti Athene ſodniki; communiter putabant, ſo bily gmain miſli; fatifer ensis, en mezh, s'katerim je bil eden vbyen; mansuetabatur, je bil kroták, vtolaṡhen. Sap:16; mecum indignabar, jeſt ſim bil ſam na ſe jeṡen; metu agitati, ſerzè ym je bilú vpadlu od ſtraha; sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim bil, biti; verberones, kateri ſo bily ozhitnu tepeni
bistro prisl., F5, clarè, biſtru; contueri, pogledati, poſhpegati, polukati, biſtru gledati; limpidè, biſtru, zhiſtu; oculatus, -a, -um, ozhitin, kateri je bil v'prizho, kateri biſtru gleda; perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou biſtru gleda
biti2 nedov., F21, adverberare, biti, tepſti; aeneator, -oris, en paukar, kateri na kotle bye: tudi trobentar; arteria, ta ẛhyla, katera vſeṡkuṡi bye, ali ſe gible na roki; batuere, biti, ſe bojovati, ṡkuſhati; caedere, ſékati, byti; calcitrosus, kir s'nogami bye, ali berza; circumpavire, okuli ſebe biti, mlatiti, tepſti; cornupeta, -ae, kateri s'rogmi bye ali vdari; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali ygrati; depunire, byti, tepſti; incursare aliquem pugnis, et calcibus, nad eniga tezhi s'peſtmi biti, inu s'nogami berzati, ali pehati; lamino, pleh biti; organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali ygrajo; organista, -ae, eden, kateri orgle déla, ali na nîe bye; percutiens, percuſsor, -oris, pogubaviz, kateri bye, ali vdari; pulsator chitarae, kateri na Arfe bye; referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti; reverberare, ṡupèt biti, ali tepſti, naṡai vdariti; tundere, tleizhi, biti, tepſti, tolzhi; verberare, tepſti, gaishlati, byti, vdariti, mlatiti; prim. bijen
blizi prisl., F12, adinere, blisi, ali notar poſtaviti; admotus, -a, -um, permaknîen, blisi poſtavlen; admovere, permakniti, pertakniti, blisi poſtaviti; adnatare, perplavati, blisi perplavati, doplavati; adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen, bliẛi poſajen; circa, circum, okuli, poleg, bliṡi; collimitari, eden per druṡim bliṡi meinyk iméti, mejáṡh biti; cominus, et emenus, od bliẛi inu od dalezh; penè, ṡkorai, bliṡi; penes, cilú bliṡi, poleg, s'raven, per; propinquè, cilú bliṡi; proximare, bliṡhati, cilú bliṡi biti
bolje prisl., F
10,
adagia sunt: Aku ſe eden vezh potlazhuje,
bojlè ſe povsdiguje;
eo melius, tim
bulie;
habitior, et hoc habitius, tolṡtéſhi, inu
bolè per ṡhivotu;
melior, et melius, -oris, bulſhe,
bulie;
melius, bulie;
meliuscule, enu malu
bulie;
mitè, mitius, mitiſsimè, krotku,
bulie krotku, cilú krotku;
multo melius, veliku, ali doſti
bulie;
praestat, bojle je, bulſhi je;
satis superque: prevezh, ṡadoſti:
satius, bulie, ſlobodniſhe
- najbolje (naj bolje) F3, myropola, -ae, kateri to nar ṡhlahtniſho inu narbulie diſſezho ṡhalbo predaja; optimè, narbulè, cilú dobru; ridibundus, -a, -um, ſmeyozhi kar nar bulè more
branjen del., F3, parmatus, -a, -um, eden s'enim takeſhnim ṡzytam branên; protectus, -a, -um, ṡakriven, branîen, ṡaſhirman; vetitus, -a, -um, prepovédan, branîen
brati2 nedov., F4, legulus, -li, eden, kateri v'vinogradi groṡdie bere, ali terga; mellificare, mèd brati, délati, ṡnaſhati; olivare, olike targati ali brati; vindemiare, groṡdje tergati, ali brati; prim. bran2
ciljati nedov., F3, collimare, prou ṡadéti, eden s'drugim ſe tiṡzhati, zilati, s'enim okom meṡhati, namerjati ravnu; metari, zilati, reṡmèriti; tendere, napèti, zylati, naprei miſliti, ſtegniti
cink m, F2, cornicen, eden, kateri v'rúg trobi, na zinke piṡka; rami cornini, zinki, ali odraṡtki na rogéh
cviblati nedov., F15, addubitare, enu malu zviblati, ſhe zviblati; addubitatus, -a, -um, eden, nad katerim ſe zvibla; ambigo, -ere, zviblati; confluctari, zviblati, v'zviblanîu biti; contari, zviblati, vpraſhati, yṡkati; dubitare, zviblati; dubitatus, -a, -um, ṡa kar ſe zvibla; haesitare, zviblati, jezati, od ſtraha molzhè ſtati; nutare, zviblati, en zhas ene, en zhas druge vole biti: kimati; subdubitare, enu malu zviblati; suspicari, meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti, ſumniti; titubare, ſhlekedrati, omotihati, ſe ſpotikati, omahovati, zviblati; vacillare, ſe ſpotikovati, zviblati; venire in dubium, zviblati
čislo s, F8, a rationibus, eden kateri zhiſlu, ali raitengo déla; centuria, enu zhiſlu od nyh ſtú; decuria, -ae, enu zhiſlu od nyh deſſet; innumerabilis, -le, pres zhiſla, kar ſe ne more preṡhteti, nepreṡhtiven; numerus, -ri, ṡhtivenîe, ṡhtivilu, zhiſlu; ordine, po verſti, po rèdu, po zhiſlu; ratio, -onis, um, pamet, urṡhoh, raṡlog, raitinga, razhún, zhiſlovanîe, zhiſlu; supra numerum, nad ṡhtivenîam, verhu ṡhtivenîa, zheṡ zhiſlu
človeski prid., F20, asterias, kateri na zhloveska govorjenîa mèrka; capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú; dysuria, oſtrúſt zh[l]ovéṡke vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga blata; imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe; incarnatio, zhlovéſku poſtanîe; intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku blatu; ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka ṡaperta; lex humana, zh[l]ovéṡka poſtava; lotium, -tÿ, ṡzalniza, zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda; matella medica, glaṡh ṡa zhlovéṡko vodó; medicamenta diuretica, arznie, katere zhlovéṡko vodó ṡhenò; oletum, -ti, zhloveṡku blatu; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona; physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó zhloveṡko naturo; physiognon, -nis, vel Physiognomus, -mi, eden, kateri is obrasa posnava zhlovesko naturo; radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki zhloveṡki danki; statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava; vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po zhloveṡkim ṡhivoti; prim. človeški
čuti1 nedov., F7, advigilare, fliſſig vahtati, zhuti, ſtrashiti, okuli gledati; coma, enu teṡhku ſpanîe, kir eden s'ozhmy miglá, inu vſai zhúti nemore; custodire, zhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti, vahtati, vardévati; intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati; pervigilare, ṡveſtu vahtati, dolgu zhaſſa zhuti, ali prezhuti; vigilare, vahtati, zhuti; vigilias agere, po nozhi zhuti, inu vahtati; prim. čuječ, čujoč
dar m, F17, charisma, dar, ſhenkenga; congiarium, vel conjarium, -ÿ, ena goſpoiṡka ſhenkenga, firſhtov dar ẛa tá gmain fólk; corban, dar, obluba, offer; datio, -nis, en dar, ali ſhenkenga; donum, donatio, dar, ali ſhenkinga; dos, -tis, jutrinîa, dar; equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili; formae dos, en dar te lipote; gratuitum donum, neṡaſluṡhen dár; munus, -ris, dar, ſhenkenga, opravilu; munusculum, en maihin dar; oblatio, vel oblatum, dar, ſhenkenga, offer, prinos, poſvetiliṡzhe; palmarium, -rÿ, ta dár, ali plazhilu s'eniga premagavza; parapherna, -orum, tá dar, kateriga eden ſvoji ṡarozheni ṡheni da, ali ona nîemu; sportula, -ae, tudi en dar, ali ſhenkenga; strena, -ae, dar, ali ſhenkinga k'novimu leitu; xenia, daruvi, mitou; prim. dari
devet inu trideseti štev., undequadraginta, eden manîe ṡhtirideſſeti, tú je, devèt inu trideſſeti
dihati nedov., F12, afflare, na eniga dihati, pihati; anhelo, -are, hitru dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti; ducere spiritum, dihati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; dyspnoicus, -a, -um, tá kateri teṡhku diha, neduſhliviz; fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal, tá ror v'garli ṡkuṡi kateriga ſe diha; halare, dihati, dahniti; interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti; orthopnoicus, -ci, kateri teṡhku diha, naduſhliviz; spirare, dihati, puhati; suspiriosus, -a, -um, naduſhliu, kateri teṡhku diha, ṡdihajózhi; trachea, vel trachia, ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga ſe diha
dokler vez., F15, adusque, dokler; aeo[!] usque, dokler; amicus usque: ad Aram, priatel dokler mu ſe daje, inu eden ſhe kai ima; catechumenus, eden s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen; donec, dokler; donec aspiret dies, dokler ſhe dán hladán oſtane; dùm, dokler; dum tempus habemus, dokler zhaṡ imamo; interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila, dokler druṡiga iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik; quatenùs, dokle, kakú delézh, dokler; quippè, ṡakai, dokler; quoad, dokle, dokler, taku dolgu, kakú dolgu, tolikain; quoniam, dokler, potehmál, dokler pak; siquidem, dokler; prim. dotler
drug prid., F281, aliò versum, v'en drugi krai; alius, en drugi; alter, drugi; apploro, -are, per enim drugim ſe jokati, s'enim drugim ſe jokati; collimitari, eden per druṡim meinyk iméti, mejáṡh biti; contiguae domus, hiſhe ſe ena druge tiṡzhè, tikajo; convector, voṡnyk s'drugimi; excellere, viſhe biti kakòr en drugi; frustillatim, od eniga koṡza do druṡiga; guttatim, po kapelzi, od ene kaple do druge; lamina, -ae, kufraſt, ali s'druṡiga metala pleh; non extat alius, nei obeniga druṡiga; obrogare legem, eno poſtavo ṡuper ti drugi gori poſtaviti, eno drugo poſtavo ſturiti; peraequè, cilú glih, enu kakòr tú drugu; plus caeteris, mimu veliku druṡih; praeeſse, zhes druge biti, zhes druge obláſt iméti: naprei ſtati; refutatio, ṡaverṡhenîe govorjenîa eniga, eniga druṡiga iṡkaṡanîe, de nei reis tega drugiga govorjenîe; tharso, -nis, en nêrgaviz zhes druṡih ludy djanîe; unus, et alter, eden, inu tá drugi
duhoven m, F7, diaconus, podruṡhnik, eden ſheſtiga ṡhegna duhovni; feciales, -lium, eni ſli nékadai, s'mei teh duhovnih ṡvoleni, kateri ſo ſovraṡhnikom tá lyſt tega odpovedanîa noſſili; generalis, gmain, tudi ta General, ali viſhi te voiṡkè, inu teh Duhovnih; laicus, en duhovni preṡ ṡhegnou, en Laik, neposvezheni, Vngeweychet; mulus, -li, en mesg: tudi eniga duhovniga ſyn; praesul, -lis, tá viſhi v'mei temi farji,ali duhovnimi; synodus, -di, duhounu v'kup ṡbraliṡzhe, inu ſnideliṡzhe
duplo s, F6, antrum, jama, luknîa, berlog, duplu v'pezhovjei; cava, duplu kir tyze gnèṡda délajo; in foraminibus petrae, v'pezhovjei, v'duplah, v'ṡhkalah; latebricola, -ae, kateri v'duplah prebiva; latibulum, -li, duplu, berlog, ena velika jama, ali luknîa, kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti; specus, vel spelaeum, -lei, enu duplu, ali jama, ṡvirinṡka jama, ena votlina
dva štev., F126, aely, moshè dvéh ſeſter; alteruter, eden v'mei dveih; biduum, dvá céla dny; biennis, dvéh leit; biennium, dvei leiti; bini, -a, -um, dvá inu dvá; biselium, ſedeṡh ṡa dvá; carruca, -ae, ena kozhijza, ali kaleſſel s'dvéma koleſma; consobrini, ſeſtrizhi, dveh ſeſter otrozi; duo, duae, duo, dvá, dvei, dvuja; furca, -ae, tudi ene vile, inu kar je s'dvema roglama; palaestra, -ae, dvéh junakou ṡkuſhanîe, ali metanîe; uncia, -ae, dvá lota, ali ena vnzha, katera ima dvá lota; uter, utra, utrum, kateri is dveih, kateri is mei dveih; prim. dveleten, obadva
dvajset štev., F9, duodeviginti, oſſemnaiſt: tú je dvá mainîe dvaiſſeti; undeviginti, eden mainîe dvaiſſeti; vicecuplex, dvaiſseti versti; vicenarius, dvaisetih leit; vicenarius, -a, -um, kar dvaiſſeti ṡapopade: 20. let ſtar; vigentiviri, teh dvaiſſeti moṡhy oblaſtnikou v'Rimi; vigeſsis, -sis, kar dvaiſſeti aſſes velá; viginti, dvaiſſeti; XX. dvaiſseti. viginti. 20
eden štev., centesimus, od ſtú eden, eden is ſtú; undequinquaginta, eden mainîe pedeſſet; undetriginta, eden mainîe trideſſeti; undeviginti, eden mainîe dvaiſſeti; unus, -a, -um, eden; prim. en
eden zaim., bucolica, ena paſtirska péſim, de eden timu drugimu odgovarja; compromittere, oblubiti eden drugimu; dediscere, poṡabiti, kar ſe je eden navuzhil; libarius, -rÿ, eden, kateri is médu kolazhe pezhe; litigator, eden, kateri ſe pravda, kréga; mutua opera tradere, eden drugimu pomagati; mutuus amor, kir eden tega druṡiga lubi; quidam, quaedam quoddam, nékateri, eden; quispiam, eden, kei eden; septemvir, teh ſedem Curfirṡhtou eden; singulatim, ſuſebnu eden ṡa drugim; stupefacere, ſe preſtraſhiti, de eden oterpne; tenatus, -us, kadar eden ne more garla obrazhati; uteruis, katerikuli, eden, ali tá drugi; prim. en, v'edno
en štev., communis natus, rojen od enega ozheta, inu od ene matere; hemicranicus, -ni, kateriga glava li na eni ſtrani boly; palmaris, -re, s'en pedain dolg, ali s'eno dlán ſhirók; super, -ris, vglih mère, ṡkorai ene glihe, ene mère; prim. eden, ob enem
en zaim., circumire aliquem, ſtrezhi na eniga; circumscribere, eniga ogolufati, prenorriti; exarmare, oroṡhye enimu vṡèti; prim. eden
farmester m, parochus, -chi, en farmeſter: eden kateri rad da, inu s'vſó potrébo frai derṡhy
feržmagovati nedov., F15, calophanta, -ae, ſhpotliviz, ferṡhmagoviz, kateri v'ſhali ferṡhmaguje; calumniator, ṡaṡhpotliviz, ṡaṡhmagoviz, kateri v'prizho nedolṡhnu opravla, ferṡhmaguje, ludskoṡhpotni; catamidiare, ſhpot naloṡhiti, ferṡhmagovati, h'ſhpotu naprei poſtaviti; coaspernari, s'enim drugim v'kupai ferahtati, ferṡhmagovati; convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ṡanizhovati, gerdu lajati; despectare, ṡaṡhmagovati, ferṡhmagovati, ferrahtati; exprobrare, ozhitati, naprei metati, krégati, ferṡhmagovati, saṡhmagati; genuino rodere, gardú od eniga govoriti, ferṡhmagovati; injuriari, ferṡhmagovati; insectatio, ṡmirjanîe, kadar eden eniga toṡhi, inu ferṡhmaguje; oppedere, ṡaṡhpotovati, ferṡhmagovati; opprobrare, ṡaṡhmagovati, ſmirjati, ferṡhmagovati; perdespuere, eniga ferrahtati, inu ferṡhmagovati; reprobrare, ozhitati, ferṡhmagovati; vitiligare, ṡanikernu lajati, inu ferṡhmagovati
fraj prisl., F3, caedua sylva, ena hoſta perpuṡzhena ṡa ſekanîe ṡlehernimu frai; parochus, -chi, en farmeſter: eden kateri rad da, inu s'vſó potrébo frai derṡhy; solutè, frai, leidig
frajhati nedov., F3, incrustare, fraihati, pofraihati, potablati; tector, -oris, eden kateri en ṡyd fraiha, ali beili; trulliſsare, s'kèlo fraihati, ali likati
gliha ž, F11, aequalitas, -tis, enakoſt, gliha, glihota; circiter, per eni glihi, okuli; contractus, -tus, kup, zéna, ṡavèṡa, gliha, pogodenîe; harmonia, -ae, ena lepa gliha v'ſhtimi; incomparabilis, neperglihan, katerimu ſe gliha ne naide; milles sestertium, per eni glihi je tolikain, kakòr eden inu shtirideſſeti rainiṡh; paradigma, ena podoba, gliha, ṡkusi exemple perpovedanîe; parilitas, gliha; sacoma, -ae, gliha vage, de na eno plat vezh ne vaga kakòr na tó drugo; suppar, -ris, vglih mère, ṡkorai ene glihe, ene mère; symetria, -ae, glihmerjenîe, gliha, ravnu podobnoſt
gnoj m, F24, bolbiton, volovṡki gnui; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; feretrum stercorarium, trage ṡa gnui; fimetum, -ti, kúp gnojá, kamer ſe gnoi ſpravla, gomila; fimus, -mi, gnoi; heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; laetamen, -nis, gnui, ṡa nyve gnoiti, inu po nyvah reſtreſſati; marisca, -ae, tudi kurje okú, na sadnîzi bolezhina, inu gnui; muscerda, miſhji gnoi, miſhji drek; praetergere, obriſſati, otréti, en gnui na eni bolezhini, ali ṡokervizo, lipú po malim; pterygium, -gÿ, nuht, ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da gnoi; pus, -puris, gnoi; sanies, -ei, gnoi, ſokerviza s'gnojom, gnui; saniosus, -a, -um, gnoján, polhin gnoja, vuṡ gnyl; saperda, en kúp ſmardezhiga gnojá, inu ſmradú; stercorarius, -a, -um, kar k'gnoju ſliſhi; stercorosus, -a, -um, polhin gnoja, ali govne; stercus, -oris, gouna, lén, gnui, drek; sterquilinium, -nÿ, gnoyṡzhe, ena jama ṡa gnoi; suscerda, -ae, ſvinski gnoi; tabes, -bis, gniloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui
gorivzet del., F3, aſsumptus, gorivṡèt; axioma, poglaviti navúk, enu gmain, inu vekſhi deil gorivẛètu govorjenîe, ali gviſhnu rezhenîe; conventus, -a, -um, gorivṡèt, v'druṡhen, ali obyṡkán, kadar eden eniga ṡa volo ſturjene krivize obyṡzhe; prim. gor, gori
govoriti nedov., F101, affari, govoriti; attice loqui, dobru govoriti; barbarè loqui, gardú govoriti; blatire, berbrati, neumnu govoriti; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; dictare, naprei govoriti, kir eden popiſhuje; falsiloquus, laṡhniviz, kateri laṡh govori; fandus, kar je vrédnu de ſe govory; fari, govoriti; figurare os pueri, eniga otroka vuzhiti govoriti; genuino rodere, gardú od eniga govoriti, fershmagovati; intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita; loqui blandè, zhiblati, priaṡnivu govoriti; mutus, -a, -um, mutaſt, kateri ne more govoriti; obtrectare, eniga ferrahtati, hudú govoriti, opravlati; recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali bere; traulus, -li, kateri teṡhku govory; veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory; prim. govarjoč
hišovanje s, F3, oeconomia, -ae, hiſhuvanîe, dobru goſpodarſtvu; oeconomicus, -a, -um, k'hiſhovanîu ſliſhi, ali nuza; oeconomicus, -ci, eden katere ſe na hiſhovanîe dobru ṡaſtopi
imeniten prid., F
30,
almus, -a, -um, ſvet, viſſok, rodovitin,
imenitin;
celebris, imenitin, zhaſtitliu;
clueo, -ere, imeniten biti;
egregius, -a, -um, imeniten, junazhki;
enitescere, imeniten biti;
enuntiatio, -nis, enu
imenitnu iṡrezhenîe, oṡnanenîe;
excellens, viſſok, preṡhlahtni,
imenitin;
famosus, -a, -um, imeniten, viſſokiga glaſſá, inu imèna;
opus praeclarum, enu
imenitnu déllu;
praelustris, -tre, ſylnu
imenitin, cilú
imenitin, veliku ṡhtiman
- imenitnejši , F6, exuperare, premozhi, poviſhati, imenitniſhi biti, viſhi biti, vézh velati; metropolis, tú imenitniſhe méſtu v'deṡheli, poglavitu méſtu; miles triarius, teh imenitniſhih ſoldatou eden; praecellere, zhes druge biti, tá imenitniſhi biti; primarius, -a, -um, tá nar pervi, imenitniſhi; primatus, -tus, tú narpervu, ali imenitniſhe
- najimenitnejši , F3, archiatrus, tá nar imenitniſhi Arzat, ali dohtar; potiſsimus, -a, -um, tá nar bulſhi, tá nar imenitniſhi; primani, ty nar imenitniſhi ſveitniki per voiṡki, zhes vſe sholnerṡke druṡhbè
iskati nedov., F22, conquirere, s'fliſſam yṡkati, ṡadobivati; consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu iṡ hoda yṡzhe; contari, zviblati, vpraſhati, yṡkati; dietarius, -ji, en ṡkrivni tat, kateri grè v'eno kamro, kakòr de bi hotil kai yṡkati; frigus collere, hlád yṡkati, lubiti; indagare, ſliditi, iṡpraſhovati, ſpraſhovati, yṡkati, oſleiditi; indigator aquarum, kateri vodene ṡverke yṡzhe; inquirere, vpraſhati, yṡkati; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè; pacificatorius legatus, en ſel kateri myr yṡzhe, inu pegeruje; pandectae, -arum, ene buque, v'katerih ſe vſe naide, kar eden yṡzhe; pararius, kateri okuli teika, inu danarje napuſſodo yṡzhe, ali najde; percontari, ispraſhovati, vpraſhati, iṡveiditi, yṡkati; perquirere, dobru yṡkati, s'fliſſom poyṡkati, vpraſhati; pervolutare libros, buque preplatlati, po buquah yṡkati; quaeritare, vſeṡkuṡi vpraſhati, ali yṡkati, ṡpraſhovati; querere, yṡkati, upraſhati; requirire, eniga yṡkati, ali vpraſhati; specium, -cÿ, tù ṡheléṡze, s'katerim ſe te rane globozhina yṡzhe; vestigare, yṡkati, ſliditi; vestigare odore, s'diſhanîam ſliditi, ali yṡkati; vestigator, ſlidnyk, en jager, kateri ſlidy, inu yṡzhe
izkušen prid., F8, expertus, -a, -um, iṡkuſhen, vajen; expertus belli, na voiṡki iṡkuſhen; miles triarius, teh imenitniſhih ſoldatou eden, en iſkuſheni ſarzhni ṡholnèr, ſtari junák; peritus, -a, -um, vuzhen, iṡkuſhen, ṡkuſhen, ṡvuzhen; probabilis, -le, hvale vrédin, verin, preshtimán, iṡkuſhen; probatus, -a, -um, preshtiman, iṡkuſhen; scitus, -a, -um, ṡhlahtin, modir, iṡkuſhen; veterator, en ſtari iṡkuſheni goluf, kateri je ſylnu pregnán
iz mej predl., F3, ephot, en gvant is mei teh maſhnih; triumvir, -ri, eden is mei teh tréh oblaſtnikou v'Rimi; uter, utra, utrum, kateri is dveih, kateri is mei dveih
izprašovati nedov., F9, disputare, iṡpraſhovati, riſnizo ṡnaiti, ſe prepirati, ali pregovarjati; indigare, ſliditi, iṡpraſhovati, ſpraſhovati, yṡkati, oſleiditi; investigare, iṡpraſhovati, ſliditi, iṡvpraſhovati; percontari, ispraſhovati, vpraſhati, iṡveiditi, yṡkati; percunctari, iṡpraſhovati, iṡpraſhati; perscrutari, preyṡkati, iṡpraſhovati; quaesitor, -oris, en rihtni goſpúd, eden kateri iṡpraſhuje; sciscitari, vel scitari, iṡpraſhovati, ali ſpraſhati; scrutari, iṡpraſhovati, s'yskovati, ṡveiditi, ogledati
izreči dov., F9, effabilis, et le, kar ſe ſmei ali more iṡrezhi, ṡgovoren; effare, iṡrezhi, odgovoriti; eloqui, ṡgovoriti, iṡrezhi, odpovédati; enuntiare, vun oṡnaniti, na ṡnanîe dati, reṡglaſſiti, iṡrezhi; exprimere, iṡtlazhiti, oṡhméti, sgovoriti, iṡrezhi; liberum pronunciare, ſlobodniga povédati, iṡrezhi; proloqui, iṡrezhi kar eden v'ſerzi ima, inu govori; pronuntiare, iṡrezhi, pred drugim ozhitnu povédati, ali oṡnaniti; pronuntiator sententiae, kateri eno obſojeno reizh iṡrezhe, ali naprei perneſſe
ječa ž, F9, captivare, v'jezho pelati, djati; captivitas, jezha, ſhuṡhenſtvu; carcer, jezha, voṡa, keiha, temniza; conjicere in carcerem, v'jezho vrézhi; ergastularius, kateri per jezhah vahta; ergastulum, -li, ena voṡa, kéha, jezha; ergastulus, -li, kateri takeſhne ludy lovi, kateri v'jezhi déva, ali ſtavi; obsitus, -a, -um, opuṡzhen, neṡnaṡhen, neṡhtalten, ſmardliu, kakòr eden, kateri je bil dolgu v'eni jezhi; pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en jetnyk ſabo v'jezho perneſſe
jetnik m, F6, boiae, -arum, kambe, ali ṡheleṡa ẛa jetnike; captivus, vlovlen, ſluṡhên, jetnyk; insularius, -ji, eden poſtavlen zhes jetnike, kateri ſo ſe iméli v'ottoke poſhilati; pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe; pedica, -ae, ena ṡaderga ṡa nogè popaſti inu vjeti: tudi ſpune, ali teh jetnikou ṡheleiṡa na nogah; vinctus, -a, -um, ṡvèṡan, pervèṡan, jetnyk
jezdarjenje s, F2, equitatio, yṡdarenîe; intertrigo, -onis, volk na riti, kir ſe eden s'iṡdarenîem obriba, ali volka ṡaṡhene, napraṡkana koṡha
jeziti nedov., F2, afflictare, jesiti, ṡhaliti, ṡhtraffati, martrati; altercor, -ari, ſe krégati, prerivati, eden druṡiga s'beſſédo jesiti
kačica ž, F2, angviculus, ena kazhiza; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine
kadar vez., confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa; cum, kadar; diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai; eos, eois, ẛarja, kadar ſonze gori grè, ẛora; exactus, -us, predajanîe, kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede; exulceratio pulmonum, kadar pluzhe gnyejo; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè bolè; opperiri, zhakati, kadar ſe kai enimu poſſodi; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; quando, kadai, kadar; strictura, -ae, tudi práh od ṡheléṡa, kadar ſe pili; transfumare, prekaditi, kadar dim ṡkuṡi grè; prim. kader
kamer vez., F16, collativus, -a, -um, ſhirok, preſtran, kamer ſe more doſti ſpraviti; corbona, ena cerquena ṡhkrinîa, ṡhtok, ſhazna omara, kamer ſe offri dévajo; cumera, -ae, ṡhitna kaṡzha, korba, ṡhkrinîa kamer ſe ṡhitu ſpravla; emiſsarius, -rÿ, tudi en ſel ali pot, kateri tezhe kamer ſe poſhle; fimetum, -ti, kúp gnojá, kamer ſe gnoi ſpravla, gomila; latibulum, -li, duplo, berlog, ena velika jama, ali luknîa, kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti; navale, -lis, morṡki brúd, per kraji morjá, kamer ſe ladje perveṡujejo; portus, -us, brúd, kamer ſe barke, ali ladje s'hajajo; praestega, -ae, ena maihina ſtréshiza pred eno hiſho, ali ṡhtazuno, kamer ſe ludè s'hajajo h'pomeinkom, inu k'poguvori; profugium, -ÿ, perbeiṡhanîe, meiſtu kamer ſe more beiṡhati; sentina, -ae, ſmetiṡzhe v'teh ladjah, ali kamer ſe neſnaga ſteika per eni hiſhi: tudi tú meiſtu kamer ſe ty lotri v'kupai ſhajajo: ladje pod; urnarium, -rÿ, ena poliza ali meiſtu, kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle, ṡhkaffi, kobli, kotli etc:
kampišče s, F11, castra, ṡholnerṡki ſhotori, kampiszha, legar, leṡhiszhe, voiske legar, ali leṡhanîe; castra aestiva, leitna kampiszha; castramentari, ſhotore, kampiszha reſtavlati, poſtaviti, ṡabiti; castrensis, kar h'kampiṡzhu ſliſhi; ex castris, is kampiṡzha; irrumperunt in castra, ony ſo s'ſylo v'kampiṡzha padli; metiri castra, kampiṡzha reſtaviti; procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati; procubitor, -oris, vahtar, kateri pred kampiṡzham vahta; stativa, -orum, enu kampiṡzhe ṡholnerjou, kir ſe okuli ṡakopajo, inu s'grabni ṡaſhanzajo; suffaraneus, -a, -um, eden kateri v'sholnerṡku kampiṡzhe ṡhitu ali moko noſſi
kar zaim., F623, accredere, verovati kar eden pravi; anniversarium, kar ſe vſaku leitu ṡgody; datarius, -a, -um, kar je k'dajanîu, ali kar bó danu; dicto obediens, pokoren kar ſe rezhe; expetendus, -a, -um, kar ſe ima pegerovati; fluxus, -a, -um, kar radú tezhe; hamatilis, kar ſe s'ternikom lovy; herbarius, -a, -um, kar k'ṡeliṡzhi ſliſhi; quid vis, kar hozheṡh; quidquid, kar kuli; servabilis, -le, kar ſe more hraniti, ali ṡahraniti; undans, kar valuve déla; uno nutu, kar bi trenil; varians, kar ſe preminuje, kar ſe negliha; prim. česer
katerikoli zaim., F7, quicunque, katerikuli; quisquis, gdúkuli, gdú tudi, katerikuli; quodcunque, katerukuli, karkuli; quotusquisque invenitur, kulikurkuli ſe yh ṡnaide, ali, katerikuli ſe ṡnaide; undelibet, is katerigakuli meiſta bodi, od kateriga kuli kraja bodi; utercunque, uterlibet, bodi tá kir hozhe, katerikuli is vaju, ali s'mej vaju; uteruis, katerikuli, eden, ali tá drugi
kila ž, F2, hernia, -ae, kila, predertje; ramex, -cis, idem ac hernia, et ruptura, kila: kadar je eden kilou, ali je pozhen
kilav prid., F4, herniacus, kilou, predert; ramex, -cis, kadar je eden kilou, ali je pozhen; ramicosus, -a, -um, pozhen, kilou; ruptus, -a, -um, reṡbyen, kilou, predert, opozhen
klanje3 s, F2, intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden néma obeniga pokoja; synderesis, klanîe laſtne veiſti
kolač m, F3, libarius, -rÿ, eden, kateri is medú kolazhe pezhe; libum, -bi, popertnîák, kolázh, boṡhizhnik, potiza; spira, -ae, prèſta, kolázh
kregati se nedov., F18, adjurgare, ſe krégati, h'kréganîu pomagati, mozhnú ſe s'beſſédo ſvariti ali krégati; affere, s'enim ſe krégati, jokati, yhtati; altercor, -ari, ſe krégati, prerivati, eden druẛiga s'beſſédo jesiti; contendere, ſe krégati, arvati, prepirati; contraversiosus, kateri ſe rad kréga; disceptare, s'beſſédo ſe prepirati, kregati, pregovarjati, pravdati; expostulare, ſe toṡhiti, krégati, ardrati, nagajati, ozhitati; jurgare, ſe kreigati, ardrati; jurgiosus, -a, -um, kateri ſe rad ardrá, inu kréga; litigator, eden kateri ſe pravda, kréga; litigiosus, -a, -um, pravdliu, kateri le [ſe] rad pravda, inu kréga; litigo, -re, ſe pravdati, krégati; non contendere, ſe ne kreigati; obvagire, ſe krégati, ali jokati, kakòr enu mladu déte; rixari, ſe krégati, ardrati, prepirati; rixosus, -a, -um, prepiraviz, kateri ſe rad kréga; vitigilator, kateri ſe rad rová, inu kreiga
krivica ž, F14, cataplectatio, ferṡhmaiht, kriviza teh beſſéd; conventus, -a, -um, gorivṡèt, v'druṡhen, ali obyṡkán, kadar eden eniga ṡa volo ſturjene krivize obyṡzhe; corruptus muneribus, precibus, omamlen, ṡkaṡhen, podboden, napelán, h'krivizi podmiten; culpa, -ae, pregréha, dolg, dolṡhenîe, kriviza, urṡhoh; derogare, eni poſtavi krivizo ſturiti, ali kei komu drugimu odvṡèti; eruscare, danarje s'krivizo dobivati; imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti; imputator, kateri eniga krivú ṡatoṡhi, ali krivizo na eniga verṡhe; inferre iniuriam, krivizo naloṡhiti, ſturiti; injuria, nevola, nedleṡhnoſt, ſramota, kriviza, ṡashmaganîe; injustè, krivú, po krivizi; injustitia, nepraviza, kriviza; insons, -tis, pravizhen, pres krivize, preṡ gréha, nedolṡhin; noxa, -ae, kriviza, ṡhkoda
krščen del., catechumenus, eden s'beſſedo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen
krumpast prid., F17, anguipes, krumpaſta noga kakòr kazha; arcatus, kakòr en lok krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen; claudus, hrom, ſhantou, krulou, ſhepaſt, krumpaſt, ẛbèdren; distortus, -a, -um, vkriven, krumpaſt; gelaisinus, -ni, tudi ena krumpaſta uſta, kadar ſe eden ſmeya; lituus, -tui, en ṡvyt, ali krumpaſt rúg, ali trombeta, ſhalmai; mancus, -a, -um, pres ene rokè, krumpaſt, ṡhtamfaſt; obliquare, krumpaſtu délati, krumpaſtu ſturiti; obliquus, -a, -um, kriu, po ſtrani, krumpaſt; obuncus, -a, -um, krevlaſt, krumpaſt; praetortus, -a, -um, ſylnu ṡavyt, krumpaſt, martran; silo, -onis, vel silus, -li, krumpaſt nuṡ, gori ṡavihan, ploſhaſt; tortilis, -le, krumpaſt, ṡavit; tortuosus, -a, -um, krumpaſt, krevlaſt; valgus, -a, -um, katerimu ſo s'vunai koſty na nogah krumpaſte; varus, -ri, kateri pruti s'notarſhnîmu ima koſty krumpaſte
kurfiršt m, F2, septemvir, teh ſedem Curfirṡhtou eden; septemviratus, -us, tá obláſt teh ſedem Curfirṡhtou
lih prisl., F11, aequipolleo, lyh tolikain velam; idem, lyh tajſti, ravnu tajſti; ille ipse, lyh tajſti, ravnu on; licet, zhe lyh, ſe ſpodobi, je perpuṡzhenu; meme, mene, lyh mene; opportunè, v'pravim zhaſſu, lyh prou, perloṡhnu; perindè, vſe enu, lyh takú; quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de bi lyh; rivalis, -lis, eden is teh dveih, katera ſe s'eno reizh mujata, raven tovariṡh tega, kateri lih tajſto lubi, katero on; tenesmus, kir k'ſranîu hodi, inu ſe ſyli, ter nyzh ne ſtlazhi, aku lyh vſeṡkuṡi ga ṡhene; ... sakai lyh tajſti ſami Goſpúd Búg
lok m, F17, absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſu, peiga per gvèlbu; apsis, platiṡzhe ẛa kulla, ali péga, lók, inu kar je krivú, kollèṡ, okrogloſt; arcatus, kakòr en lok, krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen; arcitenens, eden kir s'lokom ſtréla, lokni ſtrelez; arcum remittere, lok odpuſtiti, odpèti; arcum tendere, lok napèti; arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla; arcus, lok ẛa ſamuſter, ẛa ſtreil; arcus intentus, en napèt lok; arquites, ſterlzi s'lokom; arquus, et arcus, en lok; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih, kar deṡh pomeini; intentus, -a, -um, ut intentus arcus, lok napèt; iris, maura, lok na Nebu; iris, iridis, maura, lok v'oblakih; plectrum, -tri, lók od gòſli; telifer, -ra, -rum, kateri lok, inu ſtreile noſſi
lokaj m, F3, a pedibus, eden kir tezhe, ali en lokai; cursor, hiter ſel, lokai, curèr; prodromus, -mi, lokai, kateri naprei tezhe
loken prid., arcitenens, eden, kir s'lokom ſtréla, lokni ſtrelez
lončar m, F4, fictor, lonzhár, tudi eden kateri pilde réṡhe, ṡmiſhlaviz; figulus, lonzhár; figuralis, -le, kar enimu lonzharju ſluṡhi; proplastice, -ces, tá kúnṡht furme narejati, kakòr ſo lonzharji navajeni
luknja ž, F23, agina, -ae, luknîa ſa reidnik per kullih; antrum, jama, luknîa, berlog, duplu v'pezhovjei; carchesia, ẛhtriki, inu luknîe na dréivu tega jadra v'ladji, ali v'barki; cavaticus, povṡhi, kateri v'luknîah, inu v'votlim raſtejo; caverna, votlu pezhovjè, jama, luknîa, ṡvirinska jama, votle ṡhkale; cavus, -vi, et cavum, -vi, ena globoka votla luknîa; cuniculosus, -a, -um, polhen lukein; foramen, -nis, luknîa; ignifluae cavernae, luknîe, s'katerih ogîn ſhviga; inforare, ṡavertati, vertati, luknîo ſturiti; latibulum, -li, duplu, berlog, ena velika jama, ali luknîa, kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti; loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo; multiforis, -re, ſylnu luknîaſt, kar doſti lukén ima; multiforus, -a, -um, s'doſti luknîami, cilú luknîaſt; naris, -ris, nares, noſne luknîe; pertusura, luknîa, perbitje. Eccl:27; podex, -cis, luknîa v'riti, ṡadniza, rit; praefurnium, -nÿ, v'pèzh tá odperta luknîa, ali ṡgurna pezhy luknîa; propinigeon, ena luknîa, s'katere plamen, ali ogîn vun ſhviga; sinus ulceris, ta luknîa, inu globokúſt eniga tura; trachae, vel trachia, te noſne luknîe ṡa dihanîe; tubus rotae, tú votlu per kolleſſi, luknîa v'peiſti
malo sam., F
13,
electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de ſe po
malim v'uſtih reſpuṡzha, inu po garlu tezhe;
eliquescere, po
malim reſtopiti;
illabere, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po
malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati;
illapsus, -us, notar padenîe, tú po
malim inu tihu notar vleiṡenîe;
minutatim, od koṡza do koṡza po
malim;
mutire, gagati, ſhepetati, mehku inu po
malim govoriti. Exod:21;
parvitas, tú
malu, ta maihina reizh;
paucis contentus, s'malim ṡa dobru imeti;
paulatim, po
malim, pozhaſſi;
permodicè, cilú
s'malim;
psecas, -dis, tih deṡh, kadar po
malim parſhy;
vinum fugiens, vinu na
malim na nogi;
prim. pomalem - manje , F11, altamen, ali vſai, vener, pak, niṡhter, manîe; deunx, -cis, en funt, manîe eno unzho; duodeviginti, oſſemnaiſt: tú je dvá manîe dvaiſſeti; minus, manîe; multo minus, doſti manîe; parasanga, -ae, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt firtelzeu mile, 13000. ſhulinou; paulò minus, malu manîe; undequadraginta, eden manîe ṡhtirideſſeti, tú je devèt inu trideſſeti; undequinquaginta, eden mainîe pedeſſet; undetriginta, eden mainîe trideſſeti; undeviginti, eden mainîe dvaiſſeti
- najmanje , minimum, cilú malu, narmanîe
meh m, F14, amicinum, per vinskim meihu noshiza; ascavla, meiha piṡzhál; culeus, cullus, en méh, en ledraſti ṡhakel; cullus, en ṡledra meih, ali ṡhakel ẛa vbyavze teh ſtariſhih; elutriare vinum, vinu pretozhiti, vinu s'meiha pretozhiti; follis, meih, inu kar je s'vuſſinîa ſturjenu, ṡhakel, torba, etc:; flabrum, meih ṡa pihanîe: tudi pihavenza; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; pnevmaticus, -a, -um, ut organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; uter, utris, en meih; utrarius, -a, -um, kateri vodó, ali vinu v'meihih noſſi; utres, mihovi; utricularius, -rÿ, eden, kateri s'meiham piṡzhe, ali piṡka; vesica, -ae, mihur, meih
mejaš m, F5, accola, -ae, blishni mejásh, ali ſoſſed, en nesnani v'eni desheli; collimitari, eden per druṡim bliṡi meinyk iméti, mejásh biti; confinis, confinarius, mejáṡh, ſoſſid, perkrainik; conterminus, -a, -um, mejásh; finitimus, ṡkraini mejáṡh, tá narṡkrainiſhi
mejnik m, F15, collimitari, eden per druṡim bliṡi meinyk iméti, mejásh biti; collimium, meinikou ſtikanîe; confinium, meinyk; determinare, odlozhiti, reṡlozhiti: tudi en meinyk poſtaviti; disterminare, meinike reſtaviti, odlozhiti; finitor, -ris, kateri meinike ſtavi; limes, melnÿk, vel meinyh v'mei ṡemlami; limitare, mejé poſtavlati, meinyk ſtaviti, per meinikah ſtasè narejati; limitatio, meinikou ſtavlenîe, premerkanîe; marginare, melnike ſtaviti; palmare, ſhibe pleſti, ṡnamonovati, ali meinike ſtaviti, s'dlanjó partiṡkati; terminare, dokonzhati, koniz ſturiti, meinike ſtaviti; terminus, -ni, meinyk, koniz, krai, pokraina
meniti nedov., F25, arbitrari, meiniti, ſhazati; atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik, meini de nei Bogá; autumare, ſhazati, meiniti, ali preṡhtimati; censere, doṡdévati, meiniti; cephalus, ena riba, kadar glavo ṡkrie, meini, de jo oben nevidi; conjicere, ſe ſumniti, méniti, domiſliti, vrézhi; imaginari, doṡdévati, ſi v'pamet vṡèti, meiniti; imusculus, ena tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin; intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, naprezhi; legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni pak 10000. ali en milion; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk; magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta angelike; melanchoryphus, -phi, zhernaglavka, ena maihina tizhiza, druge mladizhe redy, meini, de ſo nîe; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; opinari, meiniti, ſe enimu ṡdeiti, ſhazati, zhutiti; orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou meini, je ene prave miſli; putare, meiniti, ṡdeiti, ſe ne troshtati, nadjati, ſumniti; reor, reris, ratus, reri, meiniti; reri, meiniti; silphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliszha, eni meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica; supponere, podſtaviti, meiniti, podvrézhi; supposui, ſin[!] meinil; suspicari, ſe doṡdévati, ſumniti, van gnati na eniga, meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti; taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja buzha, ali pluzh; teucrium, ernprais ṡeliṡzhe, eni meinio, de je Vergis main nit; prim. menioč
menjovati nedov., mango, tudi eden, kateri s'koinî baratá, inu minîuje
metati2 nedov., F13, asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; ejectitius, -a, -um, kateri vun mezhe, ali kar ſe ima vunkai vreizhi; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; excreabilis, tú kar ſe lahku vun mezhe, iṡpluje; excreare, neſnago iṡpluvati, gerdu vun is ſebe metati; haemoptisis. blut speyen. kry pluvati, vun metati; revomere, ṡbluvati, naṡai ṡbluvati, inu vunkai vreizhi, ali metati; screare, hripati, vunkai metati od boléṡni; screatus, -a, -um, kateri vſeṡkuṡi kaſhla, inu vun mèzhe; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti; vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati
mežati nedov., collimare, prou ṡadéti, eden s'drugim ſe tiṡzhati, zilati, s'enim okom meṡhati, namerjati ravnu
migljati nedov., coma, enu teṡhku ſpanîe, kir eden s'ozhmy miglá, inu vſai zhúti nemore
misliti nedov., F14, cogitare, miſliti, ſpumniti, trahtati, ẛmiſhlovati; diſsentire, nepervoliti, drugazhi miſliti; insidiosus, -a, -um, tá kateri miſli eniga prequantati, inu ogolufati; intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, naprezhi; moliri, ſe ene rizhy podſtopiti, ali miſliti kai ſturiti; muto, -are, mutare mentem, drugu miſliti, preminiti; obversari, vſeṡkuṡi pred ozhmy biti, eno reizh veden miſliti, vſeṡkuṡi v'miſli, ali v'ſerzi iméti; praemoliri, poprei ſe ene rizhy podſtopiti, ali miſliti kai ſturiti; praetextus, -tus, kunṡhtnu ṡakrivanîe napreivṡetjá, kir eno drugo reizh eden naprei perneſſe, de ṡadobi kar miſli; proscripturire, premiſhlovati, inu miſliti, eniga pregnati; recordari, ſe ſpumniti, ſe ſpametiti, na eniga ſumniti, miſliti; spectrum, -tri, ena poſhaſt, ena garda ṡmiſlena reizh, notar pildanîe, ṡnotarni puſti mali teh rizhy, na katere my miſlimo, ṡmama; tendere, napèti, zylati, naprei miſliti, ſtegniti; terrena sapere, na poṡemilṡke rizhy miſliti
močnik m, F9, fabacia, -ae, faveta, en mozhnik s'boba; offa, tudi en goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen; panada, panadella, -ae, ena panadiza, s'kuhaniga kruha ṡhupa, ali mozhnik; pappa, -ae, otrozji mozhnik, ali ṡpiṡha; ptisana, -ae, tudi mozhnik; pulmentum, mozhnik, kaſha, firouṡh, ſléherna goſta ṡhpiṡha, ena jeid dobrih ṡpiṡh; puls, pultis, kaſha, mozhnik; pultarius, -rÿ, lonez ṡa kaſho, ali mozhnik; pultiphagus opifex, eden kateri rád, inu poṡhréſhnu mozhnik jei
moliti nedov., F8, ab re orare, ſabſtojn proſſiti, ẛavman moliti; adorare, moliti, zhaſtiti, ſe perklanîati; hians oratio, ṡyalaſta molitou, kadar eden okuli ṡyá, inu moli; intentus orationi, li ṡkuṡi moli; Mars, en pild, kateriga ſo ty Aidje molili, inu s'eniga Bogá te voiṡkè darṡhali; obsecrare, moliti, ſerzhnu inu ṡhelnu proſſiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; orare, moliti, proſſiti; oratum, -ti, tú sa kar ſe moli; preces destituere, nehati moliti; prim. moljen
molitov ž, F9, breviarium, duhovske buque ẛa molitou; canonicae horae, Cerquene molitve; hians oratio, ṡyalaſta molitou, kadar eden okuli ṡyá, inu moli; manuale, -lis, ene rozhne buque, ali buquize ṡa molitou; officium divinum, Boṡhya molitou, ſlushba, opravilu; oratio, molitou; oratorium, kamerza k'molitvi; precatio, proſhnîa, molitou; pura oratio, zhiſta molitou
mrtvica ž, F2, lethargus, -gi, lethargia, -ae, boléṡan tega ṡaſpanîa, kir eden vſeṡkuṡi ſpy, na vſe poṡabi, inu vmerje, ſmertni ſen, mertviza; veternus, -ni, ṡaſpana ſlabúſt, ſmertni ſen, mertviza
mujati se nedov., F11, adlaborare, perdélati, mozhnu délati, ſe ſylnu mujati, ali pomujati; allaboro, -are, mozhu[!] ſe mujati, terdu délati; desudare, ſe potiti, ſe mozhnu mujati inu potiti; frustra conari, vodó mlatiti, zégel prati, ṡabſtojn ſe mujati; laborare, déllati, ſe mujati, bolán biti, tarpéti, potrébo iméti; navare, fliſſik délati, inu ſe mujati; occupari, ſe mujati; operare, délati, ſe mujati, fliſſati; operari, ſe mujati, délati, múzh iṡkaṡati, opravlati; rivalis, -lis, eden is teh dveih, katera ſe s'eno reizh mujata; vacationem habere, pokoi iméti, ſe ne mujati
nad predl., F34, I. s tožilnikom hostilia resumere, ṡupèt nad ſovraṡhnika vdariti; II. z orodnikom addubitatus, -a, -um, eden nad katerim ſé zvibla; cilium, -ÿ, obervi nad ozhmy; detestari, ſe kleti, ſe gnuſſiti, eno gnuſnobo iméti nad tem, ali unim; illachrymare morti alicuius, nad ſmertjo eniga ſe ṡjokati; ripa, -ae, krai per vodah, brég nad vodó; supra, ṡgorai, verhu, nad, zhes, na
nadležnost ž, F7, acrisia, nedleshnoſt, de eden ne ẛastopi, inu ne ſodi poriſnizi tú, kar on vidi; importunitas, nedléṡhnoſt; incommodare, enimu nedleṡhnoſt sturiti, ali délati; incommodum, nedleṡhnoſt; injuria, nevola, nedleṡhnoſt, ſramota, kriviza, ṡashmaganîe; molestia, -ae, ṡabava, nadleṡhnoſt, teṡkozha, nepokoi, nadleṡhenîe; praemolestia, -ae, velika nedleṡhnoſt, ſtráh inu skarb poprei, kakòr ſe kai ṡgudy
najti dov., F16, apiscor, apisci, naiti, ẛnaiti; aurea nitella, laṡkazheoza[!] ṡlata ṡernza, katera ſe v'mei peṡkam ſvitlè, ali naidejo; comperire, ṡveiditi, ẛnaiti, ẛapopaſti, naiti; incomparabilis, neparglihan, katerimu ſe gliha ne naide; invenire, ṡnaiti, ſe ṡmiſliti, naiti; irrepertus, -a, -um, neṡnaidliu, kateri se ne more naiti; nancisci, eno reizh naiti, inu ṡadobiti; oniscus, -ci, praſhizhiza ſiva, s'doſti nogami, maihina, ṡkorai okrogla, ſe naide pod léſſam, ali pod kaminîam kir je faihtnu; pandectae, -arum, ene buque, v'katerih ſe vſe naide, kar eden yṡzhe; pararius, kateri okuli teika, inu danarje napuſſodo yṡzhe, ali naide; pervestigare, povpraſhati, poyṡkati, ispraſhati de ſe naide; reperire, naiti, ṡnaiti; reperire gratiam, gnado naiti; repertitius, -a, -um, kar je ṡnaidenu, ali naidenu, ali kar ſe more naiti; repetor, -oris, kateri kai naide, ali noviga ṡnaide; sil, silis, ena ſorta glovate ṡemlè, katera ſe najde v'jamah ṡlate, ali ſreberne rude; prim. najden
namerjati nedov., collimare, prou ṡadéti, eden s'drugim ſe tiṡzhati, zilati, s'enim okom meṡhati, namerjati ravnu
napraskan del., intertrigo, -onis, volk na riti, kir ſe eden s'iṡdarenîem obriba, ali volka ṡaṡhene, napraṡkana koṡha
naprejvzetje s, F3, adinventio, napreivsetje, ẛnaidenîe, enu ẛnou naidenu déllu; intentio, miſſel, napreivṡetje, miſl; praetextus, -tus, kunṡhtnu ṡakrivanîe napreivsetjá, kir eno drugo reizh eden naprei perneſſe, de ṡadobi kar miſli; prim. naprej
naučiti se dov., F6, addiscere, ſe dobru navuzhiti; dediscere, poṡabiti, kar ſe je eden navuzhil, ſe odvaditi, odvuzhiti; indocilis, -le, kar ſe ne more ṡvuzhiti, ali navuzhiti, terdoglou; praediscere, poprei ſe vuzhiti, poprei ſe navuzhiti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti, enu ṡa drugim govoriti, en vuk s'vunai povédati; sectator, -oris, joger, kateri trahta ſe od eniga kai navuzhiti
neduha ž, F3, asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; hectice, -ces, vel hectica, -ae, jetika, neduſhlivoſt, neduha
nekaj zaim., F5, aliquid, neikai, keikai; conditum, neikai od notar narieniga korenîa, luṡzhyn, inu ſadú; inest in amore fructus, v'lubéṡni je neikai vṡhitka; lymphaticus, -a, -um, lymphatatus, -a, -um, eden preſtraſhen de grè ob pamet, kir je neikai v'vodi vidil; machinari, neikai golufniga ſe ṡmiſliti, ali ṡnaiti
nekateri zaim., F8, aliquodfariam, v'nekatero visho; consauciare, s'nekaterimi ranami raniti; nonnullus, nékateri; nonnusquam, na nékaterim meiſti; pacificator, -ris, ſpravlaviz, kateri v'mei nekaterimi myr déla, ali ſtury; quidam, quaedam, quoddam, nekateri, eden; quique, nékateri; rumen, -nis, góltaniz, ali tú jabolzhize na garli, ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina
nimam nedov., F21, adespotus, -ti, en ſhterzar, kateri nema obeniga goſpuda, moiſtra, ſlushè; bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma; desperans, kateri néma obeniga vupanîa; disparanimorum, ne enák, kateri néma te pameti kakòr tá drugi; diſsonus, -a, -um, kar néma prave viṡhe, ſhtime, ali glaſſú, neṡglihliu; exorbatus, -a, -um, kateri néma vezh ſtariſhih; exors, -tis, pres, kateri nyzh néma; frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi luſhta; fucus, -ci, zhermèl, kir nema ṡhela; intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden néma obeniga pokoja; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhi néma; obstipatus, -a, -um, ṡapert, kateri ſtola néma; proletarÿ, vbogi ludè, kateri nyzh némajo, kakòr doſti otrúk; unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata niti ſeſtre; vacans, -tis, klateṡh, kateri néma nyzh k'delli, nedélovin
niti vez., F19, congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine; innabilis, -le, kir ſe ne more niti plavati, niti voṡiti; mediocris, -cre, ſrêdni, niti prevelik, niti premaihen; Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſe redili; nec, neque, ni, niti; necubi, niti, ky; necunde, niti od kod; neque, niti, tudi ne; neuter, -ra, -rum, oben, niti letá, niti uni; neutrò, neutrobi, niti na letó, niti na uno ſtrán, nikamer, nigdèr; prosodia, ene beſſéde iṡrezhenîe, de nei predolgu, niti prekratku; syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more niti naprei, niti naṡai; unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata niti ſeſtre
novic m, tyro, -onis, en nou ṡholnèr, eden kateri ſe ṡazhne ene rizhy vuzhiti, en v'novizh gori vṡèti, en novyz
obiskati dov., F10, conventus, -a, -um, kadar eden eniga ṡa volo ſturjene krivize obyṡzhe; convisere, eniga obyṡkati, k'enimu pergledati; disquirere, obyṡkati, s'fliſſom ſpraſhovati; intervisitare, v'zhaſſi domá obyṡkati; invisere, obyṡkati; requirere, tudi toṡhiti, ali obyṡkati; revisere, ṡupèt priti, ali poiti pogledati, ali obyṡkati; revisitare, ṡupèt obyṡkati, obyṡkanîe verniti; visere, obyṡkati; visitare, obyṡkovati, obyṡkati, obhoditi, obhajati
obljubljen del., F10, condictus, -a, -um, perpovédan, oblublen, oẛnanîen; desponsatus, -a, -um, k'ẛakonu oblublen; desponsus, -a, -um, oblublen; devotorius, tú je oblublenu, kar h'timu ſliſhi, katerimu ſe eden ẛavèṡhe; mancipatus, -a, -um, kar je enimu drugimu podverṡhenu, ali oblublenu; obligatus, -a, -um, ṡavèṡan, ṡaſtavlen, dolṡhán, oblublen; pactus, -a, -um, oblublen, ṡglihan; promiſsus, -a, -um, oblublen; sponsus, -a, -um, k'ṡakonu oblublen; votus, -a, -um, oblublen
obračati nedov., F9, avertere, oberniti, odverniti, prózh obrazhati; derivare, pelati, napelati, vodo drugam obrazhati; disponere, reſtaviti, reṡlozhiti, narediti, narovnati, reṡglihati, obrazhati; gubernaculum, -li, Timón, kateri v'barkah od ṡadai viṡha, kreta, rovna, inu obrazha tó barko; tenatus, -us, kadar eden ne more garla obrazhati; tetanus, kateri ne more vratú, ali garla obrazhati; valgus, -a, -um, kateri krumpaſtu hodi, kateri ṡpréd s'nogami naroṡen hodi, ali kateri mèzho na nogah notar obrazha; versare, obrazhati; vertere, obrazhati, obarniti
obraz m, F13, aequitatem vidit vultus eius, nîegov obras je vidil tó pravizhnoſt; fingere vultum alicuius, eniga obras, ali podobo na ſe vṡèti, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati; frons matutina, en ṡhaloſten, ṡaſpán obraṡ; mentagra, -ae, luſhai na obraṡu, tudi kolein trepetanîe; orarium, ena ruta ṡa obraṡ ali uſta ṡakrivati; physiognom, -nis, vel physiognomus, -mi, eden, kateri is obraṡa poṡnava zhloveṡko naturo; physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó zhloveṡko naturo; sugillare, progaſtiga, ali s'bojam plaviga na obraṡu, ali pod ozhmy ſturiti, opravlati, ṡaṡhmagati; sugillatio, opravlanîe, plavka pod ozhmy, plavu okú na obraṡi, ali pod ozhmy ṡnaminîe dajanîe; vari, -orum, plehi na obraṡu, od koṡiz ṡnaminîa, ali jamize; versipellis, -le, pregnán, kunṡhtin, kateri ſvoi obraṡ preminuje; visus torvus, gard pogled, ſtraſhán pogled, ali obras; vultus, -us, obraṡ
obribati se dov., intertrigo, -inis, volk na riti, kir ſe eden s'iṡdarenîem obriba, ali volka ṡaṡhene, napraṡkana koṡha
odgovarjati1 nedov., F6, bucolica, ena paſtirska péſim, de eden timu drugimu odgovarja; dialogus, enu govorjenîe, kir nyh vezh eden drugimu odgovarja, poguvor v'mei dvéma; obloqui, eniga opravlati, krakati, hudú od eniga govoriti, naṡai odgovarjati; obloquutor, odgovorjaviz, kateri ṡupar odgovarja; remaledicere, s'hudimi beſſédami naṡai odgovarjati, inu kleti; respondens, responsor, odgovornyk, kateri odgovarja, troṡhta
odstopiti dov., F19, absístere, odſtopiti, nasai ſtopiti, ali odbéshati; cedere, odſtopiti, ſe vganiti; decedere, odtiti, odſtopiti, ſe odmakniti; declinare, ſe ogniti, umakniti, ṡaiti, odſtopiti, ṡahajati; degredi, odſtopiti; desistere, odſtopiti, nehati, jenâti; digredi, odſtopiti, ṡahajati, prózh poiti; digreſsa est mulier â marito, ṡhena je od ſvoiga moṡhá odſtopila; digreſsus est, je odſtopil, ali ẛaſhel; discedere, odhajati, prózh poiti, odſtopiti, odtiti; divertere, -diverti, notar priti na erperge, is poota odſtopiti; elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi; excedere, preſtopiti, odſtopiti; excursus, -us, oteik, odteikovanîe, kadar eden odſtopi od ſvoiga naprei vṡetjá; recedere, odſtopiti, odſtopovati; receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt, proſtor, kir ſe more odmakniti, ali odſtopiti; referre pedem, odſtopiti, ſe odmakniti; secedere, prózh odſtopiti, odbéṡhati, ſe odmakniti, vganiti ſe; sectarius, -a, -um, en ſléherni, kateri od tega praviga kardela odſtopi, en ṡmotnizhnik
odtek m, F3, excursus, -us, oteik, odteikovanîe, kadar eden odſtopi od ſvoiga naprei vṡetjá; liratim, po vodè napelanîu, po vodenih odtékih; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku, raſte v'ſardinÿ deṡheli v'ſtudenṡkih oteikih
odtekovanje s, excursus, oteik, odteikovanîe, kadar eden odſtopi od ſvoiga naprei vṡetjá
odučiti se dov., dediscere, poṡabiti, kar ſe je eden navuzhil, ſe odvaditi, odvuzhiti
odvaditi se dov., F3, dediscere, poṡabiti, kar ſe je eden navuzhil, ſe odvaditi, odvuzhiti; desuescere, desuefieri, ſe pozhaſſi odvaditi; desuevere, desuescere, ſe odvaditi
ognjišče s, F3, epicaustorium, enu ognîṡzhe, kir ſe kuri ogîn; focus, ognîṡzhe; patinarius, -rÿ, eden kateri vſe ṡkuṡi per ṡklédah, inu per ogniṡzhi tazhy
opotakniti se dov., scandalum, -li, pohuiſhanîe, vſe tú, ob kar ſe eden opotakne, ṡblaṡnoſt
opuščen del., F2, desertus, -a, -um, ṡapuṡzhen, opuṡzhen; obsitus, -a, -um, opuṡzhen, neṡnaṡhen, neṡhtalten, ſmardliu, kakòr eden, kateri je bil dolgu v'eni jezhi
orgle ž mn., F8, nabulum, organum, orgle; organa pneumatica, orgle s'pyszhalmi, v'katere ſe more pihati s'vetrom teh méhou; organarius, -rÿ, kateri orgle, ali laute déla; organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali ygrajo; organicus cantus, na orgle ali goſli peitje; organista, -ae, eden, kateri orgle déla, ali na nîe bye; organum, orgle; psalmus, -mi, péſſim, hvaléṡhna peſſim, katera ſe na orgle poje
ostrost1 ž, F8, acies, -ei, ostrúst na ſheléṡi; acrimonia, oſtrúſt, grenkúſt, kiſſiloſt; austeritas, oiſtrúſt, neṡhalenîe; dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo vodó puṡzha, oſtrúſt zhovéṡke[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vode v'zuranîu; os gladÿ, oſtrúſt mezha; rigor, -oris, oſtrúſt; rigor justitiae, oſtrúſt te pravize; severitas, oſtrúſt, nevſmilenîe
otok2 m, F11, insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſrédi vodè; insulanus, -a, -um, is ottoka; insularius, -ji, eden poſtavlen zhes jetnike, kateri ſo ſe iméli v'ottoke poſhilati; insularis, -re, kar k'enimu ottoku sliſhi, ali v'enim ottoku prebiva; mare mediteraneum, tú ſrédnu morjè, morjè v'katerim je doſti ottokou, ali polovizo ſuhiga [str. 132b ]; mare mediteranium, morje, v'katerim je doſti otokou, ali polovizo ſuhiga [str. 134a ]; parius, ta marmor kamen is tega otoka Pario. 1.Par:29; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka
otreti dov., F5, abstérgere, obriſſati, otréti; extergere, ṡbriſſati, ottréti, ozhiſtiti; obterere, ṡtreiti, otréti, obriſſati, odribati, ṡtlezhi; praetergere, obriſſati, otréti, en gnui na eni bolezhini, ali ṡokervizo, lipú po malim: tudi tá pút kadar ſe eden poty; tergere, obriſſati, otréti
otrpniti dov., stupefacere, ſe preſtraſhiti, de eden oterpne
pastirski prid., F11, aegloga, paſtirski pomeinik; agolum, paſterska paliza, kravala; attagiae, -arum, vttize, kmetishke, pastirske hiſhize, utte; bucolica, ena paſtirska péſim, de eden timu drugimu odgovarja; carmen bucolicum, paſtirṡka peſſim; gurgustium, -ÿ, paſtirska hiſha; lonchitis, ṡeliṡzhe, paſtirṡke taṡhkize; pastorale, Paſtirṡka, ali ṡhkofja paliza; pastoralis, -le, pastoritius, -a, -um, pastorius, -a, -um, paſtirṡku; pedum, -di, ena paſtirṡka paliza; tabernacula pastorum, paſterṡke utte
peči1 nedov., F16, aſsari, pezhi; authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi; chytra, eniga kuharja ẛa pezhi koẛa, ali en loniz; craticula, garterz, roṡh ẛa klobaſſe pezhi; crustularius, kateri oblate, ali olipe pezhe; furnarius, pezhár, pèk, kateri krúh pezhe; libarius, -rÿ, eden, kateri is medú kolazhe pezhe; lixa, -ae, kateri gmain ſoldatom kuha inu pezhe na voiṡki; obelus, -li, raṡhin, raṡhin ṡa prato pezhi; pinsere, tudi krúh pezhi; pistor, pèk, kateri krúh pezhe; pistrinum, -ni, kir ſe krúh meiſſi, ali pezhe; sacchararius, kateri zukir kuha, déla, ali pezhe; torrefacere, ſturiti pezhi, ali ſuſhiti; torrens, tudi tú kar pezhe. Isa:25.v.5; torrere, ſuſhiti, pezhi, ṡhgati, ſmoditi; prim. pekoč
petdeset štev., F9, L. pedeſset; quinquaginta, 50; pentacontarchus, en Capitan zhes pedeſſet. 1.Mach:3.v.55; quinquagenarius, tudi pedeſſet, petdeſſet leit ſtar [str. 181b ]; quinquagenarius, petdeſset leit [str. 235a ]; quinquaginta, pedeſſet; rosarium, -rÿ, Roṡhenkranz s'temi ſtú inu pedeſſet Aue Mariami, inu s'petnaiſtimi ozhenaſhi; undequinquaginta, eden mainîe pedeſſet
peti nedov., F45, aedon, -nis, en ſlavizh, kateri po nozhi lipú poje; aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo péti; canituri habetur in Apoc.8: bodo peili; concinere, v'kupai peiti, eden po drugim peiti; fasenninae, ſo te péſmi, katere Ama poye, de deite ṡaſpy; gallinarium, -rÿ, kurje peitje, kadar kuri pojó; intercinere, v'meis peiti; poëtria, -ae, katera raime déla, ali poje; praecinere, naprei peiti, tó péſſim ṡazheti; syrenes, morṡke goſpodizhne, lipú pojó
pisati nedov., F24, chroniſsare, djanîa piſſati; dictata, dictatorum, tú kar je naprei govorjenu timu kir piſhe; dictator, tudi eden, kateri kai piſſati na rokó daje; interscribere, v'meis piſſati; librarius, -rÿ, kateri buque piſhe; psalmographus, kateri pſalme piſhe, ali nareja; scribere, piſſati; superscribere, verhu, ali oṡgorai piſſati, napiſſati, verh piſſati; prim. pisan, piseoč, pišeoč
piskati nedov., F8, auletris, -dis, ena pevkinîa, katera ẛná piskati; buccinare, trobentati, piṡcati, buzhati; choravla, vel choravles, kateri k'plèṡu piṡka; cornicen, eden, kateri v'rúg trobi, na zinke piṡka; fistulare, piṡcati; tibÿs canere, piskati; utricularius, -rÿ, eden, kateri s'meiham piṡzhe, ali piṡka
plug m, F5, aratrum, plúg; bura, -ae, buris, odka per plugi; dentale, is pluga drivú, grèdil, ali zhertalu; stiva, -ae, leis ali rozhiza, ṡa katero eden plug derṡhi: tudi odka; vomer, -ris, lemeṡh, zhertalu, pluga ṡheléṡu, orazha
počen del., F2, ramex, -cis , idem ac hernia, et ruptura, kila: kadar je eden kilou, ali je pozhen; ramicosus, -a, -um, pozhen, kilou
počutiti dov., F10, conscius sum mihi huius rei, jeſt veim, ṡnám, pozhutim ſam na ſebi, ẛa tó reizh; dedolere, tá pervi beteṡh vezh ne pozhutiti; discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu britku biti; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine; percipere, ṡapopaſti, prejeti, pozhutiti, ṡaſtopiti, ſposnati; praesentire, prasentiscere, obzhutiti, pomeiniti, pozhutiti; sapor, -oris, ṡhmáh, kateri ſe pozhuti per pokuſhanîu, ali per jeidi; sensibilis, -le, pozhuteozhi, kar ſe lahku pozhuti; sentire, pozhutiti, obzhutiti, zhuti: ſe hudu zhutim
podajati nedov., F2, datatim, podajezhe, kir eden drugimu daje, ali podaja; tribuere, podajati, permerjati, dajati
podaječe prisl., datatim, podajezhe, kir eden drugimu daje, ali podaja
podati se dov., F23, antiquarius, eden kateri ſe na ſtare rizhy podá; conferre se alió, ſe drugam podati; dare se itineri, raiṡhati, na zéſto ſe podati; dedere se, ſe podati, ſe zhes dati; fugitare, hitru béṡhati, ſe v'bég podati; iminenti avaritia eſse, cilú na lakomnoſt ſe podati; inire pericula praeliorum, ſe v'eno nevarno voiṡkó podati; obÿcere ſe periculo, ſe v'nevarnoſt podati; prostituere, ſe kurbarÿ podati
podružnik m, diaconus, podruṡhnik, eden ſheſtiga ṡhegna duhovni
podse (pod se) prisl., F7, cernus, kateri pud ſe gleda; peſsùm, púdſe; subigatrix, -cis, katera pudſe perpravla, ali gnête; subigere, pudſe perpraviti, gnêſti, ali podvrézhi, podloṡhiti; subjectibilis, kar ſe lagku pudſe podverṡhe, ali perpravi: Baruch.1.v.18; subjugatus, -a, -um, pudſe perpravlen; trahax, -cis, eden, kateri vſe pudſe vleizhe
podstopnost ž, praesumptio, enu prevṡètje, kir ſe eden ſam povṡdiguje, inu ene rizhy podſtopi, podſtopnoſt, ferbeṡhnoſt
podučen del., F8, addoctus, -a, -um, pervuzhen, podvuzhen, dobru vuzhen; catechumenus, eden s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen; correptus, -a, -um, poſvarjen, poſhtraffan, podvuzhen; discipulus, poduzhen [poznejši pripis neznane roke]; eruditus, podvuzhen; imbutus, -a, -um, podvuzhen, namozhen, vṡhikan; initiatus, -a, -um, navuzhen, podvuzhen, kateri je te perve ṡazhetke prejèl; instructus, -a, -um, podvuzhen
pogosto (po gosto) prisl., F10, actitare, hitru rovnati, zhes ſtukrat, inu po goſtu ſturiti, ali délati; captare, pogoſtu prejemati; circumspectare, ſe oṡirati, pogoſtu okuli gledati; frequenter, pogoſtu, vezhkrát, zheſtú; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè; replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti; resistare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtaviti, ṡaſtajati, inu oſtajati; saepe numero, po goſtu; versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati
pohujšanje s, F5, deterioratio, pohuiſhanîe; offendiculum, -li, pohuiſhanîe, ſpotaknenîe; scandalizare, pohuiſhati, ṡblaṡniti, pohuiſhanîe dajati; scandalum, -li, pohuiſhanîe, vſe tú, ob kar ſe eden opotakne, ṡblaṡnoſt; scrupulus, -li, ena ṡmota, teṡhka miſil, pohuiſhanîe
pokoj m, F10, intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden néma obeniga pokoja; interquiescere, v'meis pozhivati, v'zhaſſi pozhivati, pokoi iméti; quies, pozhitik, pokoi, pozhinik, tihoſt; quietare, vmyriti, h'pokoju perpraviti, vtolaṡhiti, vſopiti, potihiniti; refectus, -us, oṡhivlenîe, reja, pokoi, k'veiku ſturjenîe; requies, -ei, pokoi, pozhivanîe; requietus, -a, -um, tih, per pokoju; sabbathum, -thi, pokoi, pozhivanîa dán, ſabota: pozhivanîe; vacatio, pokoi, od délla nehanîe; vacationem habere, pokoi iméti, ſe ne mujati
poleg predl., F6, Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; maritimi homines, ludè, kateri poleg, ali raven morjá prebivajo; pellicatus, -us, kurbaria, polek ſvoje ṡakonṡke ṡhene; primicerius, tá pervi poleg kraila, ali ṡhkoffa; sejugis, ves sejuges, ſheſt koyn, ali vollou eden polig druṡiga vklenênih; triga, -ae, try koinî polig en druṡiga v'prèṡheni h'kullam de vlézheo
pomoč ž, F32, adjutorium, pomúzh; auxilium, pumozh, pomúzh; mutua opera tradere, eden drugimu pomagati, pomúzh ṡa pomúzh; opis, pomúzh; opitulari, pomagati, h'pumozhi priti, pumozh dati; subsidiarius, -a, -um, kateri na pumozh pride; subsidium, -ÿ, pomúzh; succurere, pomagati, pomozhi, h'pumozhi pertezhi; venire in auxilium, h'pumozhi priti
popisovati nedov., F4, chronicus, tá kateri popiſhuje, tú kar ſe ẛgody; commentariensis, tá kateri ẛamerkuje, ali te rizhy eniga méſta popiſhuje, inu taiſte hrani; dictare, naprei govoriti, kir eden popiſhuje; perscriptor, kateri popiſhuje
popolnoma prid., consummatus, -a, -um, v'vſim popolnoma, dodélan, brumen, dober; efficienter, is popolnama mozhy, lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza; incolumnitas, popolnoma ṡdravje; perfectus, -a, -um, popolnoma, dodélan, ṡverſhen, ceil; perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou biſtru gleda; sospitas, popolnoma ṡdravje
postavljen del., F59, asteriscus, ṡvéṡdize v'buquah ẛa ẛnaminîe poſtaulene; castra stativa, poſtavlena leṡhanîa; collocatus, poſtavlen; eremodicium, -cÿ, ṡamuda v'pravdi, kadar eden na tá poſtavleni dán naprei ne pride; expromptus, naprei poloṡhen, poſtavlen; honoratus, v'zhaſti poſtavlen; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; insolatus, -a, -um, na ſonzi ſuſhen, ali na ſonze poſtavlen; insularius, -ji, eden poſtavlen zhes jetnike, kateri ſo ſe iméli v'ottoke poſhilati; intercalaris, -re, intercalarius, -a, -um, tá v'meis poſtavleni, ali preſtopni dán; intergerinus, -a, -um, kar je v'meis poſtavlenu, preboi; intronizatus, v'zhaſt poſtavlen; inveteratus, -a, -um, poſtaran, ṡaleṡhán, na ſtaro navado poſtavlen; positus, -a, -um, poſtavlen; propositus, -a, -um, naprei poſtavlen; statum est semel mori, je poſtavlenu, ali ṡklenîenu enkrat vmréti; statutus, -ta, -tum, â statuor, poſtavlen
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: postavljen del., mancipium, na predajo poſtavlen. Hyp.422
pošiljati nedov., F6, ablegare, prózh poſlati, vunkai poſlati, poſ[h]ylati; abmittere, prózh poſlati. poſ[h]ylati; circummittere, okuli poſlati, poſhilati; insularius, -ji, eden poſtavlen zhes jetnike, kateri ſo ſe iméli v'ottoke poſhilati; lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali; miſsitare, vſeṡkuṡi poſhilati
pot3 m, F5, diapasma, -tis, en diſhezhi pulfer, inu ſuhe nature, kateri pút preganîa; mercurialis, -le, krumpa roṡha, ṡeliṡzhe ṡa put; praetergere, poprei pozhiſtiti, poſnaṡhiti, obriſſati, otréti ... tudi tá pút kadar se eden poty; sudarium, -rÿ, vantila ṡa pút briſſanîe, otiralniza; sudor, -oris, pút
potiti se nedov., F8, circunsudare, vus ſe potiti; consudare, ſe ſpotiti, s'enim drugim ſe potiti; desudare, ſe potiti, ſe mozhnu mujati inu potiti; exsudare, et exudare, ſe potiti; praesudare, poprei ſe potiti; praetergere, poprei pozhiſtiti, poṡnaṡhiti, obriſſati ... tudi tá pút kadar ſe eden poty; sudare, ſe potiti
potlačovati nedov., adagia sunt: Ako ſe eden vezh potlazhuje, bojlè ſe povsdiguje
povzdigovati se nedov., F3, adagia sunt: Aku ſe eden vezh potlazhuje, bojlè ſe povsdiguje; erigi, ſe povṡdigovati; praesumptio, enu prevṡètje, kir ſe eden ſam povṡdiguje, inu ene rizhy podſtopi, podſtopnoſt, ferbeṡhnoſt
pozabiti dov., F6, dediscere, poṡabiti kar ſe je eden navuzhil, ſe odvaditi, odvuzhiti; excidere, â cado, vpaſti, poṡabiti, ſpaſti; falli memoria, poṡabiti; lethargus, -gi, lethargia, -ae, boléṡan tega ṡaſpanîa, kir eden vſeṡkuṡi ſpy, na vſe poṡabi, inu vmerje; obliviosus, -a, -um, poṡabliv, kar ſe lahku poṡabi; oblivisci, poṡabiti
poznavati nedov., F2, auspicari, kai poẛnavati; physiognom, -nis, vel physiognomus, -mi, eden, kateri is obraṡa poṡnava zhloveṡko naturo
požrešno prisl., F4, gulosè, poṡhréſhnu; intemperanter, intemperatè, neṡmaſſnu, poṡhreſhnu; pultiphagus opifex, eden kateri rád, inu poṡhréſhnu mozhnik jei; voraciter, poṡhreſhnu
pravdati se nedov., F8, delitigare, ſe pravdati, vſeṡkuṡi ſe pravdati; disceptare, s'beſſédo ſe prepirati, kregati, pregovarjati, pravdati; jure certare, ſe pravdati; litigator, eden kateri ſe pravda, kréga; litigiosus, -a, -um, pravdliu, kateri ſe rad pravda, inu kréga; litigo, -re, ſe pravdati, krégati; transactor, en ſreidnik v'mei temi, kateri ſe pravdajo, de ſe pravda gori vṡdigne
praviti nedov., F23, accredere, verovati kar eden pravi; celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe ſerzhnu; commemorare, kai praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti; dicere, rezhi, povédati, praviti; enarrare, po redu praviti, perpovédati; fabulari, baiſmi praviti, bajati [str. 83a ]; fabulari, bajati, baiſni praviti [str. 82b ]; hariolans, kateri ſrezhizo pravi, kakòr ziganke; infit, takrat on pravi; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; inquio, jeſt pravim; inquis, -ti, praviṡh: inquit, on pravi; jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravîo, de je lintvoren; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; narrare, perpovédati, po redu praviti; praedicatur, ſe povſód pravi; praedicere, poprei praviti, ali povédati, kakòr ſe kai ṡgody, prerokovati; recensere, perpovédati, praviti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti; renarrare, ṡupèt praviti, ali perpovédati, v'drugu praviti; replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo ſpumniti; ut famae est, kakòr ſe pravi
predajanje s, F9, emere âb hasta, na ozhitnim predajanîu kupiti; emptitius, -a, -um, ẛa kupovanîe reizh, na predajanîe; exactus, -us, predajanîe, kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede; promercalis, -le, vſe kar je na predajo, inu ṡa predajanîe; simonia, -ae, predajanîe ſvetiga dovgovanîa; stellio, -onis, en goluf v'predajanîu; venaliter, po predajanîu; venditio, predajanîe, predaja, ṡkupilu; venundatio, predajanîe, ali prodajanîe
pregovorjenje s, F2, persuasio, pregovorjenîe; persuasorius, -a, -um, kar nuza h'pregovorjen[î]u, de eden veruje
prerajžanje s, phase, pascha, preſtop, kadar eden s'ene deṡhele v'tó drugo pride, preraiṡhanîe
prerivati se nedov., altercor, -ari, ſe krégati, prerivati, eden druẛiga s'beſſédo jesiti
prestop1 m, F3, pascha, -ae, vel pascha, -tis, preſtop, v'preik ſtop, vuṡam, ali velika núzh; phase, pascha, preſtop, kadar eden s'ene deṡhele v'tó drugo pride, preraiṡhanîe; transgreſsio, preſtop, preſtopovanîe
prestrašen del., F15, attonitus, preſtraſhen, od ſtraha, ali zhudovanîa oterpnên; consternatus, preſtraſhen, uſtraſhen; conterritus, ẛbojèz, preſtraſhen; conturbatus, preſtraſhen, ẛméſhan, ẛmoten, ſpazhen, reṡhalen; exanimis, preſtraſhen, na pol mertou; exterritus, -a, -um, vſtraſhen, preſtraſhen; infractus, -a, -um, napozhen, reṡbyt: tudi ne preſtraſhen; lymphaticus, -a, -um, lymphatatus, -a, -um, eden preſtraſhen de grè ob pamet, kir je neikai v'vodi vidil; pavidus, -a, -um, ſtraſhán, plaſhán, preſtraſhen; performidatus, -a, -um, preſtraſhen, ſylnu groṡán, ṡalu ſtraſhán; perterritus, -a, -um, ṡlu vſtraſhen, preſtraſhen; perturbatus, -a, -um, ṡméſhan, ṡlu ṡmoten, ſpazhen, reṡhalen, ṡmamlen, preſtraſhen; scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha bojézhi, ſtraſhán; stupefactus, -a, -um, oterplen od ſtraha, preſtraſhen; trepidulus, -a, -um, enu malu preſtraſhen
prestrašiti se dov., F13, adhorere, adhorescere, od grosè mozhnu ſe preſtraſhiti, oſterméti; afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha trepetati, veliko groṡo iméti; exhorrere, et exhorrescere, ſe preſtraſhiti; expavere, vel expavescere, ſe preſtraſhiti; extimescere, ſe preſtraſhiti; inhorrere, inhorrescere, ſe preſtraſhiti; perhorrere, perhorrescere, ſe ſylnu preſtraſhiti, ali ṡdarṡniti; permetuere, ſe preſtraſhiti, ſtraſhán biti; praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati; stupefacere, ſe preſtraſhiti, de eden oterpne; stupefieri, od ſtraha oterpnéti, ſe mozhnu preſtraſhiti; stupere, obterpnéti, ſe preſtraſhiti
prevzetje s, F4, arrogantia, prevẛètnoſt, prevsetje, oholuſt, oholia, offert, ẛhela vekſhe zhaſty; praesumptio, enu prevṡètje, kir ſe eden ſam povṡdiguje, inu ene rizhy podſtopi; superbia, -ae, offert, offertnoſt, prevṡètje; temeritas, ferbeṡhnoſt, prevṡètnoſt, ferbeglivoſt, prevṡètje
pri predl., F253, aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri; alatrum, ſukalnik per tkalzih; annosus, ſtar, per leitih; collectus, dobru per ſebi; compos rationis, per pameti, pametin; convivere, per enim ẛhiveti; elucubrare, kei kai per luzhi délati; fibra, -ae, breig ali krai per vodi, ali per kraju tekozhe vodè; forticulus, -a, -um, per maihini mozhi; habitus, -a, -um, tólſt, dobru per ṡhivotu; patinarius, -rÿ, eden kateri vſe ṡkuṡi per ṡklédah, inu per ogniṡzhi tazhy; praestò, per rokah, pred rokami biti; stare promiſsis, oblubo derṡhati, per oblubi oſtati; subitò, naglu, kmalu, per ti prizhi, na naglim, hitru; temon, -onis, ſura, ali voye per kulih, rudu per barkah; trama, -ae, votik per tkanîu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pri predl., eryngium wodizhuje per poti. Scopoli
prignanje s, F2, compulsoriale, pergnanîe s'pravizo; nisus, -sus, â nitor, ṡaprega, pergnanîe, ſylovanîe, muja inu déllu, kateru eden na ſe vṡame kei kai ſturiti
prijatelj m, F13, amicare, priatela ſturiti; amicus, priatel; amicus usque: ad Aram, priatel dokler mu ſe daje, inu eden ſhe kai ima; antiquus amicus, en ſtar priatel; coamicus, en ṡtovariſhen priatel, en raven priatel; familiaris, -ris, priaṡniu, domazhi, dober priatel, domazhi; fingere amicitias, ſe priatel délati; gerere amicitiam, priatel biti; intimus, -a, -um, intimus amicus, tá nar lubeṡniviſhi priatel; neceſsarÿ, priateli, ṡhlahta, katerih potribujemo; soteria, -orum, ſhenkinga, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boleṡni, od veſſelja, de je oṡdravil
prostran prid., F5, amplifico, -are, reſproſtraniti, gmèrati, veliku inu proſtranu ſturiti; auditorium, en velik proſtrani muſhovṡh h'poſluſhanîu; capax, proſtrán, lahke ṡapopade, je ẛa tú ẛapopadliu; capedo, -nis, ena ẛa offrovanîe poſſoda proſtrana; gutturosus, -a, -um, eden proſtraniga velikiga garla; prim. prestran
proti predl., F42, a et âb, pruti; ab illo friget, ſe ẛmerslu pruti nĵemu darshý; contra, ſupar, pruti; erga, pruti; invicem, ṡkupai, pruti drugimu, eden pruti timu drugimu; septentrio, -onis, krai pruti pulnozhy; solarium, en muſhoush pruti ſonzi; versus orientem, pruti jutru, pruti jutrovi deṡheli
prsi ž mn., F15, asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; ensiformeos, ena ṡyliza[!] na perſih; expapilare, nédarje reṡpéti, perſi odgarniti; ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo vlézhi, naduſhliu, ali teſnih parſi biti; leloh, seu calegma, ena taka arznia ṡa parſi; mastus, -ti, perſi, ali ſeṡzi; pectus, -oris, parſi; plangere, plakati, klagovati, od ṡhaloſti ſe po perſih tlézhi; praecordia, -orum, slizhiza na perſih, ſarzhna jamiza, oſſerzhje; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; rationale, -le, naperſnik, na perſih ṡhzyt; uber, -ris, vime, perſi, ſeṡzi; vertebra, -ae, vel verticuli, sive spondili, ṡklèpi per koſtéh, na perſih, na nogah, na harbtiṡzhu, kateri ſe giblejo
puščati nedov., F5, circunscarificare, okuli ẛa kupize napikati, kry puṡzhati; dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo vodó puṡzha, oſtrúſt zhovéṡke[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; fundere urinam, vodó puṡzhati, zurati; mittere sanguinem, kry puṡzhati; scarificare, s'kupizami puṡzhati
rajm m, F11, flos poëtarum, tú nar lépſhe inu zhedniſhe popiſſanîe, teh kateri ſo rajme piſſali; hexameter, ena péſſim, ali raim s'ſheſtémi kṡezelzi; homerocento, -onis, buquize ṡa Homerove Raime; mimi, neſramni raimi; poëtica, -ae, kúnṡht raime délati; poëtria, -ae, katera raime déla, ali poje; prosa, -ae, enu leidig govorjenîe, inu nikar s'raimi; rhithmus, -mi, en raim, ali pripuviſt; versificare, verſtize, ali péſmi delati, raime délati; versificator, eden kateri verſtize, ali raime déla; versus, -us, raim, verſta
rajniš m, F3, milles sestertium, per eni glihi je tolikain, kakòr eden inu ṡhtirideſſeti rainiṡh; mina Attica, je neikadai dvanaiſt rainiṡh, inu trideſſeti kraizarjou nemṡhkiga ṡhtivenîa velala; philippeus, -pei, vel philippus, -pi, en ṡlati danár, en ṡlati rainiṡh
rajtenga ž, F3, a rationibus, eden kateri zhiſlu ali raitengo déla; arithmetica, kúnſt v'raitengi, v'raitanîu, raitanîa; computare, ſhteiti, preraitati, raitengo délati, ẛraitati
raven predl., F6, exedra, vel exhedra, tudi pridiṡhniza, hiſhiza raven Cerque. 4.Reg:13; maritimi homines, ludè, kateri poleg, ali raven morjá prebivajo; maritimus, -a, -um, raven morjá, permuren, od morjá; prodictator, -oris, en viſhi oblaſtnyk, raven eniga druṡiga iṡvolen, s'naglo ſylo; sejugis, vel sejúges, ſheſt koyn vprèṡhenih eden raven druṡiga k'vleizhenîu; symptoma, raven boléṡni ſhe en perpadik
razjican del., aestus animi, vrozhe resjizanu ſerzè, de eden ſam nevei kai déla
razumnost ž, F7, intellectio, ṡaſtopnoſt, raṡumnoſt; perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſpoṡnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou biſtru gleda; providentia dei, Boṡhye previdenîe, preṡkarblenîe, reṡumnoſt, reṡmiſhlenîe; prudentia, raṡumnoſt, vmeitalnoſt; qui exuperat omnem sensum, kateri je vekſhi kakòr vſá reṡumnoſt; sagacitas, -tis, modra hitrúſt, inu obzhutlivoſt, hitra ṡaſtopnoſt, inu raṡumnoſt, hitrúſt; solertia, -ae, hitroſt, kunṡhtna ṡaſtopnoſt, viſſoka modruſt, ali raṡumnoſt
resnica ž, F17, abhoret hoc â veritate, letú je ti riſnizi ẛupar; acrisia, nedleshnoſt, de eden ne ẛaſtopi, inu ne ſodi poriſnizi tú, kar on vidi; disputare, iṡpraſhovati, riſnizo ṡnaiti, ſe prepirati, ali pregovarjati; fides vera, ſtanovitna riſniza teh beſſéd; inconfessus, -a, -um, neſposnán, neſpovédan, kateri n'hozhe riſnize povédati; integritas, celina, prava riſniza; profectò, ṡa gviſhnu, ṡa riſnizo, riſnizhnu, timu je takú; verè, riſnizhnu, per riſnizi, gviſhnu, ṡa riſnizo; veripatiens, poterpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory; verisimilè, riſnizi podobnu, je vrédnu de ſe veruje, ſe ima verjeti; verisimilis, -le, glyh ti riſnizi, riſnizi enák; veritas, riſniza, vernoſt; veritas certa, prava riſniza; veritatis cultor, kateri rád riſnizo govory, ali lubi
rezati nedov., F12, batillum, -li, tudi koſſa ẛa reiẛat ouſeno ſlamo; caelator, tá kir s'dlétom lipú réẛhe, ali dube; creodates, -tis, kateri per miṡi naprei reiṡhe, inu dily; fictor, lonzhár, tudi eden kateri pilde réṡhe, ṡmiſhlaviz; lapicida, ṡhtamizar, kateri kamen reiṡhe; lithotomus, -mi, eden kateri kamen is zhlovéka reiṡhé; scalptor, kateri vun dube, ali reiṡhe; scindere, réṡati, ſeikati, reṡklati; sculpere, iṡréṡati, ṡdubſti, reiṡati; sculptor, -oris, en piltavar, inu kateri is léſſa lipú reiṡhe; secare, reiṡati, ṡhagati, koſſiti; statuarius, tá kateri pilde reiṡhe, ali déla; prim. rezan
režati nedov., doliturus, -a, -um, eden kateriga bó ena reizh ṡhalila, ali katerimu bó ṡhal dialu, de bó ſam na ſe reẛhal
rihtar m, F19, appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druẛiga rihtarja, imenovati, klizati; criticus, -a, -um, ſodnyk, rihtar, kateri ſléherno reizh preſhaza; discretor, rihtar, reṡlozhnik; ejare judicem, eniga rihtarja odvrezhi; judex, rihtar; juridicus, -ci, eden na meiſti rihtarja; praetura, -ae, tega rihtarja, ali ṡhupana oblaſt, ali ſluṡhba; propraetor, -oris, nameiſtnik eniga rihtarja, ali oblaſtnika; syndicus, -ci, méſtni ſhribar, v'enih deṡhelah pak, méſtni Rihtar
rihten prid., F4, arestum, sive decretum, v'ſodbi ẛklenenîe, reẛlozhenîe, rihtnu porozhenîe; forensis, kar ſluṡhi v'rihtni hiſhi; quaesitor, -oris, en rihtni goſpúd, eden kateri iṡpraſhuje; tribunal, -lis, rihtni ſtol
rit ž, F8, anus, ẛadnîza, rit; cluniculus, en platizh riti; clunis, -nis, ena plat riti, sadniza, rit; clyster, en kriſhter, ta ẛadnîa arznia v'rit ẛaſhraifana; intertrigo, -onis, volk na riti, kir ſe eden s'iṡdarenîem obriba, ali volka ṡaṡhene, napraṡkana koṡha; podex, -cis, luknîa v'riti, ṡadniza, rit; uropigium, -gÿ, tá ṡhpizhaſti koniz herbtiṡza[!], v'katerim [je] tú perje v'rèpi, kurja rit, ali taiſta ṡhpiza
ročica2 ž, F4, capulus, et capulum, ena kapiza, ali knoff na mezhi, ſabli, ali rozhiza; dyota, -ae, ena vinṡka poſſoda s'dvéma rozhizama ẛa pytje; stiva, -ae, leis ali rozhiza, ṡa katero eden plug derṡhi; vas ansalatum, poſſoda s'rozhizami, ali s'rozhami
rog2 m, F5, buccina, ena trobenta, en rúg, piṡzhál; buccinum, en ẛavyt rúg k'trobentanîu; buccinum, ena votla kúſt ene morske ribe, kakòr en rúg; cornicen, eden, kateri v'rúg trobi, na zinke piṡka; lituus, -tui, en ṡvyt, ali krumpaſt rúg, ali trombeta, ſhalmai
roka ž, F104, ambidenter, livizhar, kateri s'obéma rokama glyh déla; ansatus, -a, -um, kateri obadvei roki v'ſtrán poſtavi; armilla, -ae, ſnaga ma rokah; autographum, laſtne rokè piſmu; capeſsere, capescere, priemati, k'rokam vṡèti; depositor, kateri s'rók dá; expansio manibus, s'reſpètimi rokami; manus, -us, roka; metacarpium, tá hribiz na roki; praestò, per rokah, pred rokami biti; stipulata manu, kir eden enimu v'roke ſeṡhe, inu oblubi
samota ž, F4, abstractè, na ſamoti, odvleizhnu; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtim ṡavia kakòr volzè; monasterium, samota, puṡzhava, klóſter; solitudo, ſamota, puṡzhava, opuṡzhenîe
seči dov., F8, ambio, -ire, tudi obdati, okuli ſezhi; conserere, tudi ẛmeſhati, ſi rokè dati, ali v'roke ſezhi, ſe bojovati; defigere manus, v'roke ſezhi; fidem dare, ṡa gviſhnu oblubiti, v'roke ſèzhi; pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko ſezhi, pervoliti; promontorium, -rÿ, en hrib, ali gorra, pezhovje nad morjam, katera v'murje ſeṡhe; stipulatâ manu, kir eden enimu v'roke ſeṡhe; supergredi, verhu, ali oṡgorai hoditi, predelezh ſèzhi, zhes preſtopiti
sedem štev., F11, drachma, vel dragna, -ae, ſedem kraizerjou, en quintelz, en danar take fele; hepteris, -ris, ena barka s'ſedmimi veſlami na eni ſtrani; hyades, vel hylades, septem stelae. Job.9.v.9. te ſedim vkupai ṡvéṡde; planeta, -ae, ena ṡveṡda is teh ſedem planèt; VII. sedem; septem, ſedem; septemplex, v'ſedem guby. Eccl:20.v.14; septemvir, teh ſedem Curfirṡhtou eden; septemviratus, -us, tá obláſt teh ſedem Curfirṡhtou; septennis, -ne, ſedem leit ſtar; septunx, -cis, ſedem deilou
sekretarij m, F4, apochrisarius, eden zheṡ ſhaze ẛlatá poſtavleni ſecretari, ali ẛkriuni ſluṡhabnik; a secretis, et âb epistolis, en ſecretari, ali en ṡkrivni piſſár; auricularius, en ſecretari, ali ẛkrivni ſluṡhabnik, kateri na tihim na uhu perpovéda; primiscrinius, tá pervi ſecretari zhes ṡhkrinîe
sen m, F13, addormiscere, ẛadrémati, ẛaſpati, ſhe en ſen ſturiti; caros, en terd ſen, enu mozhnu ſpanîe, de ſe li ſama ſapa zhuti; concubium noctis, pervi nozhni ſen, nozhna tihoſt; conticinium, molzhanîe, nozhni myr perviga ſná; edormiscere somnum, en dober ſen ſturiti; expergisci, ſe ṡbuditi, ſe ṡdréti od ſná; lethargus, -gi, lethargia, -ae, ſmertni ſen, mertviza; levisomnus, -a, -um, lahkiga ſná, kateri ſe lahku ṡbudy; medicamentum soporiferum, [arznia] katera ſen perneſſe, ali ſpanîe; pervigilium, -lÿ, tú dolgu vahtanîe, de eden ob ſen pride; somnus, -ni, ſen, ſpanîe, ṡaſpanîe; urget somnus, ſen, ali ſpanîe ſyli, ali naganîa; veternus, -ni, ṡaſpana ſlabúſt, ſmertni ſen, mertviza
silovanje s, nisus, -us, â nitor, ṡaprega, pergnanîe, ſylovanîe, muja inu dellu, kateru eden na ſe vṡame kei kai ſturiti, obarnenîe te mozhy na eno reizh
skleda ž, F9, alveolus, ena globoka ṡkléda; catinus, et catinum, -ni, ṡkleida; discus, ṡkléda, tudi ena kamenata okrugla ṡhkrivzhiza k'luzhanîu; lanx, -cis, ena ſhiroka ṡkléda; paropsis, -dis, ena ṡkléda; patina, -ae, ena ṡkléda, ali ponva pres ṡhtila; patinarius, -rÿ, eden kateri vſe ṡkuṡi per ṡklédah, inu per ogniṡzhi tazhy; scutella, -ae, ena ṡhkudéla, ali ṡkléda, ſkléda
skriti se dov., F4, delitere, delitescere, ṡkriven biti, ſe ṡkriti; latere, ſe ṡkriti, ṡkrit biti, ali leṡhati; latibulum, -li, duplu, berlog, ena velika jama, ali luknîa, kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti; parra, -ae, ena tyza, katera ſe vſelei ob paſjih dnèvih ṡkrije
skupaj prisl., F40, coalere, ſe v'kupai rediti, s'raſti, ṡkupai raſti; combibere, ṡkupai s'enim pyti; copulatè, ṡkupai; febris, epiala, kader je enimu vrozhe, inu marṡlu ṡkupai; idipsum, vſe ṡkupai; invicem, ṡkupai, pruti en drugimu, eden pruti timu drugimu; simul, ṡkupai, rèd; tremiſsus, ena jeid od vezh riht ṡkupai; una, ṡkupai, kmalu
služabnik m, F11, apochrisarius, eden zheṡ ſhaze ẛlatá poſtavleni ſecretari, ali ṡkriuni ſluṡhabnik; auricularius, en ſecretari, ali ṡkrivni ſluṡhabnik, kateri na tihim na uhu perpovéda; diribitor, -ris, en ſluṡhabnik, kateri na voiṡki te ẛmuſhtrane hlapze plazuje[!]; famulatium, vſe ſluṡhbè, doſti ſluṡhabnikou; levites, diaconus, en ſluṡhabnik per offrovanîu. 1.Par:9; minister, ſluṡhabnik; ministrator, -oris, ſluṡhabnik; officialis, -le, en zhaſtny ſluṡhabnik, ladoviz, zhaſtnyk; praefectus, -a, -um, en naprei poſtavleni, valput, viſhi ſluṡhabnik; puer, -ris, tudi en hlapiz, ali ſluṡhabnik; servus, -vi, hlapiz, ſluṡhabnik
smejati se nedov., F9, agelastus, neſmejózhni, riſnizhin, ẛhaloſtin kir ſe ne ſmeya; archiogelus, kir ſe ẛa nyzh ſmeya; cachinnare, -ri, ſe prevezh ſmeyati, grohotati; corridere, ſe s'drugimi ſmiati; dechachinnari, ſe ṡhpotlivu ſmeyati; gelasinus, -ni, tudi ena krumpaſta uſta, kadar ſe eden ſmeya; ha, ha, ha. takú ſe ſmeja, ali en glás tega ſméha; ridere, ſe ſmeyati; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal
smešen prid., F9, dicterium, -ji, ena ſmeſhna, kunṡhtna beſſéda, ali govorjenîe; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti; jocosus, -a, -um, ſhaukou, norzhaſt, ſmeiſhen, preſhèren; lepidus, -a, -um, ſhavkou, lubeṡniu, ſmeiſhen; mimographus, -phi, eden, kateri neſramne ſméſhne péſmi ṡlaga; mimus, -mi, en zvèrgelz, en ſméſhni kauklerṡki zhlovik, kateri ṡná vſe oponaſhati; perlepidus, -a, -um, ſylnu ſhaukou, cilú lubesniu, inu ſmeiſhin; perridiculè loqui, cilú ſméſhne, inu ſramotne rizhy govoriti; ridiculus, -a, -um, ſmeiſhin
smrdljiv prid., F3, obsitus, -a, -um, opuṡzhen, neṡnaṡhen, neṡhtalten, ſmardliu, kakòr eden, kateri je bil dolgu v'jezhi; rancidus, -a, -um, pleiſniu, gnyl, ſmerdliu, ṡhavtou, ṡhaltou; virosus, -a, -um, ſmardliu, oſtrupovitin, oſtrupovit
soditi2 nedov., acrisia, nedleshnoſt, de eden ne ẛaſtopi, inu ne ſodi poriſnizi tú, kar on vidi
soldat m, F17, abólla, -ae, eniga ſoldata gvánt, en ẛhoudni gvánt; diribitorium, -rÿ, tá proſtor te muſhtre, kir ſe ſoldati muſhtrajo, inu plazhujejo; gregarius miles, en gmain ſoldát; justus miles, en brumen, inu pravizhen ſoldát; lixa, -ae, kateri gmain ſoldatom kuha inu pezhe na voiṡki; lytrum, -tri, danarji ṡa odréſhenîe eniga ſoldata; miles, -tis, ṡholnèr, ſoldàt, voiṡzhák; miles gregarius, gmain ſoldát; miles limitarius, na pokraini ſoldat; miles triarius, teh imenitniſhih ſoldatou eden; neoptolemus, -mi, en nov ſoldát, v'novizh gori vṡèt ṡholnèr; praefectus cohortis, Capitán zhes enu banderiṡzhe ſoldatou; quaestorius, -a, -um, kateri od dobizhka ṡhivy, kar timu ſliſhi, kateri ẛa ſoldate danarje ima; sectio inter milites, v'mei ſoldate na reṡdeil dajanîe, ſléhernimu po nîegovi voli; secundanus miles, ṡholnèr, ali ſoldát od tega druṡiga kardela; subcenturio, -onis, nameiſtnik eniga, zheṡ ſtu ſoldatu, Capitana; veteranus miles, ſtari ſoldát, ali ṡholnèr
sosebno prisl., F8, duntaxat, ſamu, ſuſebnu, vſai; particulariter, ſuſſebnu, ſuſſeb; peculiariter, ṡlaſti, ſuſſebnu; privatim, ſuſebnu, na ſamim, nikar pred drugimi; privus, -a, -um, edyn, kar enimu vſakterimu ſuſebnu ſliſhi; singulariter, ſuſebnu, poſèbe, ṡlaſti, li ti ſam; singulatim, singillatim, ſuſebnu eden ṡa drugim; speciatim, ſuſebnu, poſebe
spoznanje s, F17, acceptilátio, plazhanîa quitinga, ali ſposnanîe od eniga, de je on tú nîemu oblublenu prejel; agnitio, ſposnanîe; censura, idem ac judicalis punitio, ſpoṡnanîe ene ẛhtraffinge ṡkuṡi ſodbó; cognitio, ſpoṡnanîe, poṡnovanîe; confeſsio, ſpoṡnanîe, ſpuvid; decretum, ſpoṡnanîe, porozhenîe, odlozhenîe, poſtava; dogma, enu ſpoṡnanîe, vúk, ẛapuvid, navuk, odlozhenîe; permanescere, v'enu ſpoṡnanîe priti, v'ſpoṡnanîe priti, ſpoṡnán ratati; perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou biſtru gleda; plebiscitum, -ti, tega gmain folka ſposnanîe, ene zehe praviza; praenotio, tú pervu poṡnanîe, ali ſpoṡnanîe; respectus, -us, ſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe; reversala, -lis, lyſt od napuſodo vṡetjá, lyſt ſpoṡnanîa te prejete rizhy; scitum, -ti, ſpoṡnanîe, poſtava, ena ṡavkaṡin; senatus consultum, ſpoṡnanîe, reṡlozhenîe teh ratnih goſpudou, poſveitovanîe
sranje s, F3, forica, -ae, enu gnain meiſtu ṡa ſranîe; tenasmus, -mi, teṡhava tega ſranîa, kadar eden ṡabſtoîn na aiṡhelz grè; tenesmus, kir k'ſranîu hodi, inu ſe ſyli, ter nyzh ne ſtlazhi, aku lyh vſeṡkuṡi ga ṡhene
srebrn prid., F10, aspilates, -ae, en cilú leip kamen ſreberne farbe; athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi kadar pyejo; crudaria, ſreberna ṡhila, na dny jame; emblema, -tis, na ṡlatih, ali ſrebernih poſſodah lipú furmane roṡhe; lythargyrium, vel lythargiros, ſrebrá peina, katera ſe ṡkupai ſprime, en ṡrebern kamen rata; sil, -silis, ena ſorta glovate ṡemlè, katera ſe naide v'jamah ṡlate, ali ſreberne rude; spinter, -ris, ṡlate ali ſreberne ṡhpange; stips, -stipis, danar ſrebern, ali ṡlát; vasarium, -rÿ, ena miṡa perpravlena s'ſreberno, ali ṡlato poſſodo h'pytjú; vasarius, -rÿ, eden kateri ſreberno, ali ṡlato poſſodo déla
star prid., F
112,
anicula, ena
ſtara babiza;
antiquus, ſtar;
crusma, en
ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te
ſtare babe;
discubitorius, -ÿ, tudi ena vaikuſhniza po
ſtari navadi, na kateri ſo per jédi ſedéli;
elementarius, en
ſtar piſſár, kateri ſe ſhe tega
ſtariga ṡazhetka vuzhy;
juniculus, -li, tú
ſtaru veliku deblu, inu korèn ene vinske terte;
trien, -nis, -ne, try leita
ſtar;
veterrinus, -a, -um, ſylnu
ſtar, ramnu ṡlú
ſtar, cilú do konza
ſtar;
vetustè, vetustiſsime, cilú
v'ſtari navadi
- stariši , F4, adolescere, pomladiti, ſhe raſti, vekſhi ali ſtariſhi perhajati; frater major natu, tá ſtariſhi brat; major, vekſhi, ſtariſhi; patricius, -ÿ, teh ſtariſhih meſtnih goſpudou eden, ſtare ṡhlahtnoſti zhlovék
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: star prid., scordisci Liv. die ehemaligen Kroaten
ſtari Hrovatji
sto štev., F36, centesimus, od ſtú eden, eden is ſtú; centifolia, roṡha s'ſtú perzi; centum, ſtú; centuriatim, ſtú inu ſtú, po ſtú inu ſtú; hecatontos, zifra, katera ſtú pomeni; saeculum, -li, ſtú leit, en zhas teh ſtú leit; trientarium foenus, tá zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú
streči2 nedov., F13, adagia sunt: Imamo vſako vro v'vedan na ẛkuſhnîave ſtrézhi, inu zhakati; circumire aliquem, ſtrézhi na eniga; circumvenire, oziganiti, ogolufati, ſtreizhi; crapulari, pyanzhovati, poṡhréſhnoſti ſtrézhi, inu ſe podati; curare cuticulam, ſebi dobru ſtrezhi; insessus, -a, -um, ṡaſeden, kadar eden na eniga ſtreiṡhe; insidere itinera, na céſti ṡaſeſti, zhakati, ſtreizhi; insidiae, -arum, ṡaſedenîa, buſſie, ṡaviti ovinki, kir ſe na eniga ſtreiṡhe, na leben trahtanîe; insidiari, insidias struere, buſſio poſtaviti, na eniga ſtreizhi, Hyp.426. ṡhpegati, s'hudo manungo zhakati; latere in insidys, na eniga ṡkriunu ſtrézhi; vacare, ſtreizhi; vacare deo, Bogú ſtreizhi; vacare divinis, ſluṡhbi Boṡhji ſtreizhi
strelec m, F8, arcitenens, eden kir s'lokom ſtréla, lokni ſtrelez; arquites, ſterlzi s'lokom; bombardarius, ſterlez; ferentarÿ, ṡholnerji s'lahkim oroṡhjem, nékadai ſo bily frazharji, ṡdai ſo ſtrelzi; fundibularius, frazhar, ſtrelez s'frazho; jaculator, ſterliz; sagittarius, -rÿ, ſtréliz, ali ſterliz
streljati nedov., F5, arcitenens, eden kir s'lokom ſtréla, lokni ſtrelez; jaculari, ſtrélati; jaculatrix, ṡhena katera ẛná ſtrélati; scopus, en zyl, ali tarzha, v'katero ſe ſtréla; tormenta explodere, s'ṡhtuki ſtrélati
strup m, F14, amuletum, arznia ẛuper ſtrupa, ſe bolnikom na gerlu perveṡhe; antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati; antidotus, vel antidotum, alexipharmacum, alexterium, arznia ṡupar tá ſtrúp; biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite ẛhare, ſtrup ṡholzou; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhalosti, niti bolezhine; medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrúp pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari; philtra, -orum, je ena ſorta ſtrupá, kateri zhlovéka perpravi, de ṡhene prevezh lubi, takú, de ob pamet grè; portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo; toxicum, -ci, ſtrúp; veneficus, -ci, zupernik, s'ſtrupom ṡavdajaviz; venenarius, -rÿ, kateri ſtrúp predaja, ali nuza; venenum, -ni, ſtrúp; virus, en ſmardezhi ſtrup; virus mortiferum, ſmertni ṡhkodlivi ſtrúp
šac m, F12, apochrisarius, eden zheṡ ſhaze ẛlatá poſtavleni ſecretari, ali ẛkriuni ſluṡhabnik; carbona, Cerkovni ſház; fiscalis, -le, kar h'firſhtovimu ſhazu ſliſhi; fiscus, zaina, koṡhul, en firſhtou ſhaz, perhodik; fiscus Regis, krailevi perhodik, ſhaz, kamra; gaza, -ae, ſhaz, blagú, bogaſtvu, bogatia; manubiae, -arum, junazhki dobizhek, rup, paidáṡh, ſhaz, ali deil tega capitana; peculatus, -us, tatvina méſtnih danarjeu, ali is ſhaza eniga firſhta; praefectus ararÿ, zhes ſhaze Goſpúd; thesaurarius, -rÿ, ſhazou varih, ali kluzhár; thesaurizare, ſhaze ṡbèrati; thesaurus, -ri, ſhaz
ščit m, F14, cetra, -ae, en maihin ſhpanski ṡzhit, ali tarzhiza; clypeus, en ẛzit, tarzha, bramba na rokah; mille clypei, tavṡhent ṡzitou; parma, -ae, en maihin ṡzyt, ali tarzha ṡa peiṡzhe; parmatus, -a, -um, eden s'enim takeſhnim ṡzytam branên; parmularius, -rÿ, kateri take ṡzyte, ali tarzhe déla, ali nuza; pelta, -ae, Polovizo eniga okrogliga ṡhzyta, ali tarzhe; peltatus, -a, -um, kateri eno tako polovizo ṡhzyta nuza, ali noſſi; rationale, -le, naperſnik, na perſih ṡhzyt; scutarius, -rÿ, eden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla; scutatus, -a, -um, scutifer, kateri ṡhzit noſſi, ali ima; scutum, -ti, tarzha, ſhilt, en ṡhzit, ali kai okrogliga; tragula, -ae, ena ſorta ſulize, ali ṡhyde, neikadai ſe je vtikala v'ṡzit; umbo, -onis, tu ſreidnîe v'eni tarzhi, ali ṡhziti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ščit m, cetra, -ae, shzhit. Hyp.410
šest štev., F21, hexameter, ena péſſim, ali raim s'ſheſtémi kṡezelzi; nudius sextus, pred ſheſtémi dnèvi; octusis, ſheſt kraizerjeu; sedigitus, kateri ima na eni roki, ali nogi ſheſt parſtou; sejugis, vel sejuges, ſheſt koyn, ali vollou eden poleg druṡiga vklenênih, ſheſt koyn vprèṡhenih eden raven druṡiga k'vleizhenîu; sex, ſheſt; sexennium, -nÿ, ſheſt leit dolgu
šesti štev., F10, bes, -sis, ſheſti deil, tú je dvá tretja deila od eniga zéliga; diaconus, podrushnik, eden ſheſtiga ṡhegna duhovni; exarchus, en vaivoda, ali firṡht ſheſtiga déila; hexigamus, en móṡh te ſheſte ṡhene; ordines sacri, tá pèti, ſheſti, inu ſedmi duhovṡki ṡhègen; senus, ſheſti; sestans, tá ſheſti deil ene rizhy; sextula, -ae, ſheſti deil ene unze; sextus, -a, -um, ta ſheſti, ſheſti
štima2 ž, F2, praerogativa, -ae, zháſt eniga, kateri v'poſveitovanîu pervo ṡhtimo ima, je v'mei temi drugimi, pervi ṡa ſvit vpraſhan; suffragia, -orum, te ṡhtime, ṡkuṡi katere je eden ṡvolen k'eni ſluṡhbi
štirideset štev., F8, XL. shtirideſseti. quadriginta. 40; quadragenarius, -a, -um, ṡhtirideſſeti leit ſtar; quadragenarius, shtirideſsetih leit; quadragesima, -ae, Post teh shtirideſseti dny; quinquies quadragena, petkrat ṡhtirideſſeti; quadraginta, ṡhtirideſſeti; undequadraginta, eden manîe ṡhtirideſſeti
štuk2 m, F5, librator, eden kateri ſhtuke ṡaṡhiga; praefectus tormentorum, Goſpúd zhes ṡhtuke; tormenta explodere, s'ṡhtuki ſtrélati; tormentum, -ti, ṡhtúk ṡa ſtrelanîe; tormentum bellicum, ṡhtúk na voiṡki
tarča ž, F9, clypeus, en ẛzit, tarzha, bramba na rokah; meta, -ae, zyl, tá dulni malinṡki kamen, tarzha; parma, -ae, en maihin ṡzyt, ali tarzha ṡa peiṡzhe; parmularius, -rÿ, kateri take ṡzyte, ali tarzhe déla, ali nuza; pelta, -ae, Polovizo eniga okrogliga ṡhzyta, ali tarzhe; scopus, en zyl, ali tarzha, v'katero ſe ſtréla; scutarius, -rÿ, eden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla, ali batize; scutum, -ti, tarzha, ſhilt, en ṡhzit, ali kai okrogliga; umbo, -onis, tú ſreidnîe v'eni tarzhi, ali ṡhziti
teči2 nedov., F32, antecursor, kateri naprei tezhe; a pedibus, eden kir tezhe, ali en lokai; currere, tezhi, derjati, derzhati; excursor, en ſel, kateri rad ſem ter tám tezhe; insequens, kateri pody, ali ṡa enim hity, inu tezhe; meare, tezhi; transcurrere, mimú tezhi, naglu tezhi; prim. tekoč
tesnoba ž, F9, aduncitas, teſnoba; angustia, teſnoba, nadluga, britkúſt, muja, teṡhkúſt, teṡhkozha, ſtiskanîe; Bosphorus Cimmericus, tesnoba morjá v'Scitÿ per Ierus s'imenom Maeotis; Bosphorus Thracius, tá teſnoba morjá per Conſtantinopoli; coangustare, teſnu ſturiti, teſnobo, na kratku, ali voṡku perpraviti; cynanche, -ches, ena boléẛan, katera eniga davi, garla teſnoba, kuſherji; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; fretum maris, teſnoba morjá; praesura, teſnoba, ſtiṡkanîe, nadluga
težak2 prid., F
26,
anhelitus, dihanĵe,
teṡhka ſapa, dúh;
arduus, viſſok, inu
teṡhák, ſterm, ſhténgaſt poot;
coma, enu
teṡhku ſpanîe, kir eden s'ozhmy miglá, inu vſai zhúti nemore;
duram famem depellere, to
teṡhko lakoto pregnati, ſe naſſititi;
enixus, -us, tú
teṡhku lédigovanîe tega poroda, ali rojenîe;
equus succusarius, koyn
teṡhke hoje;
fastidiosus, -a, -um, teṡhák, nedleṡhen, zhuden, neluſhten, oſtuden;
gloſsema, -tis, ena
teshka beſséda k'jslaganîu tega piſma;
graveolens, kateri gardú ſmardy,
teṡhkiga duhá;
gravitas, ſmardezha uſta,
teṡhak dúh v'uſtih;
inexplanatus, -a, -um, neiṡrovnán, neisreṡloṡhen, nereṡvèṡan:
inexplanata ligna, en nereṡvèṡan, neravni
teṡhki, jezavi jeṡik;
intolerabilis, -le, intolerandus, -a, -um, ſylnu
teṡhak, nenosliu, netarpeṡhliu;
molestus, -a, -um, nadleṡhin, ṡabavliu,
teṡhak, ṡabavin;
obscurus, -a, -um, ṡatemnen, temmán, pres ſvitlobe,
teṡhák k'ṡaſtopnoſti, neṡaſtopen, neṡnán, mrazhen;
odor gravis, en
teṡhák ſmardèzh dúh;
onus imponere, enu opravilu, ali
teṡhku déllu naloṡhiti, dati;
operosè, s'teṡhkim déllom;
operositas, teṡhku déllu;
orthopnoea, vel ortropaea, boléṡan
teṡhkiga dihanîa;
perarduus, ſylnu ſtermán, cilú viſſok,
teṡhák;
peripneumonia, -ae, pluzhna boléṡan,
teṡhku dihanîe, kir ſe pluzhe ſuſhè;
phantasia, -ae, teṡhke miſli;
plumbeus homo, en
teṡhák zhlovik, en tempil;
scamonia, -ae, vel scamonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga
teṡhkiga ṡhmaha;
scrupulus, -li, ena ṡmota,
teṡhka miſil, pohuiſhanîe;
urina difficilis, teṡhku ṡzanîe
- težiši , F2, aggravescere, zhe dale li teshiſhe perhajati, ſturiti, noſſiti; gravescit valetudo, bolésan li teṡhiſha perhaja
tičati nedov., F3, diſsimulatio, diſsimulantia, ṡakrivanîe, ne ẛakaṡanîe v'dianîu tega, kar v'ſerzi tazhy; myxos, myxi, plavzhik v gorezhi lampi, kir táht, ali bizhek notri tazhy, inu gory; patinarius, -rÿ, eden kateri vſe ṡkuṡi per ṡklédah, inu per ogniṡzhi tazhy; prim. tečati
tiščati se nedov., F3, collimare, prou ṡadéti, eden s'drugim ſe tiṡzhati, zilati, s'enim okom meṡhati, namerjati ravnu; collineare, enu s'drugim ſe tiṡzhati, ali ravnu perperjati, ali riſſati, prou namèriti; contiguae domus, hiſhe ſe ena druge tiṡzhè, tikajo
tožiti nedov., F4, concriminari, pokregati, poſvariti, dolṡhiti, toṡhiti s'en gréh; conqueri, ſe pertoṡhiti, toṡhiti; insectatio, ṡmirjanîe, kadar eden eniga toṡhi, inu ferṡhmaguje; requirere, tudi toṡhiti, ali obyṡkati
trgati nedov., F7, carptor, tá kateri terga, prozh jemle, odlomnyk; depalmare, mladize doli targati; florilegus, kateri roṡhe targa; legulus, -li, eden, kateri v'vinogradi groṡdie bere, ali terga; olivare, olike targati ali brati; strictor, -oris, kateri ſad treſſe, ali terga; vindemiare, groṡdje tergati, ali brati
tri štev., F84, amphora Attica, try védra darshy; supra tres, zheṡ try, vezh kakòr try; syntrops, ena poſſoda na tréh nogah, ali ſtalih; ternio, try pogni popyrja ṡkupai, glavar v'mei trémi; trichorum, -ri, en zimper, ali hiſha, katera try hiſhe, ali pode verh en druṡiga ima, ali s'treimi verſtami; tridens, -tis, vile s'trémi roglami, triroglate vile, en kramp s'trémi ṡobmy; trifurcus, -a, -um, s'treimi ṡhpizami, ali rogli, kakòr vile; trigemmis, -mis, ene vinṡke terte ſhiba s'tremi ozhmy; trimatus, -us, tréh leit ſtaroſt; trimestris, -ſtre, tréh méṡzou, ſtar try méſze; triplicatio, v'trigubè déllanîe; tripus, -dis, treihnog, vſe tú kar try noge ima; triquetrum, -tri, ena podoba s'treimi vogly; triquetrus, -a, -um, trivoglat, kar ima ṡhtal[!] tréh voglou; trisulcus, s'treimi ṡhpizami, kar try ṡhpize ima; trisyllabus, -a, -um, ena beſſéda s'treimi glidi; triumvir, -ri, eden is mei teh tréh oblaſtnikou v'Rimi; trivium, -vÿ, enu meiſtu kir ſe try pooti ṡkupai s'hajajo, ali en poot na try kraje
trideset štev., F8, mina Attica, je neikadai dvanaiſt rainiṡh, inu trideſſeti kraizarjou nemṡhkiga ṡhtivenîa velala; tetradrachmum, trideſſeti kraizerjou; tricenarius, trideſſeti leit ſtar [str. 220b ]; tricenarius, Trideſsetih leit [str. 235a ]; XXX. trideſseti. triginta. 30; triginta, trideſſeti; undetriginta, eden mainîe trideſſeti
trobiti1 nedov., F2, cornicen, eden, kateri v'rúg trobi, na zinke piṡka; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti
troštati nedov., F8, confortare, troſhtati, potroſhtati, k'véku perpraviti; consolari, troſhtati, potroſhtati; inconsolabilis, -le, kar ſe nepuſty troṡhtati, nepotroṡhtliu, neodṡhalnen; lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati; respondens, responsor, odgovornyk, kateri odgovarja, troṡhta; solari, troṡhtati [str. 202b ]; solari, troṡhtati, potroṡhtati [str. 203a ]; sperabilis, -le, kar se more eden troṡhtati, ali vupa ṡadobiti
troštati se nedov., F5, inopinabilis, -le, kar ſe naglu ṡgody, de ſe eden ne troſhta; inopinatè, inopinanter, inopinatò, naglu, kar ſe eden ne troṡhta; insperans, kateri ſe nyzh ne troṡhta; insperatus, -a, -um, kar ſe eden ne troṡhta; putare, meiniti, ṡdeiti, ſe ne troṡhtati, nadjati, ſumniti
ubijen del., F5, fatifer ensis, en mezh, s'katerim je bil eden vbyen; interemptus, -a, -um, pomorjen, do ſmerti vbyen; interfectus, -a, -um, vbyen, vmorjen; occisiſsimus, vezh kakòr vbyen; occisus, -a, -um, vbyen
upati nedov., F2, sperabilis, -le, kar ſe more eden troṡhtati, ali vupati ṡadobiti; sperare, vupati; prim. neupati
v'družen del., conventus, -a, -um, gorivṡèt, v'druṡhen, ali obyṡkán, kadar eden eniga ṡa volo ſturjene krivize obyṡzhe
v'mej predl., F99, I. z rodilnikom alteruter, eden v'mei dveih; II. z orodnikom dialogus, poguvor v'mei dvéma; fauces, en voṡki poot v'mei gorami; foederari, ṡaveṡo v'mei ſabo ſturiti; in, v'mei; inter, v'mei: ut inter nos, v'mei nami; intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; intercolumnium, proſtor v'mei dvéma ſtebrama, v'mei ſtebry; interea, v'mei tem; inter omnes creatures, v'mei vſimi ſtvarmi; interregnum, -ni, tá zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga; intra, v'mei; intra hos tempus, v'mei tem zhaſſu; naucum, -ci, taiſti kriṡhiz v'oréhovi lupini v'mei jederzom, oréha ſedlu v'mei jederzom; reciprocus amor, enaka v'mei ſabo lubéṡan; semidecurio, tá viſhi v'mei petémi; uter ex vobis, kateri v'mei vami
v'novič (vnovič) prisl., F11, I. adventitius, -a, -um, en perhodni, kateri je vnovizh perſhel; neonatus, -a, -um, v'novizh rojen; neophytus, -a, -um, kateri v'novizh k'veri pride; neoptolomeus, -mi, en nov ſoldát, v'novizh gori vṡèt sholnèr; noviter, v'novizh; nuper, vnovizh, unidán, unumadnîe; recenter, v'nuvizh; renascens, renatus, -a, -um, ṡupèt v'nuvizh rojen, prerojen; renasci, ſe supèt v'nuvizh roditi, ſe preroditi, s'nou rojen biti; succidia, -ae, neprana volna, ali v'novizh oſtriṡhena; II. tyro, -onis, en nou ṡholnèr, eden kateri ſe ṡazhne ene rizhy vuzhiti, en v'novizh gori vṡèti, en novyz
vahtanje s, F4, pervigilatio, vſeṡkuṡi vahtanîe, zhuvanîe; pervigilium, -lÿ, tú dolgu vahtanîe, de eden ob ſen pride; speculatorius, -a, -um, kar ſliſhi h'ṡhpeganîu, ali vahtanîu; vigiliae, vahtanîe
verovati nedov., F11, accredere, verovati kar eden pravi; adcredere, prou terdnu verováti; credere, verovati, verjeti; credulitas, ẛanikernu verovanîe, ſhelmario verovati; credulus, -a, -um, kateri rad veruje; incredibilis, -le, neverovan, kar ſe ne more verovati, neverijezhi; opinabilis, -le, kar ſe ṡdy, ali lahku veruje; orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou meîni, je ene prave miſli; persuasorius, -a, -um, kar nuza h'pregovorjenu, de eden veruje; temerè credere, lahku, hitru verovati; verisimilè, riſnizi podobnu, je vrednu de ſe veruje, ſe ima verjeti
vest ž, F12, alastor, huda véſt; animus, miſſil, luſht, véſt, ſerzhnúſt, ſerzè; conscentiosus, dobre veiſti; conscientia, véſt; exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti odloṡhiti, prózh djati; intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden néma obeniga pokoja; me conscio, s'mojo veiſtjo; religiosus, -a, -um, Bogabojezhi, duhovni, brumin, verin, dobre véſti; scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha bojezhi, ſtraſhán; synderesis, klanîe laſtne veiſti; theosebes, Bogarodni, duhouni, dobre veiſti, Bogabojezhi
vklenjen del., F5, bijugus, en par koîn, ali vollou v'kupa vklenîenih; coniugus, -a, -um, moṡh, inu ẛheniza, par inu par vklenîen; jugatorius, -a, -um, jugatorius bos, en vklenîeni, ali vprèṡheni vol kir vleizhe; sejugis, vel sejuges, ſheſt koyn, ali vollou eden poleg druṡiga vklenênih; subjugalis, ena v'jarem vklenîena ṡhivina, ṡlaſti oſliza. Matth:21.v.ẛ
vlečenje s, F8, ceſsim, v'prózh vleizhenîe, v'neẛai hojenîu; prolatatio, na daile vleizhenîe; prolatio, na daile vleizhenîe, naprei perneſſenîe; raptatio, vleizhenîe; sejugis, vel sejuges, ſheſt koyn vprèṡhenih eden raven druṡiga k'vleizhenîu; syren, vleizhenîe; tractim, na dolgu, s'enim vlezhenîam pres nehanîa; transmigratio, preſſelovanîe, is eniga meiſta v'drugu vleizhenîe
voda ž, F250, aqua defluit, voda odtéka; dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo vodó puṡzha, oſtrúſt zhovéṡke[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; expatiata flumina, velike, reslyte vodé; fluxio aquae, tèk vodè; fundere urinam, vodó puṡzhati, zurati; limpha, vel lympha, voda; piscosa aqua, dobra voda ṡa ribe loviti; pluvia aqua, deṡhevna voda; ripa, -ae, krai per vodah, brég nad vodó; turbida aqua, kolna voda
volk1 m, F7, lupa, -ae, vouzhiza, ali volzhiza, od volkou ſamiza; lupinus, -a, -um, vouzhji, kar volku ſe pergliha, poṡhreſhin; lupus, -pi, volk; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; ululare, tuliti, arjuti, ṡaviati kakòr volk
volk2 m, F3, exedens herpes, en okuli objedajozhi tur, tá volk; intertrigo, -onis, volk na riti, kir ſe eden s'iṡdarenîem obriba, ali volka ṡaṡhene, napraṡkana koṡha
vprežen (v'prežen) del., F4, jugalis equus, en koyn ṡa voṡhnîo, ali vprèṡhen; jugatorius, -a, -um, jugatorius bos, en vklenîeni, ali vprèṡheni vol kir vleizhe; sejugis, vel sejuges, ſheſt koyn vprèṡhenih, eden raven druṡiga k'vleizhenîu; triga, -ae, try koinî polig en druṡiga v'prèṡheni h'kullam de vlézheo
vrstica ž, F5, distichon, dvei verſtizi beſſéd v'péſſim ṡloṡhenih; versiculus, -li, ena verſtiza; versificare, verſtize, ali péſmi delati, raime délati; versificatio, verſtyz, ali péſmi délanîe; versificator, eden kateri verſtize, ali raime déla
zabstonj prisl., F18, I. ab re orare, ẛabſtojn proſſiti, ẛavman moliti; abs re eſt, tú je ẛabſtojn; frustrà, ẛabſtoin, ṡavmán; frustra conari, ṡabſtojn ſe mujati; gratis, ṡabſtoin; gratuitò, ṡabſtoin, preṡ dobizhka, s'dobre vole; incaſsum, ṡavmán, ṡaludu, ṡabſtoin; irritum, ṡavmán, ṡabſtoin; irritus, -a, -um, ṡaludu, ṡavmán, kar je ṡabſtoin, nevnuznu; lateram lavare, déllu ṡgubiti, ṡabſtoin délati; ludere operam, ṡabſtoin délati, vſe ṡaygrati; nequiquam, ṡabſtoin, ṡavmán, cilú niṡhter; non âb re eſt, nej ẛabſtojn, nej pres vrshoha; tenasmus, -mi, teṡhava tega ſranîa, kadar eden ṡabſtoîn na aiṡhelz grè; vanè, ṡabſtoin; vanum, luzkaku, praṡnu, ṡabſtoin; II. asymbolus, -li, kateri n'hozhe zèhe platiti, zèhe ne daje, ſabſtojn zèha; frustratio, ogolufanîe, ṡamujenîe, ṡabſtoin déllu
začeti se dov., F11, Baca, ena vaas, od katere ſe ẛazhne tá ẛgurnia Galilea; dilucescere, ſe ẛazheti reſveititi, dán délati; diluculare, kakòr hitru ſe ẛazhne dán délati; hebescere, ſe ṡazheti kerhati, neoſtru biti; herbescere, vel herbascere, ſe ṡazheti s'travo, ali ṡeliṡzham ṡeleniti; illachrymare, ſe ṡazheti jokati, ſolṡè tozhiti; incepit rimari, se je ṡazhèlu reſpokovati; incurvescere, ſe ṡazheti kriviti; rudimentum ponere, ſe ṡazheti vuzhiti; splendescere, ſe ṡazheti ſveititi; tyro, -onis, en nou ṡholnèr, eden kateri ſe ṡazhne ene rizhy vuzhiti
zadeti dov., F10, apprehendo, -ere, popadati, popaſti, ẛapopaſti, ẛadéti, neſrèzha me je ẛadela; sadet, attingere cum longo 7. ſadet, plantare significat; collimare, prou ṡadéti, eden s'drugim ſe tiṡzhati, zilati; devexare, kumrati, britkúſt ṡadeiti, doli tlazhiti; ico, -is, icere, ẛadéti, vdariti, gori vdariti; inferre multa mala, doſti hudiga ṡadéti; ſolicitare, tudi opominati, napravlati, pegerovati, vſeṡkuṡi nad enim biti, veliku enimu ṡadeiti; tua interest, tebe ṡadene, tebe an grè, tebi je pridnu; vexare, kumrati, fopati, britkúſt ṡadéti; prim. anzadeti
zagnati dov., F2, impellere, s'ſylo gnati, gnati, nagnati, ṡagnati, poganîati, pahati; intertrigo, -onis, volk na riti, kir ſe eden s'iṡdarenîem obriba, ali volka ṡaṡhene, napraṡkana koṡha
zakrivanje s, F4, diſsimulatio, diſsimulantia, ẛakrivanîe, ne ẛakaṡanîe v'dianîu tega kar v'ſerzi tazhy; praetextus, -tus, kunṡhtnu ṡakrivanîe napreivṡetjá, kir eno drugo reizh eden naprei perneſſe, de ṡadobi kar miſli; protectio, ſhirmanîe, obarovanîe, ṡakrivanîe; velamen, -nis, velamentum, ṡakrou, ṡakrivanîe, vſe tú ṡzhim ſe kai ṡakriva
zalesti se dov., latibulum, -li, duplu, berlog, ena velika jama, ali luknîa, kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti
zamuda ž, F3, eremodicium, -cÿ, ṡamuda v'pravdi, kadar eden na tá poſtavleni dán naprei ne pride; negligentia, nemarnoſt, lenoba, vtraglivoſt, ṡamuda; retarditio, ṡamuda, ṡaṡhtentanîe
zaprega ž, F2, impedimentum, impeditio, ṡmota, ṡabava, ṡaprega, branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na voiṡki bagaṡhe; nisus, -sus, â nitor, ṡaprega, pergnanîe, ſylovanîe, muja inu déllu, kateru eden na ſe vṡame kei kai ſturiti, obarnenîe te mozhy na eno reizh
zaročen del., F2, copulatus, -a, -um, ẛarozhen, ẛvèẛan; parapherna, -orum, tá dar, kateri eden ſvoji ṡarozheni ṡheni da, ali ona nîemu
zaseden prid., inessus, -a, -um, ṡaſeden, kadar eden na eniga ſtreiṡhe
zaspanje s, F3, lethargus, -gi, lethargia, -ae, boléṡan tega ṡaſpanîa, kir eden vſeṡkuṡi ſpy, na vſe poṡabi, inu vmerje; somnus, -ni, ſen, ſpanîe, ṡaſpanîe; sopor, -oris, ṡadremanîe, ṡaſpanîe, ſpanîe, drémanîe
zastopiti dov., F16, acrisia, nedleshnoſt, de eden ne ẛaſtopi, inu ne ſodi poriſnizi tú, kar on vidi; amphibolia, enu zvibleozhe govorjenîe, ſe na vezh pooti ẛaſtopi; comprehendere, popaſti ſapopaſti, vloviti, s'gruntati, ẛnati, ẛaſtopiti, vuzhiti; ediſsere, iṡloṡhiti, vun ṡrezhi, dati ṡaſtopiti; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; hallucinari, vel allucinari, motiti ſe, ene rizhy prov ne ṡaſtopiti; inenodabilis, -le, nereṡlagliu, ne odvoṡlani, katerimu ſe ne more dati ṡaſtopiti; intellegitur, ſe ṡaſtopi; intelligens, kateri ṡaſtopi; intelligere, ṡaſtopiti; ironia, -ae, govorjenîe od ene rizhy, inu ſe drugu ṡaſtopi, ena preobernîena ferṡhmaihtna beſſeda; pandere, odpreiti, dat ṡaſtopiti, reṡloṡhiti, reṡgarniti; percallere, dobru ṡnati, dobru ṡaſtopiti; percipere, ṡapopaſti, prejeti, pozhutiti, ṡaſtopiti, ſposnati; perputare, dat eno reizh dobru ṡaſtopiti, ali reṡodéti; sapio, sapere, ṡaſtopiti, diſhati
zastopiti se dov., F3, calere jura, na pravde ſe ẛaſtopiti; oeconomicus, -ci, eden kateri ſe na hiſhovanîe dobru ṡaſtopi; symbolizare, ſe v'mei ſabo ṡaſtopiti
zavezati se dov., F5, devotorius, tú je oblublenu, kar h'timu ſliſhi, katerimu ſe eden ẛavèṡhe; spondere pro aliquo, ſe s'priſego ṡavèṡati, inu oblubiti; subarrare, arro dati, ali prejeti, ſe taku ṡaveṡati; voto se obstringere, s'oblubo ſe ṡavèṡati; voto se obstringi, s'oblubo ſe ṡavèṡati, ſe oblubiti
zavijati2 nedov., F2, lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè; ululare, tuliti, arjuti, ṡaviati kakòr volk
zažigati nedov., F3, adolere, ẛashigati, offrovati, vushgati, ẛhgati, kaditi; comburere, ſeṡhgati, ẛaṡhigati, poṡhgati; librator, -ris, eden kateri ſhtuke ṡaṡhiga, ali kamene mèzhe
zblaznost ž, scandalum, -li, pohuiſhanîe, vſe tú, ob kar ſe eden opotakne, ṡblaṡnoſt
zehanje s, F4, expiratio, ṡeivanîe, ẛeihanîe; oscedo, -nis, tú vſeṡkuṡi ṡeihanîe, kadar eden druṡiga ne déla, kakor ṡeiha; oscitatio, ṡeihanîe; singultus, -tus, singultio, ṡeihanîe, kolzanîe
zehati nedov., F2, oscedo, -nis, tú vſeṡkuṡi ṡeihanîe, kadar eden druṡiga ne déla, kakor ṡeiha; oscitare, ṡeihati, ali od ſpanîa, ali od truda: seivati
zgornji prid., F
12,
amiculum, ta
ẛgurni gvant, kateriga eden okuli ſebe vẛàme;
atlantius nodus, hyena, tá
ẛgurnîa kúſt v'herbtu;
Baca, ena vaas, od katere ſe ẛazhne tá
ẛgurnia Galilea;
catillus, tudi en
ẛgurnî malinski kamen deil;
chordapson, griṡenîe v'oſſerzhju, v'teh
ṡgurnih zhrevah terganîe;
laena, -ae, nékadanî na voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en
ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en harvaṡhki manten;
laquear, -ris, s'tramu
ṡgurni pod;
praefurnium, -nÿ, v'pèzh tá odperta luknîa, ali
ṡgurna pezhy luknîa;
rumen, -nis, goltaniz, ali tú jabolzhize na garli,
ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina;
solarium, ta
ṡgurni ſtrob, ali pod;
superliminare, -ris, tá
ṡgurni práh
[!], ali kamen nad vratmi, ṡhurz;
superus, -a, -um, ṡgurni, ṡgoréni
- najzgornjejši , coronis, coronidis, tá narṡgurniſha ſhpiza, eniga zimpra, ali hriba
- najzgornji , supremus, -a, -um, narṡgurnî, narpervi, ali narṡadnî
zijalast prid., hians oratio, ṡyalaſta molitou, kadar eden okuli ṡyá, inu moli
zijati nedov., F3, hians oratio, ṡyalaſta molitou, kadar eden okuli ṡyá, inu moli; hians, -tis, kateri ṡyá; hiare, ṡyati
zlagati nedov., F3, interstruere, zimprati, inu doſti rizhy v'kupai, ali verhu eniga druṡiga nakladati, ṡlagati, inu ṡkladati; mimographus, -phi, eden, kateri neſramne péſmi ṡlaga; struo, struere, na en kúp ṡkladati, ṡlagati, zimprati, loſſati
zmerjanje s, insectatio, ṡmirjanîe, kadar eden eniga toṡhi, inu ferṡhmaguje
zvesti dov., F3, abdicare, ṡveſti, odvrézhi, oderbati, odlozhiti, ẛavrézhi; divendere, reſpredati, ſem ter tám predati, ṡveſti, ali predajati; exactus, -us, predajanîe, kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede
zvoljen del., F2, feciales, -lium, eni ſli nékadai, s'mei teh duhovnih ṡvoleni, kateri ſo ſovraṡhnikom tá lyſt tega odpovédanîa noſſili; suffragia, -orum, te ṡhtime, ṡkuṡi katere je eden ṡvolen k'eni ſluṡhbi
žal prisl., F9, aemulari, aifrati, nevoszhiti, ẛaviditi, poſnemati, ſe ſerditi, ṡhou djati, lubiti; condolere, condolescere, enimu ẛhal biti, ſlú bolán biti, ṡhalovati; displicere, nedopaſti, ṡhou biti, hudú dopaſti; distaedet mihi, meni ſe ferṡhmaga, meni je ṡhal; dolere, ſe kaſſati, ṡhal biti; doliturus, -a, -um, eden kateriga bó ena reizh ṡhalila, ali katerimu bó ṡhal dialu, de bó ſam na ſe reẛhal; malè habere aliquem, enimu ṡhou, ali teṡhku djati; poenitere, ſe ṡgrévati, kaſſati, ṡhou biti, ſe ſpokoriti; poenitet me, meni je ṡhou, me ṡgréva, ſe kaſſám
žaliti nedov., F7, afflictare, jesiti, ẛhaliti, ẛhtraffati, martrati; afflictor, tá kateri ẛhali, martra, preganîa; affligere, ẛhaliti, kaſtigati, ſtiſkati, poſſati, ẛlomaſtiti; at uerò cum ſ. longo significat ſhalit, jocari; doliturus, -a, -um, eden kateriga bó ena reizh ṡhalila; peſsimare, ṡhaliti, huiſhe ſturiti, huiſhi perhajati; shalit significat contristare; sh, ṡhalit, tristari. ſh, ſhalit, jocari
žegen m, F12, acolytus, pervi duhovni ẛhègin; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin dajati, ẛhègnati; benedictio, ẛhegin; diaconus, podruṡhnik, eden ſheſtiga ṡhegna duhovni; eulogia, en ṡhègen, ali ſrèzhe voṡzhenîe; exaugurare, ṡkuṡi ſuſebne ṡhege enimu ṡhègne odvṡèti; initiari ordinibus, ṡhègne vṡèti; laicus, en duhovni preṡ ṡhègnou, en laik. neposvezheni, Vngeweyechet; ordinare, duhovne ṡhègne dati, po rèdu poſtaviti; ordinatio, duhovnih ṡhègnu dajanîe, po rèdu ſtavlenîe; ordinator, reſtavlenyk, ali tá kateri duhovne ṡhègne daje; ordines sacri, tà pèti, ſheſti, inu ſedmi duhovṡki ṡhégen
žlahtnost ž, F3, generositas, zhaſtita ṡhlahtnúſt; nobilitas, ṡhlahtnúſt; patricius, -ÿ, teh ſtariſhih meſtnih goſpudou eden, ſtare ṡhlahtnoſti zhlovék
žolnerski prid., F13, aes militare, ẛholnerska plazha; alaris, alarius, ena perút ẛholnerskiga gvanta; auctoramentum, bortgelt, videṡh ene ſluṡhbè, inu ẛholnersku plazhilu; castra, ẛholnerṡki ſhotori, kampiszha, legar, leṡhiszhe; disciplina militaris, ẛholnerska ordunga; militaris, -re, ṡholnerṡku; primani, ty nar imenitniſhi ſveitniki per voiṡki, zhes vſe ṡholnerṡke druṡhbè; quaestor, en plazhnyk ṡholnerṡki na voiṡki; sacramentum militare, junazhka, ali ṡholnerṡka priſega; scalaris, tá kateri je is ṡholnerṡke druṡhbè; stipendium, ṡhóld, plazha, ṡholnerska plazha; succenturiare, tá praṡna meiſta dopolniti, eniga ṡholnerṡkiga kardela, teh pobytih ṡholnerjou ſhtivenîe nameſtiti; suffaraneus, -a, -um, eden kateri v'sholnerṡku kampiṡzhe ṡhitu, ali moko noſſi