eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

brêzno brêzna samostalnik srednjega spola [brêzno] ETIMOLOGIJA: iz brez + dno < pslov. *bezdъnъ, prvotno ‛brezdanji’, tako kot cslov. bezdъna, bezdъnije, hrv., srb. bèzdan, rus. bézdna, stčeš. bezden, bezdna - več ...
gospodováti gospodújem nedovršni glagol [gospodováti] ETIMOLOGIJA: gospod
kleptománski kleptománska kleptománsko pridevnik [kleptománski] ETIMOLOGIJA: kleptoman
súžnjelastníštvo súžnjelastníštva samostalnik srednjega spola [súžnjelastníštvo] ETIMOLOGIJA: sužnjelastnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

duhôven2 -vna -o prid. (ō)
1. nanašajoč se na duh duhá:
a) duhovni in telesni razvoj človeka; čutili so njegovo duhovno moč; duhovno življenje / duhovni in čutni princip pri omenjenem pesniku; njuna ljubezen je bila le duhovna / izrazito duhovna usmerjenost generacije / duhovna kultura
b) duhovni tokovi polpretekle dobe; duhovni vodja mlade generacije; duhovna kriza na prelomu stoletja / duhovni napredek človeštva; pri njem se je zbrala vsa duhovna elita; duhovno bogastvo naroda / duhovne dobrine, vrednote / duhovne vede
 
ekspr. duhovni oče vstaje idejni utemeljitelj, pobudnik
c) duhovna bitja
2. verski, religiozen: duhovna rast vernikov; duhovno življenje faranov / pesmi duhovne in posvetne vsebine / nuditi bolniku duhovno tolažbo
 
rel. duhovne vaje sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja
3. star. duhovniški: duhovni in posvetni pisatelji dvajsetega stoletja; duhovni stan / duhovni gospod duhovnik
elíta -e ž (ȋ)
posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti: otvoritve razstave se je udeležila vsa mestna elita; spadati med elito; duhovna elita naroda; svetovna športna elita / skupina je prežeta z zavestjo elite
♦ 
agr. seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; voj. vojaške enote za opravljanje posebno odgovornih nalog ali za reprezentanco
estráden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na estrada 1, 3: estradni pevec, umetnik, zvezdnik; estradna elita; estradno življenje / ekspr. estradna smetana; publ. slovenska estradna scena / estradni ansambel, orkester; estradno gledališče / nastop estradnih umetnikov
intelektuálen -lna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na intelekt; umski, razumski: za to delo je potreben velik intelektualni napor; intelektualni razvoj; intelektualna dejavnost, sposobnost, svoboda / emocionalne in intelektualne prvine v pesmi / intelektualni delavci; intelektualno delo
// nanašajoč se na intelektualce, razumniški: intelektualni poklici; intelektualna elita
komunístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na komuniste ali komunizem: države nekdanjega komunističnega bloka; komunistična kontinuiteta; komunistična preteklost vzhodnih držav; komunistična revolucija; mednarodno delavsko in komunistično gibanje / komunistični režim, sistem; komunistična družba, država; komunistična mladina; komunistične organizacije / komunistični voditelji; komunistična elita, oblast; sestanek predstavnikov komunističnih partij, strank / komunistični simboli; komunistična ideja, ideologija, propaganda; komunistična literatura / komunistični totalitarizem; komunistični zločini; komunistična diktatura; komunistično nasilje / ustanovitev Komunistične partije Jugoslavije
♦ 
zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels; Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943
póstkomunístičen in pòstkomunístičen -čna -o prid. (ọ̑-í; ȍ-í)
nanašajoč se na postkomunizem: postkomunistična demokracija, družba, država; postkomunistična elita, levica; postkomunistična stranka, vlada; postkomunistična kontiuniteta, tranzicija / postkomunistična Rusija / postkomunistično obdobje
povzpétniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na povzpetnike ali povzpetništvo: povzpetniški odvetnik; povzpetniška družba, generacija; povzpetniška oholost / povzpetniška elita
srédnjeslôjen -jna -o prid. (ẹ̑-ō)
nanašajoč se na srednji sloj prebivalstva: prihaja iz srednjeslojne družine; izobražena srednjeslojna elita; srednjeslojno meščanstvo
úmstven -a -o prid. (ȗ)
knjiž. umski: umstvena dejavnost, sposobnost / čustvene in umstvene sestavine pesmi; duhovna in umstvena zmeda miselna, idejna / umstvena elita naroda

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

elitístičen pridevnik
navéza SSKJ² samostalnik ženskega spola
STALNE ZVEZE: v (tesni) navezi

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

japijevski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
japijevska japijevsko tudi japijski japijska japijsko pridevnik
IZGOVOR: [jápijeu̯ski] tudi [jápijski]

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

elíta -e ž, skup. (ȋ) |izbranci, odličniki|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024

elíta -e ž
posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti, kot skupina, skupnostpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. smetana
GLEJ ŠE: seme

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

hláden Frazemi s sestavino hláden:
bíti hláden do kóga, delováti kot hládna pŕha, dočákati hládno pŕho, doživéti hláden túš, doživéti hládno pŕho, hláden kàkor léd, hláden kot léd, hláden kot smŕt, hládna krí, [kot] hláden túš, kot hládna pŕha, ohraníti hládno krí, ostáti hláden, ostáti hláden do kóga, pripráviti kómu hládno pŕho, tó je [kot] hláden túš, učinkováti kot hládna pŕha
okó Frazemi s sestavino okó:
bíti kómu tŕn v očéh, bíti v očí, bôsti v očí, číst kot ríbje okó, čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dogôvor na štíri očí, drégniti v kúrje okó, dvóbòj iz očí v očí, glédati se iz očí v očí, glédati smŕti v očí, govoríti iz očí v očí, govoríti na štíri očí, hodíti kód z odpŕtimi očmí, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, iméti očí na pêcljih, iméti prevelíke očí, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iz očí v očí, jásen kot ríbje okó, metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, mižánje na êno okó, mižánje na obé očési, mižáti na êno okó, mižáti na obé očési, na lépe očí, na štíri očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, ne zatískati si očí pred čím, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], očí [vsèga] svetá, odpréti [kómu] očí, okó za okó, okó za okó, zób za zób, pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, pések v očí, poglédati resníci v očí, pogovárjati se s kóm iz očí v očí, pogovárjati se s kóm na štíri očí, pogôvor iz očí v očí, pogôvor na štíri očí, pogovoríti se s kóm iz očí v očí, pogovoríti se s kóm na štíri očí, postáviti iz očí v očí, postáviti se iz očí v očí, resníca v očí bôde, sáme očí so kóga, sanjáriti z odpŕtimi očmí, sánjati z odpŕtimi očmí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí, soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí, spáti z odpŕtimi očmí, sréčanje iz očí v očí, sréčanje na štíri očí, sréčati se iz očí v očí, sréčati se s kóm na štíri očí, státi si iz očí v očí, stopíti kómu na kúrje okó, stráh imá velíke očí, temà se déla kómu pred očmí, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti [kóga/káj] iz očí v očí, volóvske očí, vréči kómu pések v očí, vréči očí na kóga/kàj, vréči okó na kóga/kàj, z očmí in ušési, z očmí na pêcljih, zakrívanje očí pred čím, zakrívati očí pred čím, zamižáti na êno okó, zamižáti na obé očési, zapírati očí pred čím, zatískanje očí pred čím, zatískati si očí pred čím, zatísniti si očí pred čím, znájti se iz očí v očí, zréti smŕti v očí
sekíra Frazemi s sestavino sekíra:
bôjna sekíra je izkopána, bôjna sekíra je zakopána, divjáti kot snéta sekíra, drvéti kot snéta sekíra, izkopáti bôjno sekíro, kot snéta sekíra, letéti kot snéta sekíra, sekíra je pádla kómu v méd, zakopáti bôjno sekíro
sénca Frazemi s sestavino sénca:
báti se lástne sénce, kàkor sénca, kot sénca, právda za ôslovo sénco, právdati se za ôslovo sénco, prepír za ôslovo sénco, prepírati se za ôslovo sénco, sledíti kómu kot sénca, sprémljati kóga kàkor sénca, sprémljati kóga kot sénca, ustrášiti se lástne sénce, v sénci smŕti, zasledováti kóga kot sénca, živéti v sénci [kóga/čésa]
spánje Frazemi s sestavino spánje:
spánje na lovoríkah, spáti spánje pravíčnega, spáti véčno spánje, zaspáti spánje pravíčnega, zaspáti [v] véčno spánje
tísoč Frazemi s sestavino tísoč:
zgórnjih desét tísoč

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

elȋta -e ž
elȋten – glej elȋta

Geografski terminološki slovar

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

totalitárni držávni sistém -ega -ega -a m
Število zadetkov: 27