emájl -a m (ȃ) - 1. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov: emajl na posodi je razpokal; nanašati emajl; bel, moten emajl / kritni, osnovni emajl
// pog. izdelek, prekrit, prevlečen s to snovjo: kuhinjski porcelan in emajl je lepo zložila v omaro - 2. anat. prosojna, zelo trda snov, ki prekriva zobne krone; sklenina: razpoka v emajlu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
emájlen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na emajl: emajlna prevleka / emajlna broška / emajlni lak zmes laka in barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kríten -tna -o prid. (ī) teh. skozi katerega ne preseva barva podlage: kritni emajl, lak;
premazati steno s kritno barvo
♦ ekon. kritna glavnica glavnica, namenjena za kritje prevzetih obveznosti zavarovalnic; jur. kritno dejanje dejanje, s katerim hudodelec prikrije drugo kaznivo dejanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
lóšč -a m (ọ̑) - 1. steklasta snov za prevleko zlasti keramičnih izdelkov: prevleči skledo z loščem / lošč je poškodovan; lesk lošča
- 2. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov; emajl: nanašati lošč / lonec s celim loščem
● publ. pod loščem poštenosti se skriva laž pod videzom, krinko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pokríven -vna -o prid. (ȋ) ki se rabi za pokrivanje: vsi pokrivni elementi so bili iz jeklene pločevine
♦ teh. pokrivni emajl
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
posteklína -e ž (í) knjiž., redko glazura, emajl: posteklina na kadi je razpokala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sijájen -jna -o prid., sijájnejši (ȃ) - 1. ki ima sijaj: sijajen emajl, lak; sijajna površina pohištva; sijajen in moten
- 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: imeti sijajno frizuro, obleko; parada je bila sijajna / sijajna lega hiše / to so bili sijajni časi / dosegati sijajne uspehe velike, izredne; bil je sijajne volje zelo dobre
// glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: sijajen načrt; to je sijajna misel - 3. ekspr. ki ima veliko dobrih, pozitivnih lastnosti: sijajen človek, tovariš / biti v sijajni družbi
// ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: sijajen delavec / pisatelj je sijajen stilist
sijájno - 1. prislov od sijajen: sijajno so se zabavali; sijajno okrašena dvorana
- 2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: sijajno bo, ko bomo spet skupaj / elipt. sijajno, da si prišel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sklenína -e ž (í) - 1. anat. prosojna, zelo trda snov, ki prekriva zobne krone: kislina razjeda sklenino; počena sklenina; zobovina in sklenina / zobna sklenina
♦ zool. sklenina ribje luske - 2. knjiž. lošč, emajl: sklenina na posodi / keramična sklenina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.