1. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov: emajl na posodi je razpokal; nanašati emajl; bel, moten emajl / kritni, osnovni emajl
// pog. izdelek, prekrit, prevlečen s to snovjo: kuhinjski porcelan in emajl je lepo zložila v omaro
2. anat. prosojna, zelo trda snov, ki prekriva zobne krone; sklenina: razpoka v emajlu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
nanašajoč se na emajl: emajlna prevleka / emajlna broška / emajlni lak zmes laka in barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
teh. skozi katerega ne preseva barva podlage: kritni emajl, lak; premazati steno s kritno barvo
♦ ekon. kritna glavnica glavnica, namenjena za kritje prevzetih obveznosti zavarovalnic; pravn. kritno dejanje dejanje, s katerim hudodelec prikrije drugo kaznivo dejanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
1. steklasta snov za prevleko zlasti keramičnih izdelkov: prevleči skledo z loščem / lošč je poškodovan; lesk lošča
2. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov; emajl: nanašati lošč / lonec s celim loščem
● publ. pod loščem poštenosti se skriva laž pod videzom, krinko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ki se rabi za pokrivanje: vsi pokrivni elementi so bili iz jeklene pločevine
♦ teh. pokrivni emajl
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pokrívni -a -o (ȋ) teh. ~ emajl
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
knjiž. glazura, emajl: posteklina na kadi je razpokala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
1. ki ima sijaj: sijajen emajl, lak; sijajna površina pohištva; sijajen in moten
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: imeti sijajno frizuro, obleko; parada je bila sijajna / sijajna lega hiše / to so bili sijajni časi / dosegati sijajne uspehe velike, izredne; bil je sijajne volje zelo dobre
// glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: sijajen načrt; to je sijajna misel
3. ekspr. ki ima veliko dobrih, pozitivnih lastnosti: sijajen človek, tovariš / biti v sijajni družbi
// ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: sijajen delavec / pisatelj je sijajen stilist
- sijájno
1. prislov od sijajen: sijajno so se zabavali; sijajno okrašena dvorana
2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: sijajno bo, ko bomo spet skupaj / elipt. sijajno, da si prišel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
sijájnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
1. anat. prosojna, zelo trda snov, ki prekriva zobne krone: kislina razjeda sklenino; počena sklenina; zobovina in sklenina / zobna sklenina
♦ zool. sklenina ribje luske
2. knjiž. lošč, emajl: sklenina na posodi / keramična sklenina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.