gêsljenje -a s (ē)
jezikosl. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji: merila za gesljenje
gêslo -a s (é)
1. kratko izražena programska misel: vsi za enega, eden za vse, to je bilo geslo brigadirjev; razširjali so letake in pisali gesla po zidovih; akcija, prireditev poteka pod novim geslom; borbena, politična, propagandna gesla; vzklikali so gesla francoske revolucije; (pred)volilno geslo / reklamno geslo / življenjsko geslo vodilo, načelo
2. nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: stražarju je moral povedati geslo / pozabiti, vnesti uporabniško geslo ki skupaj z uporabniškim imenom omogoča dostop do računalniškega omrežja, elektronske pošte, spletnih storitev
♦ fin. geslo hranilne knjižice dogovorjena beseda, ki nadomešča osebno izkaznico in jo mora prinašalec poznati ob dvigu hranilne vloge
3. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: novi slovar tujk obsega skoraj trideset tisoč gesel; izbira, razlaga, razpored gesel / slovarsko geslo
geslôvnik -a m (ȏ)
jezikosl. abecedni seznam besednih enot, določenih za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji: sestaviti geslovnik
izhódnica -e ž (ọ̑) knjiž. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred; geslo: slovar obsega nad štirideset tisoč izhodnic
iztóčnica -e ž (ọ̑) 1. osnova, izhodišče: članek je iztočnica za debato / iskati politične iztočnice za nastop proti opoziciji // zastar. geslo, slogan: politična, propagandna iztočnica 2. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: slovar vsebuje več tisoč iztočnic;
nabor iztočnic za nov slovar;
razporeditev iztočnic v slovarju / geselska, slovarska iztočnica 3. gled. beseda, del stavka, situacijski premik, na katerega navezuje igralec svojo igro: dati, povedati iztočnico;
na iztočnico se prižge luč / gledališka, odrska iztočnica
♦ biblio. prva beseda značnice
lematizácija -e ž (á) jezikosl.
1. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji, gesljenje:
2. postopek, s katerim pojavnicam v korpusu določimo in pripišemo lemo: avtomatska lematizacija; dvoumnost lematizacije pri homonimih / za lematizacijo zahtevni stavki
suplemènt -ênta m (ȅ é) biblio. dodatni, dopolnilni zvezek, snopič; dodatek, dopolnilo: suplement k enciklopediji
škrbína -e ž (í)
1. zelo poškodovan, okrušen zob, navadno ostrih robov: škrbina me boli; zadaj ima samo še škrbine; izpuliti škrbino; rjava škrbina / ekspr. čeprav hodim k zobozdravniku, me škrbine še kar naprej bolijo zobje / pri smehu je kazala škrbine zob
● pog., ekspr. dati ga na škrbino piti alkoholno pijačo
// takemu zobu podobna skala, vzpetina: splezati na škrbino; na škrbinah nad seboj so zagledali gamse / skalna škrbina
// ekspr. kar je temu podobno sploh: od nekdaj mogočnega gradu je ostala samo škrbina
2. vrzel v zobovju: težko govori, ker mu jezik uhaja skozi škrbino
// ekspr. vrzel sploh: hišo so podrli, ostala je nezazidana škrbina
♦ alp. oster, globoko zasekan presledek v grebenu
3. poškodba, zlasti na ostrih robovih česa: kosa, sekira ima škrbine
4. prazen ali zelo kratek geselski članek, zlasti v prostih spletnih enciklopedijah, ki čaka na izdelavo, dodelavo, dopolnitev: nekateri članki v znani spletni enciklopediji so zaenkrat še škrbine