Aleksander -dra m osebno lastno ime Aleksander: Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu, katerimu je bilu ime Alexander im. ed. ǀ Alexander im. ed. ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal ǀ Kateru je dobru vejdil Alexander im. ed. Papesh ǀ Alexander im. ed. Alenſis govorj ǀ Alexander im. ed. Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit ǀ Alexander im. ed. ab Alexandro tudi pishe ǀ Alexandar im. ed. kadarkuli je enu Mestu noter vſel ǀ tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander im. ed., inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ more leto resnizo sprizhat Firshtna Maria Alexandra rod. ed. Parmelanskiga Firshta shena ǀ na grob Alexandra rod. ed. tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ǀ Alexandru daj. ed. na pruti grè ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru daj. ed. Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Volarij s. Alexandra tož. ed. ǀ Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra tož. ed., de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit, satoraj ſò djali, de dua Alexandra im. dv. na ſvejtu ſe najdeta, eden Syn krajla Philippa … Ta drugi, de je bil Syn Apellasau 1. Aleksánder Véliki, makedonski kralj (356–323 pr. Kr.) 2. Neki vojak Aleksandra Velikega 3. Eden sedmih papežev z imenom Aleksánder 4. → Alensis 5. Aleksánder, sin cesarja Basilija 6. Alessandro Alessandri, srlat. Alexander ab Alexandro (1461–1523), pravnik 7. Aleksánder Fárnski, it. Alessandro Farnese (16. stol.), parmski vojvoda 8. Verjetno je mišljen sv. Aleksánder, mučen okrog 130 9. Aleksánder, sin Simona iz Cirene (SP Mr 15,21)
angel -a m angel: pride en Angel im. ed., ter perneſſe en beu Camen ǀ vſako minuto bom zhakal dobre zaitinge od mojga Angela rod. ed. variha shlishat ǀ s'Angela rod. ed. semelskiga en grosoviten hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ sapovej enimu Angelu daj. ed., de ima taisto greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ G: Bug poshle eniga Angela tož. ed. s'Nebeſs ǀ bom ſaupil s'unem Angelom or. ed. v'Reſodovejni ǀ sta dua lepa Angela im. dv. k'meni prishla ǀ cilu tij Angeli im. mn. Boshij nemorio sgruntat Skriunust S: Troijce ǀ Angely im. mn. Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ Angelij im. mn. sa na mejſti njega orali, inu dellali ǀ Chriſtus je zhaſtitishi, kakor angeli im. mn. ǀ kateriga vſy Chori teh Angelou rod. mn. molio ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu rod. mn. ǀ enkrat je vidil veliku Anglou rod. mn. ſtati ǀ s'Angelu rod. mn. ſi naſs k'hudizhom ſturil ǀ Bug je bil sapovedal Angelom daj. mn. ǀ takrat hudizhi ſo k'Angelom daj. mn. djali ǀ Bug nam nej sapovedal Angelam daj. mn. ſe ſpovedat ǀ Bug sa tovarshe Angele tož. mn. poshle njemu ǀ Kar lepiga, inu svetiga per Angelah mest. mn. ſe najde ǀ per teh punterskih Angelih mest. mn. ǀ veſselje v'Angelah mest. mn. ǀ de bi po naſhi ſmerti tudi s' Angely or. mn. ta Sveti Prasnik v' Nebeſſyh prasnovali ← srlat. angelus ← gr. ἄγγελος ‛sel, glasnik’, v prevodu SP tudi ‛angel’
Apuleus m osebno lastno ime Apulej: Satoraj Apuleius im. ed. je djal enimu kateri s' ptujm blagam je bil dobre vole (III, 461 s.) Lúcij Apulêj, lat. Lucius Apuleius (pribl. 125–170), rimski pisec
Arfaksat m osebno lastno ime Arfaksad: tamkaj ſta bila dua hudobna Zupernika, enimu je bilu imẽ Zaroe, timu drugimu Arphaxat im. ed. (III, 527)
bandižati -am dov. pregnati, izgnati: je bil ſapovedal shkoffa vbyti, inu Ceſſarizo s'krajlevſtua bandishati nedol. ǀ Euripides je djal, de ſe nemore vekshi shtraifinga dati enimu zhloveku, kakar ga bandiſhat nedol. s' ſvoje deshele ǀ Ceſſar tiga Synu bandisha 3. ed. is celliga ſvojga Ceſſarſtua ǀ Rimlary ſo yh s' deshele bandishali del. mn. m ← ben. it. bandizar ‛izgnati’
biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode
bodeč -a prid. bodeč, oster: jeſt ſim kakor en bodezh im. ed. m jesh ǀ kakor en bodezhi im. ed. m dol. tern ǀ ena bodezha im. ed. ž puszhava ǀ Ali takorshnu ſerze je kamenitvu, inu bodezhe im. ed. s ǀ Ti ſi ta shlahtna gartrosha pres bodezhiga rod. ed. s ternja tiga greha ǀ Kadar je premishloval Krajl David, koku mozhnu rani zhloveka ieſik takorshneh opraulauzou, je taiſtiga perglihal enimu bodezhimu daj. ed. m mezhu ǀ ven bodezh tož. ed. m garm belih gartrosh je bila padla ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … S. Gulihelmus ſvoj bodezhi tož. ed. m dol. shelesni guant ǀ Guilhelmus, kateri eno sheleſno bodezho tož. ed. ž ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ bo padla v' tu bodezhe tož. ed. s ternje ǀ kateri venim bodezhim mest. ed. m grastu ſydi ǀ Vidim tankaj Benedicta de nah po tem bodezhijm mest. ed. s ternu ſe vala ǀ tepſti, inu s'bodezho or. ed. ž gajshlo njegovu S. Tellu gajshlat ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem or. ed. s terniom obdano ǀ te bodezhe im. mn. ž shibe ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele ǀ kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih rod. mn. shpiz ǀ S. Sebaſtian de je poln bodezhyh rod. mn. ſtrel ǀ shidane guante ſo savergli ostre inu bodezhe tož. mn. m ſo oblekli ǀ de bi ſe imela naga po bodezhah mest. mn. ternah valati ǀ dua Rabelna perſtopita s' bodezhimi or. mn. shibami neusmilenu ga sazhnejo tepſti ǀ s' bodezhimy or. mn. shibami presež.> s' tiga ner bodezhiga rod. ed. s morskiga ternja eno veliko krono ſo ſturili
bogaboječe prisl. bogaboječe: della, inu bogaboyezhe shivij ǀ Sakaj brumnu, pravizhnu, inu bogabojezhe shivèti en nesrezheni trosht, inu mijr zhloveku perneſse ǀ je vuzhil ſvojga Synu bogaboyzhe shiveti ǀ brumnu, bogaboijeze shivimo ǀ aku ti neshivish Kakor ſe ſpodobi enimu zhloveku, Bogabojezh, brumnu, inu pametnu ǀ ty Duhouni, aku li bote pravizhnu, inu bogaboyezhiu shiveli ǀ brumnu, inu bogaboyezhu shivetè ǀ SHivite ò verne dushe brumnu, inu bogaboijezhu ǀ pravizhnu, inu bogoboyeziu shiveti
bogat -a prid. bogat: en bogat im. ed. m mosh je bil s'naglo ſmertio umerl ǀ taisti bogati im. ed. m dol. neuſmileni mosh ǀ je bila ſilnu leipa, inu bogata im. ed. ž ǀ kadar je enu bogatu im. ed. s, obilnu lejtu ǀ Alexius ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga rod. ed. m Gospuda Euffemania ǀ je suestu enimu bogatimu daj. ed. m Gospudu shlushil ǀ kakor uni neuſmileni bogati daj. ed. ž Lesizi ǀ je bil oſdravil S. Amaſus eniga bogatiga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau tu bogatu tož. ed. s Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ s'taistim bogatim or. ed. m fardamanim mosham ǀ dua Shlahtna bogata im. dv. m Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati im. mn. m ǀ pravi ta modri od teh bogateh rod. mn. oherniku ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh rod. mn., shenskijh, inu moshkijh perſhon ǀ Sedem debelih krau je pomenilu ſedem bogatih rod. mn. obelnih lejt ǀ Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim, inu bogatem daj. mn. ludem ǀ je imel shlahtne, inu bogate tož. mn. m ſtarishi primer.> obeden meſſz nej bogatiſhi im. ed. m, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik ǀ sakaj vezhKrat ty bogatishi im. mn. m ſo greshnishi ǀ Inu vaſs sagvisham, de nikuli bulshih, inu bogatishih rod. mn. lejt nebote imeli presež.> veni urri te ner bogatishi im. ed. m obusha ǀ Syn tiga ner bogatishiga rod. ed. m, inu ner shlahtnishiga Rimskiga Gospuda bogati m bogataš: enimu bogatimu daj. ed. pol krone vkrade ǀ taku tij vboſi, kakor tij bogati im. mn., taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ tem bogatem daj. mn. prepovej ohernio ǀ de bi ſe tem bogatim daj. mn. neſamirili ǀ kaj bi nuzalu blagu tem pogatim daj. mn.
bolnik -a m bolnik: Kadar en bolnik im. ed. oterpne ǀ S. Reshnu Tellu je ſpremil do bolnika rod. ed. ǀ kadar vidio de enimu bolniku daj. ed. arznie nezh nepomagaio ǀ ſama ſeniza Petrava ſledniga bolnika tož. ed. je oſdravila ǀ bolniki im. mn. ſe ſò njega kute doteknili ǀ Trydeſet Bolnikou rod. mn. ǀ bolnikom daj. mn. shkodlive shpishe prepovedò ǀ kadar ſo h' Bolnikom daj. mn. nesli ǀ h'bolnikẽm daj. mn. ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike tož. mn. od nyh ner hushi, inu neuarnishi bolesni ǀ per teh drugih bolnikoh mest. mn. ǀ per takorshneh bolnikah mest. mn.
bolzam -a m balzam: Perglihaio Mario Divizo … Enimu lepù dushezhmu bolsamu daj. ed. (III, 330 s.) ǀ Kadar je M. D. perglihal Bolſomu daj. ed., inu slatki skory (IV, 298) ǀ slata poſoda je vun Slila ta shlahtni, lèpu dushezhi bolſom tož. ed. (II, 92) ← srvnem. balsame ← lat. balsamum ← gr. βάλσαμον ← hebr. bāšām; → pižem, → polzam
brat -a m 1. brat: Njega sapuvid je de brat im. ed. ima brata tož. ed., ſestro ſaurashit ǀ nima ozheta, ni mater, ni brata rod. ed. ǀ je bil nevoshliu ſvojmu bratu daj. ed. ǀ enimu Bratu daj. ed. Duhounimu Pacificus s' imenam nashiga Ordna ǀ ſvojga brata tož. ed. Abelna ie bil vbil ǀ je bejshal pred ſvojm bratom or. ed. Eſovam ǀ ſe bere od Remula, inu Romula, katera brata im. dv. ſta ſe tulikain ſaurashila ǀ Sakaj tedaj Christus dua brata tož. dv. nar parvu poklizhe ǀ Iosephavi bratje im. mn. ſo njega taku mozhnu ſaurashili ǀ inu Angely tvoy brati im. mn. shalujemo na tvoim pogublejni ǀ njegovi braty im. mn., ſo ga bily feratali ǀ je posnal ſkriune misly ſvojh bratou rod. mn. ǀ Preklet je bil cham, inu vſel je bil hlapez ſvoyh bratu rod. mn. ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom daj. mn. ſe godij ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam daj. mn. dal ǀ ſta bila Gedeonave bratje tož. mn. pobyla ǀ je bil shal objeskat suoje brate tož. mn. ǀ ſvoje brattje tož. mn. ſa volo gnade, inu lubeſni preiete nydati 2. član bratovščine: zhe she nej sa brata tož. ed. sapiſſan, nejſe puſti v' leto Bratoushno sapiſſat ǀ MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje im. mn., inu ſeſtre ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou rod. mn., inu ſeſter Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou rod. mn. inu ſeſter Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam daj. mn., inu ſeſtram S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate tož. mn., inu ſeſtre te S. Bratauszhine de Carmine
cesar -ja m cesar: Ceſſar im. ed. Diocletianus groſovitnu je njega martral ǀ sapovej Ceſsar im. ed. prozh ta kamen usdignit ǀ Ceſar im. ed. Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal ǀ Ceſſar im. ed. Caius ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes Iudje ǀ Cæſar im. ed. skuſi Vojsko je premagal te ſaurashnike ǀ Berem od Ceſſarja rod. ed. Fridriha ǀ Dionyſius Caſſius od Ceſſaria rod. ed. Adriana je djal ǀ Kakor ſe bere od Ceſarja rod. ed. Nerona ǀ od Ceſaria rod. ed. Auguſta ſe bere ǀ kar od Ceſsaria rod. ed. Nerona piſsanu najdem ǀ ob zhaſsu Ceſsarja rod. ed. Caligula ǀ pisheio od Ceſara rod. ed. Claudia ǀ povablejne Ceſſarju daj. ed. je bilu dopadezhe ǀ En jelen je bil Ceſſarju daj. ed. Clodoveuſu pod pokaſal ǀ Eudoxia Ceſſariza, dokler ſe ie bila Ceſſariu daj. ed. slagala ǀ bi ſe bila puſtila k'Ceſsarju daj. ed. pelati ǀ zhe on je prepovedal shtiuro, inu daz Ceſsariu daj. ed. plazhouati ǀ Plinius nasaj Ceſarju daj. ed. pishe ǀ veliku lejt vernu je Ceſariu daj. ed. shlushil ǀ sveſaniga ſo bily k'Ceſariu daj. ed. perpelali ǀ lubesan je bila taku Ceſſaru daj. ed. dopola ǀ Iudouski krajl Agrippa ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja tož. ed. obyskati ǀ pò njegovi ſmerti hozheo Synu Groffa Lampolda sa Ceſſarja tož. ed. isvolit ǀ En Jelen je noſſil Ceſſaria tož. ed. Eliogabola ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja tož. ed. proſsit ǀ je bila sapovedala suojga Sijna Conſtantia Ceſaria tož. ed. oſlepiti ǀ leti modri sashpotujeio Domitiana Ceſsaria tož. ed. ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja tož. ed. Aureliana ǀ Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana per Ceſſarju mest. ed. Ottonu III. ǀ nezh nespodobnishiga ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali Ceſarju mest. ed., kakor kader je terd ǀ Papesh je velike praude imel s' Conſtantiam Ceſſarjam or. ed. ǀ Herpilio pred Ceſſarjam or. ed. Conſtantinam obtosheni ǀ pred Ceſarjam or. ed. Henrikuſam tem III ǀ je beshala pred Ceſarjem or. ed. Diocletianam ǀ pred Ceſarjom or. ed. Klezhi ǀ en Exempel imamo nad Ceſariom or. ed. ǀ pred Conſtantinam Ceſsariam or. ed. ǀ s' Ceſſariam or. ed. govorit ǀ s' Ceſsarjam or. ed. Diocletianam ǀ s' Zeſſariam or. ed. ſmej govorit ǀ Firshti, inu Ceſſary im. mn. ſo bily njemu pokorni ǀ vy krajly, inu Ceſary im. mn. ǀ krajlij Ceſarij im. mn., inu Papeshij na varh suoje glave noſsio ǀ s'en exempel Ceſſarij im. mn. imaio Ceſsarja tož. ed. S. Henrica ǀ Viſoku je bil polsdignen na ſtol teh Ceſſariu rod. mn. ǀ je bil duor teh Ceſſariou rod. mn. sapuſtil ǀ ſmert teh Ceſſarjou rod. mn. ǀ krone vſyh krailou, inu Ceſsarjou rod. mn. ǀ kateri Ceſſarjom daj. mn. krono is glaue oduſame ǀ po Rimi ſo te Ceſarje tož. mn. pelali ǀ Ceſſar im. ed. zhes vſe Ceſſarie tož. mn. Chriſtus Jesus ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary or. mn. Theodoſius < slovan. *cěsar'ь̏ ← lat. Caesar; → car
cetronski -a prid. cedrov: Perglihaio Mario Divizo … Enimu zetronskimu daj. ed. m drevu, saſajenimu na tem viſokem hribu Libanus (III, 331) ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom, ni zetronskimu daj. ed. m drevu (III, 332), ni ojliki → cedrov, → cetronov
če vez. če: zhe ta perſhona je ardezha, ardezh v'shpegli ſe vidi, zhe je selena selena ſe vidi, zhe ſe ſmeja, taku tudi shpegal ſe pruti ſmeja, aku ſe jesnu dershi, v'taki vishi tudi v'shpeglu ſe vidi ǀ zhe li en ſam greh zhes taiſto bote dopernesli, do vekoma bres vſe miloſti Boshje bote fardamani ǀ zhes ſerce G. Bogu ne offra, tu je zhistu, inu nedolshnu n'ohrani, niemu dopasti nemore ǀ lahko premorish tu sturiti, zheli ſe bosh pravu ſpovedala ǀ S. Peter je menil de je ſadoſti ſedem krat enimu greshniku odpuſtiti, inu zke ſe nepobulsha ga puſtiti, de ſe fardama ǀ Sakaj s' djajna ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka, zhe shlishi v' ta nebeſki ſkedejn, ali pak v' ta paklenſki ogin
čebelski -a prid. čebelji: en takorshen duor ſe more perglihat enimu zhebelskimu daj. ed. m pannu (III, 169) ǀ prezej gre en zhebelski tož. ed. m pann yskati (I/1, 200)
čednost -i ž čednost, vrlina: molzhati je ena lepa zhednost im. ed. ǀ Od zhednoſti rod. ed. S. Aleſſa Pomozhnika naſhiga ǀ Leta je norska pamet, skuſi pyanoſt, inu poshreshnoſt ſe perpraulat h' poſtu, skuſi loterio h' pokuri, skuſi hodobnoſt h' zhednoſti daj. ed. ǀ pomagajnam doſezhi to ſveto zhednoſt tož. ed. ǀ S: Bernardus to S: zhednost tož. ed. je perglihal enimu ſtudenizu ǀ starishi morio suoje otroke v'strahu dershati, inu v'zhednoſti mest. ed. ijh srediti ǀ Imate vasho dusho s'zhednoſtio or. ed. zerat ǀ ſo bile sapiſsane, inu smalane te S. S. Zhednoſti im. mn. Boshye ǀ sposnaio nuz, inu Sad teh zhednosti rod. mn. ǀ lepi pungrad zerna s'roshamij Vſijh s. zhednostou rod. mn. ǀ Vſe gnade, vſi shegni, vſe zhednosti tož. mn., inu dobra della v'strahu Boshijm ſim neshal ǀ de bi vſyh zhednoſteh mest. mn. popolnoma napolnen bil ǀ bo ſvojo nedolshno dusho s' ſvetimy zhednoſti or. mn. G. Bogu dopadezhmi zerala ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti or. mn. oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti vashe truplu pokriti ǀ eno Neveſto, s' vſimy zhednoſti or. mn. nepolaneno
četrti -a štev. četrti: ta pervi … Abraham … ta drugi … Iſaak … ta tryeti Iacob … ta zheterti im. ed. m Mojſeſ ǀ leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America, inu ta zheterti im. ed. m je Europa ǀ kaj more leta zheterta im. ed. ž pregreha biti ǀ Ta zheterta im. ed. ž je bila ena Florentinerza ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou, tu tryetie enimu Vollu, inu zheteru im. ed. s en Poſtojni ǀ ta zhetarti tož. ed. m dan enu veliku dellu G. Bug k' nuzu temu zhloveku je bil ſturil ǀ Vſame ta zeterti tož. ed. m koſſ ǀ NA ZHETERTO tož. ed. ž NEDELO V'POSTV ǀ to zheterto tož. ed. ž pak pregreho mu nebom odpuſtil ǀ veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke, tryeti zukrene mandelne, v'zheterti mest. ed. ž zukrene zheshne ǀ kakor zheterte im. mn. ž Mojseſsove Buqve pravio ǀ Letu govorj v' tretjeh Moſſevih Bukuah: V' zhetarteh mest. mn. pak vſe drugazhi G. Bug govorj
čist -a prid. čist: My mislimo de Angel je en lep, shlahten, zhiſt im. ed. m mladenizh ǀ Veni hishi ſe najde en zhiſt im. ed. m Ioſeph, inu ena nezhiſta shena ǀ kakor ta belli, inu zhisti im. ed. m dol. labut ǀ taku zhisti im. ed. m dol., inu pres madesha nijh offer ſo G. Bogu offrali ǀ zhista im. ed. ž beſseda ſe is nijh ust shlishi ǀ krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu im. ed. s je slatu ratalu ǀ serze je zhistu im. ed. s ǀ Ziſtu im. ed. s je Nebu, rumenu je ſonze ǀ od ene zhiste rod. ed. ž Divize je bil roijen ǀ s'praviga, inu zhistiga rod. ed. s serza Boga proſsish ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ ſo vun shli s'tiga zhistiga rod. ed. s Telleſsa Marie Divize ǀ NA PRASNIK SHISTEGA rod. ed. s SPOZHETIA DIVICE MATERE MARIE ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ Bug je perglihan enimu zhistimu daj. ed. m shpeglu ǀ pogledaite ta lepi, zhiſti tož. ed. m dol. divizhni pergamen Svetiga Teleſſa Odreshenika Nashiga ǀ G. Bug je bil tebe sdraviga, inu zhiſtiga tož. ed. m ži. ſtvaril ǀ zhisto tož. ed. ž rajtingo hozhete imeti ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu tož. ed. s serze imejti ǀ v'zhistim mest. ed. m gvantu hranite ǀ v' ſvojm zhiſtem mest. ed. s, divizhem teleſſi je ſpozhela ǀ v'tem zhistim mest. ed. s Telleſsu Marie Divize ǀ bi s' to zhiſto or. ed. ž, inu poshteno Suſanno saupyla ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri s' zhiſtem or. ed. s ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ gledaj de s'zhistom or. ed. s ſerzom nam jo bosh offral ǀ Nu vy zhiſti im. mn. m isvolite tiga ner zhiſtishiga ǀ bres gnade boshie pak nemorimo ratat poterpeshlivi, pohleuni, inu zhiſti im. mn. m ǀ skuſi sheme ty ziſti im. mn. m, inu nedolshni, nesramni, inu hudobni rataio ǀ zhiſte im. mn. ž mislij ſo ijh obshli ǀ ſi je bil sbral pet zhiſtyh rod. mn. kamenu ǀ tijm zhistim daj. mn. tij vezhni troshti ǀ ſe poflisash sklede, inu tallerje zhiſte tož. mn. m, inu snashne imeti ǀ Stebri is ſrebra pomenio te ziſte tož. mn. m glide Chriſtuſa Jesusa ǀ govori dobre, ſvete, brumne, zhiſte tož. mn. ž, inu pravizhne beſſede ǀ bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste tož. mn. ž/s, inu ſvetle kakor ſonze primer.> David je bil pohleun, vener Patriark Joſeph je bil zhiſtishi im. ed. m ǀ zhiſtishi im. ed. ž taiſta dusha prihaia ǀ kladivu vſelej zhistishi im. ed. s prihaia ǀ Ieſt tudi ſe imam pofliſſat zhiſtishi tož. ed. s ſerze imeti presež.> je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. m ǀ nasha dusha je tu nar zhistiſhi im. ed. s slatu na tem ſvejtu ǀ Nu vy zhiſti isvolite tiga ner zhiſtishiga rod. ed. m ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga rod. ed. m ſtudeniza ſvera ǀ vnu grè s'nje nar zhistishiga rod. ed. s Teleſsa ǀ v'trupli te ner zhiſtishi rod. ed. ž Divize Marje ǀ G. Bug je bil poſtavil ner zhiſtiſhi tož. ed. m Tron ſvojga Synu
človek -a m 1. človek: zhlovek im. ed. na semli, je raunu kakor roſsa na drevu ǀ vſe kar dobriga, inu nuzniga zhlovik im. ed. sheleti more ǀ obeden zhlouik im. ed. nejma zuiblat ǀ de ſi lih ta zhlovjk im. ed. ſe ozhisti ǀ Vſakateri zhlovèk im. ed. lahku more isvelizhen biti ǀ Gdu je tedaj ta greshni zholovik im. ed. ǀ Ali gdu je leta tulikain preuseten zholvik im. ed. ǀ kadar kuli zlovik im. ed. ſam volnu ſe v' hudo perloshnoſt podà en ſmertni greh doperneſse ǀ shlovik im. ed. ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ kadar en nezhiſt, nesramen shlovek im. ed. je v'Mario pogledal ǀ nymam obeniga zhloveka rod. ed. ǀ tudi ti s'zhloveka rod. ed. ſi en lintvorn ratal ǀ nej zhloueka rod. ed. taku ſrezhniga, de bi venẽ, ali v' drugem ſe netoshil ǀ tulikajn dobriga pride zhloveku daj. ed. od straha Boshjga ǀ vezh je bil podobin eni nepametni shivini, kakor enimu zhloveko daj. ed. ǀ ſe samirili enimu zkloveku daj. ed. ǀ obenu pyanſtvu zhloveka tož. ed. v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ ſijn Boshij sa zhloveka tož. ed. bò mogal vmrejti ǀ premiſhlouajne zloveka tož. ed. sdershi ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka tož. ed. ǀ ſpumni na vniga s'boshim shlakam udarieniga shloveka tož. ed. ǀ zhutio per zhloveku mest. ed. danarje ǀ gnada S. Duha te zhudeſsa v'zloveku mest. ed. ſtury ǀ neſnaio s'zhlovekam or. ed. govorit ǀ ſaurashtvu v'mej G: Bugam inu zhlovekam or. ed. vſtane ǀ Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom or. ed. ǀ Rizite vaſs proſsim ſo tii ludje, ſo tij zhloveki im. mn. vuredni imenuani bitij ǀ bom li jeſt mojo maſt sapuſtila, katero Bogovi, inu zhloveki im. mn. na meni zhaſtè ǀ Adam ozha tih zhloveku rod. mn. ǀ aku od taiſtyh zhlovezh rod. mn. dalezh neſtoy, inu ſe pred nymi nevarua, sapelan, inu ogolufan oſtane ǀ Ali vinska Terta je djala k' nym: Bom li jeſt mojo mosht puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke tož. mn. veſſely 2. mož: Taku ſe bo tudi tebi godilu ó zhlovk im. ed., ò shena
človeski -a prid. človeški: Veſselil ſe je ta zhloveski im. ed. m spol ǀ ta zhloveski im. ed. m ſpol od tiga gmain potupa je bil ohrajnen ǀ on ie ta nergroſovitnishi ſaurashnik zhloveski im. ed. m ǀ nei zhlovik, semuzh li ena podoba zhloveska im. ed. ž ǀ obena zhloveska im. ed. ž pamet leto sgruntat nemore ǀ nei ſi provi zhlouik temuzh podoba zhloueska im. ed. ž od sunej ǀ zhlovesku im. ed. s truplu nemore bres dushe shiveti ǀ David govorj v'imeni zhloveskiga rod. ed. m Spola ǀ ſa mater tiga shloveskiga rod. ed. m ſpola iſvolil ǀ ſe je oblekil s' gvantam naſhe zhloveske rod. ed. ž nature ǀ od zhlovèske rod. ed. ž dushe odtergat ǀ o shlahnuſt nesgruntana te zhloueske rod. ed. ž dushe ǀ ſo bily vuredni zhloveſkiga rod. ed. s imèna ǀ je bil oblubil zhloveskimu daj. ed. m ſpolu ǀ s' ſvojo Boshjo miloſtio zhloveski daj. ed. ž slabuſti sanasha ǀ nej bila vezh zhloveskimu daj. ed. s truplu, temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ s'eniga gardiga, arzheſtiga zhoka je en ſilnu lep peld zhloveski tož. ed. m ſturil ǀ samorem perglihat zhloveski tož. ed. m jeſik taiſti korenini, katera raſte v' tej desheli China ǀ Lete shtrike Eua je bila ſpredila s'ſvojo nepokorzhino, inu v'lete ta zhleveski tož. ed. m ſpol ſamotala ǀ spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko tož. ed. ž podobo bodete vudubli ǀ to zhlovesho tož. ed. ž natvro je oblekil, inu ſim en petler ratal ǀ vinu, kateru resveſseli zhlovesku tož. ed. s serze ǀ omezhj tu shloveſku tož. ed. s ſerze ǀ v'podobi zhloveski mest. ed. ž je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ ſe je bil v'zhloveski mest. ed. ž shtalti perkasal ǀ Sdrauie, inu bolesan nemorio na enkrat v' zhloveskim mest. ed. s trupli ſtanovati ǀ Se reveſselim tudi s'zhloveskem or. ed. m ſpolam ǀ mei zhloveskem or. ed. m Spolam ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi satan s'zhlovesko or. ed. ž dusho ǀ enu jutru je videl, inu shlishal eno tizo s'zhlovesko or. ed. ž shtimo peiti ǀ glava inu roke ſo bile zhloveſke im. mn. ž, ali ſobje ſo bily paſsij ǀ bi ſe vſa zhloveska im. mn. s ſerza v'tebe ſalubila ǀ ſtu glau zhloveskih rod. mn., katire je bil poshrel ta groſoviti Crocotil ǀ ſo pod perutami zhloveske tož. mn. ž rokè imeli ǀ grobe s'zhloveskimi or. mn. trupli je napolnila → spol
črvič -a m črvič: de ſi lih je en Krajl, ali Ceſſar, vener je li en zhlovek, kakor ſo ty drugi … vener perglihan pruti G. Bogu je kakor en zheruizh im. ed. ǀ s'tiga pepela en zhervizh im. ed. rata, s'zhervizha rod. ed. supet ena lepa, mlada, inu shlahtna tiza phenix poſtane ǀ s'kusi Preroka Davida ſe je bil perglihal enimu krotkimu zhervizhu daj. ed. ǀ My pak ſmo ene negnusne muhe, inu shkodlivi zhervizhi im. mn. ǀ To veliko muzh Boshjo ſo perſileni ſposnati kananery, katere zhervizhy im. mn., inu komary s'njeh deshele ſo bily pregnali ǀ ſizer bi mogle muhe, inu zhervizhe tož. mn. jejſti s' veliko mujo ǀ kadar bi eden v'mej nami mozhnu ſe salubil v'muhe, v'komarje, v'zhervizhe tož. mn.
dati dam dov. dati: Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti: Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati: en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati: Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati: kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti: je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti: ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se: sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti: takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž
deklica -e ž dekle: ta Dekelza im. ed. ſe v'petlerzo saleti ǀ dekleza im. ed. gre na pleſſ ǀ Hippo ena ajdouſka dekilza im. ed. rajshi je bila v'morje ſkozhila ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze rod. ed. ǀ berem od ene Dekilze rod. ed. ǀ je bil polonal eno kratko molitvizo une dekleze rod. ed. ǀ S. Hieronymus je od ſvetoval tej dekelzi daj. ed. Euſtachi na Boshy pot hodit ǀ kadar bi en ſpovednik sa pokuro dal eni Gospej, eni Dekilzi daj. ed., enimu Moshu ǀ deklizi daj. ed. ſe nej spodoblu ǀ ſo bily k'S: Hilarionu en lepo Dekilzo tož. ed. perpelali ǀ Galatius Mantuanus mozhnu je bil salublen v'eno Dekelzo tož. ed. ǀ ſo nekotere dekelze im. mn. ga hotele kupit ǀ kadar te Ierusalemske Dekilze im. mn. ſo tebi na pruti shle ǀ trij Deklize im. mn. sa vola nijh veliziga bushtua ſo imele nijh diviſhtvu predati ǀ Ieruſalemske deklze im. mn. … ſo djale ǀ pogledaj Kulikajn lepih mladenizhu, inu lepih Dekelz rod. mn. tebe poshlushajo ǀ je rad okuli dekilz rod. mn. hodil ǀ Deklizam daj. mn. dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat ǀ je nevarnu dekelzam daj. mn. tudi po Zerkvah, inu Boshyh potah hodit ǀ hozhe Dekelzom daj. mn., inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ shene, inu dekelze tož. mn. v'ſramato, inu v'grehe perpravish ǀ Achilles de ſi lih je bil vmej deklizami or. mn. ſrejen ǀ s' Iſraelskimi Dekelzami or. mn. ǀ Nej reſnize v'mej deklzy or. mn.
dereč -a prid. deroč: nej li rejss de greh je en derezhi im. ed. m dol. potok ǀ is katerega vſt je shla vun ena derezha im. ed. ž voda ǀ ſèrd tiga Nebeſhkiga Rihtarja je perglihan enimu derezhimu daj. ed. m potoku ǀ kadar ta skrinia Boshja ſtariga Teſtamenta je imela zhes taderezhi +tož. ed. m dol. potok Iordan zhes pojti ǀ ſo zhes glaboke, inu derezhe tož. mn. ž vuode na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali
dišeč -a prid. dišeč: kaku velikn minie bò mogla ta lepu deshezha im. ed. ž roſſiza Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat ǀ skuſi to ſveto pokuro lepu diſezha im. ed. ž G. Bogu, inu Angelom Nebeskem ratala ǀ Kakor enu reslitu lepu dishezhe im. ed. s olje ǀ sa volo nje lepu dishezhiga rod. ed. s oblazhila ǀ pergliha enimu lepù dishezhimu daj. ed. s olju ǀ Danaſſ ta nebeſki Phenix ſe je poloshil v' tu lepu deshezhe tož. ed. s, inu v' zhiſtu gnesdu ǀ dishezhe tož. ed. s maſilu je reſlila ǀ je bila pernesla lepu diſezhe tož. ed. s maſſilu ǀ s' lepu dishezhim mest. ed. s kadilam kadili ǀ de bi tu S. Reshnu Tellu pomasale s' dobru dishezham or. ed. s maſilam ǀ de bi Flora v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe tož. mn. ž roſhize perneſla ǀ prezej grè inu te nar lepshideshezhe +tož. mn. ž vejize vkupaj sbere ǀ je puſtil te ner lepshi deshezha tož. mn. s driveſſa, inu sheliszha naſſadit
dober -bra prid. dober: on je en dober im. ed. m, inu brumen zhlovik ǀ Tak strah je dobar im. ed. m, inu nuzin ǀ ta dobri im. ed. m dol. Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ dobra im. ed. ž beſſeda dobru tož. ed. s mejstu najde ǀ nam je potrebnu dobru im. ed. s inu s: Shivejne ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga rod. ed. m ſadu neperneſe ǀ nihder dobriga rod. ed. m konza nymaio ǀ nasha della pres dobre rod. ed. ž manunge nezh nevelaio ǀ njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre rod. ed. ž vuole vſe poverniti ǀ ony bi bily pobre rod. ed. ž vole ǀ ſad tega dobriga rod. ed. s della ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ſvojmu dobrimu daj. ed. m priatelnu ǀ k'tej dobri daj. ed. ž vezherij ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu daj. ed. s ſdrauiu obdarshalu ǀ vy letimu en dober tož. ed. m sfet n'hozhete dati ǀ nihdar taku dobriga Mosha tož. ed. m ži. nebo vezh ushafala ǀ terbej eno zhisto, inu dobro tož. ed. ž spuvid ſturiti ǀ vam oblubi enu dobru tož. ed. s prebivalshe ǀ po suoij dobri mest. ed. ž voli ǀ te pravizhne v' dobrem mest. ed. s djainu je poterdoval ǀ katera naſſ oſkerbj, s' dobrem or. ed. m ſadom ǀ ſposnash de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro or. ed. ž mislio ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem or. ed. s vinam nepolnili ǀ ſta bila dua dobra im. dv. m Moiſtra ǀ kakor dobri im. mn. m bratje ſe ſo lubili ǀ taKushni Duhouni, de ſi dobri im. mn. m ne bodo isvelizheni ǀ moje pridige nebodo taku nuzne, dobre im. mn. ž, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo ǀ naſha dobra della im. mn. s enu zhiſtu slatu rataio ǀ vera pres dobrih rod. mn. del nemore nam pomagat ǀ vera nej sadosti, temuzh terbej tudi roke dobrijh rod. mn. dell imeti ǀ bò od teh dobryh rod. mn., inu pravizhnih reslozhen ǀ sazhetik vſih dobreh rod. mn. del ǀ jest hozhem lete moje dobre tož. mn. m priatele pohleunu bugat ǀ takrat sgubi vſe njega dobra tož. mn. s della ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy or. mn., te greshne s'pravizhnimy ǀ s' dobrimi or. mn. beſſedami gledaio potalashit te nevolne dobro s dobro: Poeti ſi ſo bili leto fabulo ſmislili, de tu dobru im. ed. je ſvoje prebiualszhe v' nebeſſih imelu ǀ ſposnajo tu hudu od dobriga rod. ed. ǀ David veliku nuzniga, inu dobriga rod. ed. je bil Saulu sturil ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu daj. ed. je bila sturila ǀ zhloviK sa volo greha Adama, inu Eve je veliku vezh nagnen K'hudimu, KaKor paK K'dobrimu daj. ed. ǀ Jeſt vejm, de moj lubi Ozha je vſmilen, inu hitru posabi na rashalajne, inu skuſi eno dobro tož. ed. ſe potalashi ǀ ijh bo v'dobrem mest. ed. poterdila ǀ de nemore nezh s' lepem, inu dobrem or. ed. opravit V zapisu eno dodobro tož. ed. ž ſmert ſturij (I/1, 193) je očitna tiskarska napaka. Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → boljši.
drug -a zaim. drug: En drug im. ed. m cell dan ſturj godit, inu trobentat ǀ vidi de ta drugi im. ed. m dol. je mozhneshi ǀ ta drugi im. ed. m dol. nima nezh pokaſat ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj im. ed. m dol. na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ edn drugazhi, kakor ta drugi im. ed. m dol. eno beſsedo srezhe ǀ shlishi en druhi im. ed. m dol. Menih, tezhe gledat kaj letu pomeni ǀ inu per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga im. ed. ž ſverina njega nereſtargala ǀ Zhe letu moje shiulejne na semli nej drugu im. ed. s, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ drugiga rod. ed. m Boga nej ſo ſposnali ǀ aku bote v'gnadi Boshij obene druge rod. ed. ž rizhij ſe nebotebali ǀ Angeli nej ſo drugiga rod. ed. s imena dali ǀ drugiga rod. ed. s nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ nej hotela shlishat od druſiga rod. ed. s shenina ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga rod. ed. s nedellate, ampak hishe sydate ǀ Nej ſo nezh drusiga rod. ed. s, ampak Correry Boshy ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu daj. ed. m v'potrebi napumozh priti ǀ edn timu drugimu daj. ed. m pomaga ǀ temu drugimi daj. ed. m je bil dall li dua centa ǀ nyh natura je ena tej drugi daj. ed. ž super ǀ kakor bote ta drugi tož. ed. m kerst gnade S. Duha prejeli ǀ ter kloshter ſò mogli sapuſtit, inu en drugij tož. ed. m dalezh ſiſijdat ǀ pod drugiga tož. ed. m ži. Firshta gresh prebivat ǀ en priatel tiga druſiga tož. ed. m ži. v' goſtie vabi ǀ kakor eden merselzo ali drugo tož. ed. ž bolesan ima ǀ lahku pobegnesh v'eno drugo tož. ed. ž deshelo, pod drugiga Firshta ǀ AEdiſius ta ner vekshi Mashnik umej Ajdy v' drugo tož. ed. ž visho je jo vuzhil kupzhovati ǀ Mosh ſi naprej vſame s'ſvojo sheno, inu s'otrokam v'drugo tož. ed. ž deshelo rajshat ǀ ſe nemash vdrugo +tož. ed. ž lepoto salubiti ǀ drugu jutru tož. ed. s ta shegnana ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ na drugu tož. ed. s nej miſlil dokler je shivil ǀ taku moli, de nadrugu +tož. ed. s nemisli ǀ Nej sadrugu +tož. ed. s, ampak sa ogin ta nerodovita terta ǀ Nei mogozhe tedaj po drugem mest. ed. m poti v' Nebeſſa priti ǀ Inu cilu je taku ſtuaril ta ſvejt, de obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi mest. ed. ž rejzhi, de te druge tož. mn. ž deſhele y napumozh prideio ǀ letu nemore v'drugi mest. ed. ž vishi ampak s'kusi grevingo, inu s. Sapuvid doſezhi ǀ hozhe she na tem drugem mest. ed. s ozheſſu oſlepeti ǀ sakaj pak G. Bug nej na enem drugim mest. ed. m hribu ſe prikaſoval ǀ zhe enimu v' enem vezh, inu obilnishi da v' drugim mest. ed. m pak okrati ǀ Mattere po drugim mest. ed. m ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe ǀ golobiza s'obenem drugim or. ed. m ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham ǀ on ſam s'tem drugim or. ed. m je oral ǀ eden pred tem drugim or. ed. m ſo k'martri tekli ǀ takrat eniga sa tem drugem or. ed. m poklizhe ǀ Inu od leſice ſam bral, de enkrat je bila s'to drugo or. ed. ž ſverino shla obyskat leva ǀ slatu v' mej drugo or. ed. ž rudo ǀ s'kruham, vinam, inu s'drugem or. ed. s shiuleniam oskerby ǀ trykrat ſandrugim +or. ed. s je bil Ceſſaria marzhal ǀ ta dua druga im. dv. m pak, katera ſe nejſta shonala ſvojga hozheta ijmaio odvershana biti od herbszhine ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga tož. dv. m Antferharja ǀ nezhaka kakor drugi im. mn. m krajly de bi my njega proſsili sa milost ǀ vſse te druge im. mn. ž nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge im. mn. ž ſkerby pozhivaio ǀ druga im. mn. s della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio ǀ premiſli kulikaj drugih rod. mn. ſenajde, kateri so tudi v'leta greh padli ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet sapuvidi na tablah sapiſane, inu ſilnu veliku drugijh rod. mn. ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig rod. mn. gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh nam ſtury ǀ Bogu nemanka druſih rod. mn. shlushabnikou ǀ ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh rod. mn. ludy ǀ ſtu druſig rod. mn. oſtudnih grehou ǀ Sakaj s'drugih rod. mn. ſe shpot dellate ǀ gredo tem drugim daj. mn. pomagat ǀ tem drugim daj. mn. pak obeniga lona ne bo dall ǀ Kateri jamo drugem daj. mn. Koppa ſam noter pade ǀ ſe varvam drugem daj. mn. hudu sturiti ǀ ſò k' Mashnikom tekli, de bi ym oblaſt dalli k'drugem daj. mn. ludem shiher ſe perdrushit ǀ aku nepovernesh tu dobru imè katiru ſi drugen daj. mn. odvſel skuſi tvoj kazhi jeſik ǀ nej sadosti de ti druge tož. mn. m Boguve nemolish ǀ vſe druge tož. mn. ž deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge tož. mn. ž deshele bejshala ǀ imamo vſe druga tož. mn. s oprovila naſtran puſtiti ǀ prezej ſo vſe druge tož. mn. ž/s opravila ſapustili ǀ dokler per teh drugih mest. mn. bolnikoh drugazhi vidimo ǀ karkuli per drugyh mest. mn. shenah je vidla ǀ uprasha po teh drugyh mest. mn. ſnanyh minuhu ǀ v' druſih vishah mest. mn. ga martraio ǀ kar vidi per druſih mest. mn. shenah lepiga ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi or. mn. moshmij snanje dellat ǀ noge mu sazhne lisat, inu pred temy drugimi or. mn. levamy ga branit ǀ En dan kir je s'drugimy or. mn. dellauzy en traunik koſſil ǀ Sa drugimi or. mn. shenami hodesh ǀ v'mej drugimi or. mn. rezhmy ste ſi bily smiſlili ǀ v' mej drugimi or. mn. Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah ǀ vmej drugmi or. mn. rezhmy tudi letu je naſaj piſſal ǀ imaio vſe blagu sdrugimi +or. mn. resdelit
drugikrat prisl. drugič, ob drugi priliki: Drugikrat ſe pergliha enimu krotkimu Iagnetu ǀ drugikrat pak ſe pergliha enimu vſmilenimu, inu dobrutlivimu Gospudu ǀ En drugi krat na ſrejd plaza je stal ob zhaſsu tega ſemnja ǀ ta drugi Krat mu perneſſe eno ojlzheno vejzo → druge krate
dušeč -a prid. dišeč: Perglihaio Mario Divizo … Enimu lepù dushezhmu daj. ed. m bolsamu ǀ slata poſoda je vun Slila ta shlahtni, lèpu dushezhi tož. ed. m dol. bolſom ǀ nyh dushe pred Bugam ſo lepu dushezhe im. mn. ž ǀ ſturite, de vaſhe dushe bodo pred Bugam lepu dushezhe im. mn. ž
dvor -a m dvor: en takorshen duor im. ed. ſe more perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ njegovi krajlevi dvor im. ed. je bil kuſin poſtal ǀ je on grund tiga duora rod. ed. poſtavil na vuogle ǀ mozhne Turne je puſtil okuli duora rod. ed. ſidat ǀ k' nogam je shal is' ſvojga duora rod. ed. ǀ s'njegovo teshko roko ga vudari, Krajleviga duora rod. ed. ga ſtepe ǀ s'duora rod. ed. teh Mogozhnih ta faushia, nevoshlivost, inu preusetnost ǀ de bi ta duor tož. ed. ſa nyh prebivalshe zimprali ǀ kadar bi vſy Ceſſary, krajly, inu Firshti vkupai s'klenili, de hozheo en lep dvor tož. ed. puſtiti ſydat ǀ ga pelejo v'kralevi duor tož. ed. ǀ Nei reſnize v'duori mest. ed. teh krailou ǀ David je molil v'puszhavi, Ezechias v'krajlevim dvori mest. ed. ǀ pred suojm duoram or. ed. ǀ Firshtom, Krajlom, inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore tož. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … krajlam te dvore tož. mn.
Edvard(us) -da m osebno lastno ime Edvard: enimu je bilu imè Henricus, timu drugimu Eduvardus im. ed. ǀ Eduvardus im. ed. je bulshi kakor jeſt ǀ Engelenderski krajl Eduardus im. ed. ǀ Edgivia Engelskiga krajla Eduarda rod. ed. shena ǀ Nikar skuſi Angele, kakor S. Eduarda tož. ed. ǀ Eduvarda tož. ed. po nedolshnem je obtoshil ǀ sa danarje od Henricusa priete ſó zhes Eduvarda tož. ed. folsh prizhali ǀ inu s' Eduvardam or. ed. oblubo ſturila 1. Neki gospod iz Londona 2. sv. Édvard, agl. kralj (1043–66), spoznavalec, zavetnik Anglije, ustanovitelj westminstrske opatije
eksempel -na/-pla m zgled: dober exempel im. ed. vezh nuza, kakor dobra beſſeda ǀ kakor s'danashniga Exempelna rod. ed. ſe doli vſame ǀ is letiga Exemplna rod. ed. bote samerkali ǀ nam poſtavi k' enimu exempelnu daj. ed. koku my imamo v' Zerkvi Boga zhaſtiti ǀ S. Iogri nam ſo en exempel tož. ed. dali ǀ Vam hozhem en Exempel tož. ed. te lubesni naprei poſtavit ǀ namejsti dobriga hudt exempal tož. ed. ſi dal, inu druge pohuishal ǀ exempl tož. ed. vſimite od Deodatusa ǀ po Exempelnu mest. ed. Marie Divize ǀ nej ſmo po exemplu mest. ed. Boshjm piſsali ǀ s'nyh hudim exempelnom or. ed. yh pohushaio ǀ s' ſvojm hudem exempelnam or. ed. drugem ſerze dadò tudi taku dellat ǀ s' dobrem exemplam or. ed. pak lahku ſe h' dobruti perpravi ǀ ty exempelni im. mn. vam ſe neraimaio ǀ ste sadosti exempelnu rod. mn. danaſs lete resnize shlishali ǀ imamo veliku exempelnou rod. mn. v' S. Piſſmi samerkanih ǀ ſakaj druge exempelne tož. mn. yſzhemo ǀ poterdit s' exempelni or. mn. ǀ kadar bi jest hotel poterdit to reſnizo s'exempelnomy or. mn. ← lat. exemplum ‛zgled’
en1 ena štev. en: en im. ed. m Angel je mozhneishi kakor vſy ludje ǀ ſe nenajde li ena im. ed. ž ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ enu im. ed. s letu je preteklu ǀ enu im. ed. s lejtu imà 365. dny ǀ eniga rod. ed. m ſamiga nepriatela ſe boijm ǀ netroshtaj ſe do vekoma ene rod. ed. ž ſame kapelze ǀ ti tudi unimu ubushizu ene rod. ed. ž droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ s'ene rod. ed. ž ſklede ſta jedila ǀ Kumaj edn s'eniga rod. ed. s Meſta, inu Kumaj dua s'eniga Roda rod. ed. m bodo prishli v'tu Nebeſhku Meſtu ǀ hlapez nemore, kakor enimu daj. ed. m ſamimu Gospudu vſtrezhi ǀ polovizo daite eni daj. ed. ž sheni, to drugo tei drugi ǀ raishi kakor en tož. ed. m ſam dan v' vizah terpeti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en tož. ed. m dan, en tož. ed. m teden, en meſsiz, inu cilu enu tož. ed. s lejtu ǀ poprej bi imel iſvolit vſe te, kakor ven +tož. ed. m ſam greh s'miſlio pervolit ǀ try ſvoje hzherij nan +tož. ed. m dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ eno tož. ed. ž ſamo kapelzo proſsi ǀ ſvojo erbszhino je bil predal s'eno tož. ed. ž ſkledizo lezhe ǀ nej nesramnosti de bi s'eno tož. ed. ž krono, s'erdezh slati ne sturil ǀ inu pſy … s'eno tož. ed. ž kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ Lushej bi bilu cell ſvejt veno +tož. ed. ž peſt ſtiſnit, ali v' ven tož. ed. m maihen glaſſ zellu morje spravit, kakor popolnama od lete S. Skriunoſti govorit ǀ kadar pak na enem mest. ed. m ſamem glidu sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj, ali oslèpi, takrat ſposna kulikajn sdravie nuza ǀ tulikain Angelou je venim +mest. ed. m Chori, de obeden yh nemore ſishteiti ǀ ima vezh mozhij v'enim mest. ed. m perstu Kakor ti v'zelom shivotu ǀ de lahku obenem +mest. ed. m zhaſsu ſe kupzhuje ſa Nebeſsa, inu ſa te potrebne poſvetne rezhij ǀ v eni mest. ed. ž vri vſy bi pomerli ǀ ukupaj per eni mest. ed. ž misi sta jedla ǀ v'eni mest. ed. ž posteli sta ukupaj ſpala ǀ veni +mest. ed. ž uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu ǀ ueni +mest. ed. ž mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mest. ed. s mestu dolgu neostanejo ǀ po moy rajtengi venem +mest. ed. s lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ Sam ioſve s' enem or. ed. m tovarsham ǀ s'eno or. ed. ž ſamo beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ Gregor Agrigentius s' enem or. ed. s perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ ſo yh bilij pred enem or. ed. s letam ſamerkali ǀ s' enim or. ed. s tvojm ozheſſam eden m eden: enkrat te ſedem modri tiga sueta ſe ſo ukupaj nashli, eden im. ed. je te druge vuprashal ǀ eden im. ed. taistih je na ſmertni poſteli leshal ǀ jest ſe neboijm drugiga, semuzh eniga rod. ed. nepriatela mojga ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu daj. ed. ſamimu ena ž ena: ta nepametna shivina … ena im. ed. ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho
en2 ena zaim. neki: en im. ed. m Astrologus je njemu prerokoval ǀ ena im. ed. ž shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila ǀ Enà im. ed. ž bogaboyezha Diviza is imenam Anna, en dan je bila ſamaknena ǀ Tedaj terbei de je enu im. ed. s drugu meiſtu na vnim ſveitu, kir dushe ſo sadershane ǀ Bug enimu daj. ed. m greshniku, kateri je molu, je djal ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu daj. ed. m sholnerju uhù odſeka ǀ ſim poklizan h' enomu daj. ed. m bogaboyezhimu bolniku ǀ Nej grè edn k'nnimu daj. ed. m Gospudu, inu nej rezhe ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni daj. ed. ž shlahtni Gospej Celantia s'imenam ǀ en tož. ed. m dan v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ èn tož. ed. m dan ta sholner ſvoje perſy reskrie ǀ ſede n'en tož. ed. m kamen ǀ najde kmeta de ſe je nen +tož. ed. m hrast obeſel ǀ vſame pojti ven +tož. ed. m grad sa Mujshkro shlushit ǀ leto sapovej nèdn +tož. ed. m viſok tram obeſit ǀ Videm eniga tož. ed. m ži. Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ ſe je bila salubila veniga +tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ Kamen luzhij v'eniga tož. ed. m ži. pſa ǀ de bi en sgon kupu s'eno tož. ed. ž cerqvu ǀ je bil salublen v'eno tož. ed. ž Dekelzo ǀ Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno tož. ed. ž Creaturo … kakor pak to lepoto Nebeſhko ǀ gre veno +tož. ed. ž drugo kambro ǀ stopi n'eno tož. ed. ž viſoko miso ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena +tož. ed. ž Ajdousko sheno ǀ kadar je bil ſholner Ceſarja Constantiuſa prishal vèno +tož. ed. ž deſhelo ǀ Chriſtus enu tož. ed. s jutru je rajshal ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu tož. ed. s meſtu v' Galilei ǀ gre venu +tož. ed. s veliku meſtu na ſemein ǀ ſe bere od Elia Preroka, Kateri je bil na enem mest. ed. m nerodovitem hribu, shteri lejta ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim mest. ed. m gorezhim lintuornu ǀ v' tej desheli Noricenski venem +mest. ed. m tergi je bil en velik ogin vun pershil ǀ venim +mest. ed. m bodezhim grastu ſydi ǀ Tityus pak je per eni mest. ed. ž skali pervesan ǀ Ieremias je molil veni +mest. ed. ž ſtari ſhterni ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem or. ed. m Philosopham ǀ je ozhitnu ſourashtvu s' enem or. ed. m drugem imel ǀ s' enam or. ed. m ſvojm Shlushabnikam ǀ je bil saveso sturil s'enim or. ed. m Ajdouskom Krajlom ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene … s' enim or. ed. m S. Roshenkranzam ǀ Katera ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno or. ed. ž moshko pershono ǀ ſe je kregala s' eno or. ed. ž ſosedo ǀ s'eno or. ed. ž shlizo je vodò s'morja jemal inu veno tož. ed. ž jamo vulival ǀ pod enem or. ed. m drevam ſò ſijdele ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni im. mn. m ſte roko, eni im. mn. m nogo, eni im. mn. m oku na voiski sgubili ǀ inu kodar ie imel pojti enij im. mn. m ſo ſvoje oblazhilu pò poti resgrinali ǀ eny im. mn. m otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa ǀ shlishim de ene im. mn. ž Pershone ſlasti shenske bodo odogovorile ǀ Is enih rod. mn. vſt gre vun shegen, inu kletvina ǀ imà laſſye, kakor koisnske griue, ali ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie, kakor ene tož. mn. ž lopate ǀ ſim bral venih +mest. mn. bukvah eden m nekdo: je bil edn im. ed. na orgle sapiſsal ǀ Nej sadosti de edn im. ed. hudù neſturj temuzh je dolshan dobra djania doparnesti ǀ kadar eden im. ed. en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ edin im. ed. tiga drugiga ſe nej ſò doteknile ǀ od eniga rod. ed. berem de cilu s'vodo ſe nej hotel vumivat ǀ Pedagogus pishe od eniga rod. ed., kateri nuzh, inu dan je quartal ǀ kadarkuli ſe kejkaj enimu daj. ed. superniga sgody ǀ Veſselili ſe ſo ſuſebnu Archangeli, dokler ſo vidili taisto Krajlizo, h'Kateri s. Troijza je imela eniga tož. ed. v'mej nijmi poslati osnanit de ena s'kusi muzh s. Duha bo snoſila Meſsia ǀ shene bi nihdar ne imele veniga +tož. ed. drugiga pogledat ǀ sdaj s' enem or. ed., sdaj s' tem drugem ſe ſiſnani ǀ eni im. mn. bodo ſe toshili zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ eni im. mn. k' dauram, drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ enij im. mn. na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati ǀ eny im. mn. pak ſe najdeio kateri imaio peruti kakor Shtrauſ ena ž neka ženska: Ene im. mn. suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi kakor de bi njega reshalile, kakor je sturila Diviza Lucia kaj za en kakšen: kaj s'en im. ed. m Arzat bode tebe osdravil? ǀ jest nevejm kaj s'ena im. ed. ž arznja je bila taista ǀ kaj s'enu im. ed. s S. Mejstu je Cerku ǀ kaj je s' enu im. ed. s meiſtu, katiru grem vam perpravit ǀ kaj menite Nem. Nem., de s' enu im. ed. s oblazhilu je bilu letu ǀ kaj ſenu im. ed. s blagu je letu kateru danas na Cant grè ǀ kaj je bilu letu senu im. ed. s mejſtu, v' kateru je imel pojti ǀ kaj s'ene rod. ed. ž ſorte, ali nature je taiſtu sheliszhe ǀ kaj s'ene rod. ed. ž farbe je liurea krajla Nebeſkiga ǀ kaj s'en tož. ed. m sguvor bomo nashli ǀ kaj s'eno tož. ed. ž pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni hlapez ǀ kaj s'enu tož. ed. s dobru dellu je bil ſturil ǀ v'kaj s'eni vishi mest. ed. ž taku terdi djamanti ſe morio omezhiti ǀ kaj seny im. mn. m hudobni, inu greshni ludje ſò toiſti ǀ kaj s' ene im. mn. ž veſſele zajtinge ſò bile lete cellimu ſvejtu ǀ kaj ſo lete sene +im. mn. ž bukve, inu kaj je v' taiſtih sapiſſanu ǀ kaj ſo tedaj s' ena im. mn. s zhuda ǀ kaj s' enih ludy rod. mn. je ner vezh na ſvejti ǀ Mojſter kaj s'ene tož. mn. m Iogre imash ǀ Bug ſam vej kaj s'ene tož. mn. ž misli, kaj s'ene tož. mn. ž beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ Kaj s'ene tož. mn. ž sapuvidi v'nih deshelah imaio
en3 ena nedoločni člen (en): danaſs ſe imenuje en im. ed. m dober Pastir, kateri da svoj shivot sa ouze ǀ morebiti de je bila ena im. ed. ž Firshtinia, ali krajliza ǀ kakor ena im. ed. ž Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ Jeruſalem je enu im. ed. s ſvetu meſtu ǀ s'eniga rod. ed. m lepiga zhloveka ena garda ſpaka … je bil ratal ǀ Se boij eniga rod. ed. m pſa de bi ga neuvjedel, ene rod. ed. ž kazhe de bi ga nevupizhila ǀ Kakor slijesh vodo s'ene rod. ed. ž poſsode ǀ ta hudi v'podobi zhloveski je suestu enimu daj. ed. m bogatimu Gospudu shlushil ǀ grè k'enimu daj. ed. m Paderiu ǀ pride k'enim daj. ed. m ſtudenizu ǀ Enkrat ſe pergliha eni daj. ed. ž ſerzhni Postojni ǀ pele Priorzo K'eni daj. ed. ž glaboki shterni ǀ s'kusi letu ponishajne en tož. ed. m vezhni ſhpot bi doſehgli ǀ ali je vrednu s'en tož. ed. m kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ s'en tož. ed. m kratik lusht, s'en tož. ed. m maihin dobizhik, s'eno tož. ed. ž hudo miſſu ǀ v'en tož. ed. m nezhiſti greh je bila padla ǀ Sabinus enkrat je bil ven +tož. ed. m globok potok padil ǀ njega kakor eniga tož. ed. m ži. faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ s' eniga tož. ed. m ži. takorshniga greshnika je sabſtoin molit ǀ ta shegnani ublat ſe je bil preobernil veniga +tož. ed. m ži. lepiga bobizha ǀ je bil pustil eno tož. ed. ž hisho sijdat ǀ Philiſterij ſo bilij ano tož. ed. ž skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ bi ſe podstopil s'eno tož. ed. ž gnado proſsit ǀ pade v'eno tož. ed. ž teshko, negnusno boleſan ǀ njega hlapz je bil vùeno tož. ed. ž glaboko vodo padil ǀ enu tož. ed. s lepu imè je bil nij dal ǀ S. Mattheush dershj s' enu tož. ed. s veliku zhudu ſvoje pobulshajne ǀ Kaj bote odgovorili na ſodni dan vy, kateri s' enu maihinu tož. ed. s blaga, s' eno tož. ed. ž maihino shkodo ſe praudate ǀ s' enu tož. ed. s nezh neusmilenu vaſſ shtraifaio ǀ vy, kateri enù tož. ed. s takushnu skivejne pelete ǀ kakor hitru gnada S. Duhà pride venu +tož. ed. s zhlovesku ſerze ǀ variteſe vy de enutakushnu tož. ed. s+ shivejne ne bote pelali ǀ na enem mest. ed. m oslizhu je pelal eno lepo Gospo ǀ na enam mest. ed. m gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ ſe je prikasal venem +mest. ed. m ognenom oblaku ǀ nej li bil vumerl Cajn Kakor ena im. ed. ž diuiazhina v'enim mest. ed. m garmu ǀ v'venim mest. ed. m majhinim Vblatu stoij ǀ po eni mest. ed. ž dolgi bolesni ǀ veni +mest. ed. ž ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ Cleopatra v'eni mest. ed. ž slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Kir bi eden tega drugiga v'en mest. ed. ž shlizi vode vutupil ǀ Bug s'enim or. ed. m vezhnim malzhajniam Kuglo tega ſvejta regera ǀ s'enem or. ed. m tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem or. ed. m ſvetlem glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ shnio della kakor s'enem or. ed. m ſtarem oslam ǀ s'kuſi eno or. ed. ž pravo grevingo ǀ General Benedab s'eno or. ed. ž veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ teh Sholnerjou eden je njegovo ſtran s'ena or. ed. ž ſulizo odperl ǀ ga neusmilenu s'enem or. ed. s polenam vbye ǀ bodo eni im. mn. m nesrezhni dneve prishli ǀ nyh hishe bodo kakor eni im. mn. m bogaboyezhi Kloshtri ǀ prideio v'kambro enij im. mn. m ſtrashnu veliki moshje ǀ ſhivè kakor eny im. mn. m preproſti otrozij ǀ My pak ſmo ene im. mn. ž negnusne muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ de bi gnado enyh rod. mn. mogozhnyh Gospudu doſegli ǀ je hotela po enih rod. mn. viſokih lujtrah hodit ǀ Poshle zhes Midio ene tož. mn. ž majhine tize ǀ imà ene tož. mn. ž Boshje laſtnoſti vſebi ǀ Kadar je hotel vene +tož. mn. ž oslove jaſli poloshen biti ǀ venih +mest. mn. oſslovih jaſselzah ſtisnena leshy ǀ veneh +mest. mn. vashih hishah je vezh hudizhou
enkrat1 prisl. enkrat, nekoč: Sapovej enkrat potreſsu', ta je bil taku mozhnu to deshelo Calabrio streſsil de obena hisha cella nej bila oſtala ǀ enkrat ſe pergliha enimu grosovitnimu levu ǀ letu ſe bo gvishnu eukrat sgodilu
Evripides m osebno lastno ime Evripid: Euripides im. ed. Philoſophus je djal, de otrozy po ſvoih ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ Euripides im. ed. je djal, de enimu Krajlu ſe nespodobi jokat, inu plakat Evrípid, gr. Ἐυριπίδης (485/4–407/6), traged
firšt -a m 1. knez: Firsht im. ed. je menil de ſo Zuperniki ǀ kakor je bil sturil uni firsht im. ed. s'Dino ǀ Vdo Firsh im. ed. tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ po beſsedah Firshta rod. ed. teh Philosophu Aristotela ǀ Se samiri officer ſvojmu Firshtu daj. ed. ǀ h'Firshtu daj. ed. celliga Egijpta je bil poviſhan ǀ ſe nemore najti per enimu Firshtu mest. ed., ali krajlu ǀ ti reshalish, inu reserdish tuojga Firshta tož. ed., inu Gospuda ǀ Spauumnite na Firsshta tož. ed. Lautaria ǀ pred enem Firshtam or. ed. ǀ Antoninus, inu Brutus Rimska Firshta im. dv. na semli ſta ſe vojskovala ǀ Bug ij polona de dua Firshta tož. dv. porodj ǀ Veſselili ſe ſo tij Firshti im. mn. Nebeſhki ǀ Potle veliku Firshtou rod. mn., inu Erzogou je od tiga zhaſtitiga Roda prishlu ǀ TA Kateri shlishi, ali bere od teh mogozhnih Firshtu rod. mn.; ali Krajlu ǀ okuli kateriga veliku taushent Firshtvu rod. mn. ſtoy ǀ Ovidius ta lepi nauk da Firshtom daj. mn. ǀ Krajl bo njega zhes vſe Firshte tož. mn. polsdignil 2. predstojnik: Firsht im. ed. te Sinagoge je bil Chriſtuſa v' goſtie povabil ← nem. Fürst < srvnem. vürste ‛knez’
Florencius m osebno lastno ime Florencij: Florentius im. ed. ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize paſti, kar prezej kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel (II, 122)
frajat -i ž svoboda: Fraiat im. ed. je oblaſt shiveti, kakor enimu dopade ǀ ſvejt pak sapuſtiti inu Bogu shlushiti je hisha te fraiati rod. ed. ǀ hozheo nyh lubo fraiat tož. ed. sgubiti, inu v' prepuvid tiga Kloshtra ſe saprejti ← nem. Freiheit ‛svoboda’
fržmagati se -a se nedov. za malo se zdeti: od tot tudi tebi ſe ima farshmagat nedol. shivinsku dellat, inu shivejti (I/2, 26) ǀ enimu Gospudu ſe farshmaga 3. ed. dellu suojh hlapzu opraulat (I/2, 26) ǀ letu ſe je mozhnu Namanu farshmagalu del. ed. m ſapovej Kozhio nasaj oberniti (I/2, 61) ← srvnem. versmæhen ‛zaničevati, zavračati, odklanjati, za malo se zdeti’
glaž -a m 1. steklo: je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. ǀ ta tardi glaſh im. ed. Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kadar pak Bogu imajo shlushit, imajo glavo s'glaſha rod. ed., perſi s'pavolne, shelodiz s'poperja, slabij ſo kakor grilli ǀ jo varvaio kakor de bi is glasha rod. ed. bila ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem ſvetlem glasham or. ed., de desh nej mogal skuſi 2. kozarec: zhuden je bil vni majhini glash im. ed., v'kateriga Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu ǀ glaſſ im. ed. tiga ſtrupa yh nej sadel ǀ sa volo eniga glaſſa rod. ed. vina ǀ bo en ſam glaſh tož. ed. frishne vuode enimu ubogimu shejnimu dal ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij en glash tož. ed., ali majoliko ubijò ǀ ſi natozhi en glaſſ tož. ed. ǀ venem takorshnem glaſſu mest. ed. je gvishnu ſtrup ǀ v' katirem glaſſi mest. ed. je ſtrup ǀ s' enem glaſſam or. ed. frishne vode ſi ſamorite shaze nebeske ſadobiti ǀ vidio shpampet vus polomnen, skrinje vſe resverſhene, guant, inu nje zier restroshen glashi im. mn., inu druga poſsoda vſa resbita ǀ nepyte is glaſſou rod. mn. teh grehou ǀ Kulikajn neglaunih grehou ſturish tulikajn glashu rod. mn. s' ſtrupam napolnene Chriſtuſu napyesh ǀ nepjte is teh glaſſu rod. mn. ǀ druge poſsode, inu glaſsu rod. mn. nenuzaio ǀ dopoli nozhij quarte, inu glashe tož. mn. v'rokah dershite ǀ kadar je eno miso, ali almoro sa glaſhe tož. mn. dellal, je shuishgal ǀ veliku nyh ſo dolgu zhaſſa glaſſe tož. mn. teh grehou popjvali ǀ k' miſi ſtrezhi, inu glaſſe tož. mn. natakat ← srvnem. glas ‛steklo, steklen izdelek’, nem. Glas ‛steklo, kozarec’
gobav -a prid. gobav: Ta gobau im. ed. m kadar je vidil de je ozhiszhen je padal na ſvoie oblizhe ǀ ti ſi kakor ta gobavi im. ed. m dol. Naaman ſirus ǀ enimu gobavimu daj. ed. m zhloveku ſi gliha ǀ de bi eniga gobauiga tož. ed. m ži. zhloveka ozhiſtil ǀ raunu letu je hotel Christus de bi sturili tij danaſhni gobavi im. mn. m ǀ Deſset. Gobavih rod. mn. je bil Chriſtus oſdravil ǀ On je veliku gobovijh rod. mn. ozhiſtil ǀ de bi kushnem, inu gobavim daj. mn. v' shpitalah ſtregil
gol -a prid. gol: Kadar bi li en ſam laſs enimu padel, Kadar ſe slaſhe, bi skoraj vſy ludie golo tož. ed. ž, ali vſaj pleſhesto glavo imeli ǀ na goli mest. ed. ž ſemli en kratik zhaſs ſo ſpali ǀ leshy na goleh mest. mn. shaganzah, ali na slami
gospod -a/-i m gospod: ta vſmileni Gospud im. ed. naſs proſsi sa myr ǀ Enkrat ſe imenuje en General, inu Gospud im. ed. te vojskè ǀ kadar en Guspud im. ed. bi imel eniga hlapza ǀ pride ven Grad, Gospnd im. ed. ij naprutu pride ǀ pride v'imeni tiga Gospuda rod. ed. ǀ Goſpudi rod. ed. Boga ſodbe ſo tuku skriune, inu uiſſoke, de zhloveska pamet ſgruntat yh nemore ǀ ſe pergliha enimu vſmilenimu, inu dobrutlivimu Gospudu daj. ed. ǀ ſim milu sdihal, inu k'Gospudu daj. ed. Bogu djal ǀ jest bodem ushe utalashil vaſhiga Gospuda tož. ed. ozheta ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim shlahtnim Gospudu mest. ed., inu shlahtni Gospei ǀ vy pred enem mogozhnim Gospudom or. ed. ſe sdershite de natla ne plunite ǀ Pred Goſpudam or. ed. semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali ǀ Sta bla dua goſpuda im. dv. velika priatela ǀ nehzhe nemore duema Gospudoma daj. dv. popolnama shlushiti ǀ Nihzhe nemore duema Goſpudama daj. dv. shlushiti ǀ Pravi shlahtni Gospudje im. mn. ſò bily uni trje Bashadory ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni Gospudie im. mn., vy nepoterbujete moje molitvize ǀ vſy ſo bili bogati Gospudy im. mn. ratali ǀ letij tuoji poshlushavizi ſo fajn Gospudij im. mn., inu fajn Gospe ǀ ozhy od teh mladih Gospudu rod. mn. nej obernila ǀ veliko Gospudou rod. mn. je prishlu ǀ nevarnu je sa dusho tulikajn Gospudam daj. mn. shlushit ǀ vſem Shkoffom, inu duhounem Gospudom daj. mn. en lep exempel puſtil ǀ ſe ym godi kakor unem Gospudem daj. mn. ǀ vy ſte dolshan vſe taiſte Gospudje tož. mn. vkupaj poklizat ǀ pred drugimy Gospudy or. mn. ſe je hualil ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Gospudomy or. mn. Paulus → g.
Gregor(ius) -ja m osebno lastno ime Gregor: Piſhe s. Gregor im. ed. ǀ S. Gregor im. ed. Nazianz. ǀ Nam ſamore ſprizhat Gorgonia, od katere pishe S. Gregor im. ed. Nazianzenus nye brat ǀ pravi S. Gregor im. ed. Thaumaturgus ǀ Kar piſhe Gregorius im. ed. Turonenſis ǀ Gregor im. ed. Agrigentius s' enem perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ Kakor pravi Gregorius im. ed. Nijſsenus ǀ Gregorius im. ed. Taumathurgus ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Gregorius im. ed. Magnus. Gregorius im. ed. Neſſenus. Gregorius im. ed. Neoceſarienſis ǀ Papesh Gregorius im. ed. XIII. je djal ǀ slezhij vunkaj Gregoria tož. ed. s'te luknje teh Kazh 1. Sv. Grêgor Véliki, papež (591–604) 2. → Naciancenus 1. 3. → Tavmaturgus 4. Sv. Grêgor Tourski (538/9–594), nadškof v Toursu 5. Grêgor Níški (pribl. 344–395), cerkveni oče, teolog, govornik in pesnik 6. → Neocesariensis; → Grogor
grešnica -e ž grešnica: Magdalena greshniza im. ed., inu Paulus preuſetnik ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza im. ed. ǀ en greshnik, ali greshenza im. ed. ſo tej nepametni shivini podobni ǀ glihi vishi ſe bò tebi greshnik, inu greshnizha im. ed. godilu ǀ v'imenu ſledniga greshnika, inu greshnice rod. ed. goſtory ǀ Maria Diviza enkrat ſe ie bila prikaſala v'tem meſti Florentia eni ozhitni greshenzi daj. ed. s'imenam Benedicta ǀ kadar bi eden letei greshinzi daj. ed. bil rekal ǀ ſlednimu greshniku, inu greshnizi daj. ed. da ſvojo cello miloſt ǀ ſe bo zhes to greshinzo tož. ed. vſmilil ǀ sheli de bi vſy zhiharnu greshniki, inu greshinze im. mn. vſe shusi per njemu bily ǀ ò vij grèshniki, inu grèshinze im. mn. ǀ Ah nesrezhni hreshniki, inu greshenze im. mn. ǀ vy greshniKi, inu, grèshenze im. mn. nemate zagovati nad Milostio Boshio ǀ Oh greshniki, inu greshnizec im. mn. nehajte od grehou ǀ kadar bi ty greshniki, inu gresnize im. mn. tulikajn krat bily ſe samirili enimu zkloveku ǀ Greshniki, inu grehinze im. mn. shivè Kakor ta nepametna shivina ǀ Oh reuni stan teh nasrezhnih, inu reunih greshniku, inu greshinz rod. mn. ǀ taushent greshnikou, inu greshenz rod. mn. ǀ ſilnu veliku greshnikou, inu greshniz rod. mn. ǀ malu greshniku, inu hreshinz rod. mn. ǀ greshnizam daj. mn. ta paklenski ogjn je perpraulen ǀ Nesapovej greſhenzam daj. mn. de bi imele eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca ǀ inu djal nam greshnikom, inu vam greshinzam daj. mn. ǀ Ioh nam grèshnikom, inu grèshinzam daj. mn. ǀ S. Bernardus klizhe vukupai vſe greshnike, inu greshnize tož. mn. ǀ martve greshnike, inu greshinze tož. mn. supet oshivy ǀ v'mej ozhitnimy greshnizamy or. mn.
grozdek -dka m grozdek: Nej ſi li ti taiſti shlahtni grosdik im. ed. ǀ je imela urshoh Chriſtusa JESVSA perglihat enimu grosdiku daj. ed. ǀ vtargajte ta grosdik tož. ed. ǀ Bosh vidila tajſti shlahtni grojſdik tož. ed. ǀ ſim vſel try grosdike tož. mn. Nastavek, ki implicira izgovor grọ̑zdek, se zdi zaradi vrinjenega j v zapisu grojſdik verjetnejše kot nastavek grozdik, ki bi kazal na izgovor grozdík, saj se j v tej poziciji praviloma vriva le v naglašenih zlogih.
grozoviten -tna prid. grozovit: en grosoviten im. ed. m hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ en groſovitin im. ed. m oſſel v'kambro pride ǀ ta grosovitni im. ed. m dol. Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil ǀ ta grosovitni im. ed. m dol. Riſs tiga golufniga ſvejtà ſe nemore premagat s' lepimi guanti ǀ na potu mu pruti pride en grosovitni im. ed. m dol. levu ǀ Ie taisti grosavitni im. ed. m dol. lintvorn ǀ greh je ena grosovitna im. ed. ž, inu shkodliva ſpaka ǀ Kej je tvoje preuſetnu, inu grosovitnu im. ed. s napreivſetje ǀ s'eniga groſovitniga rod. ed. m leva rata enu krotku jagnizhe ǀ je bil timu groſovitnimu daj. ed. m Riſu Goliatu glavo odſekal ǀ enkrat ſe pergliha enimu grosovitnimu daj. ed. m levu ǀ grosoviten tož. ed. m lon tem ſvojm da ǀ tiga groſovitniga tož. ed. m ži. Riſa Goliata je bil premagal ǀ bo premagala tiga grosovitniga tož. ed. m ži. paklenskiga Olofernuſſa ǀ vidi to strashno, inu grosovitno tož. ed. ž spako ǀ ſatoraj ſtanovitnu to groſovitno tož. ed. ž martro rajshi je bil preſtal ǀ s'Kuſi tu grosovitnu tož. ed. s djajne ǀ pred grosovitnim or. ed. m Turkam ǀ Gdu je bil s'takarshno groſovitno or. ed. ž ſmertio Nicanoro vumoril ǀ Grosovitni im. mn. m levy ſo taisti ǀ shivali Katere so ble Krotke stuarjene, taku hitru ſo grosovitne im. mn. ž, inu shkodlive ratale ǀ ti zhloveka v' takorshne grosovitne tož. mn. ž grehe perpravish ǀ tudi druge meſta bo ouarual pred temy groſovitnimy or. mn. Samurizi primer.> bo groſovitnishi im. ed. ž ta beſſeda presež.> on ie ta nergroſovitnishi im. ed. m ſaurashnik zhloveski ǀ Sadomiterie ie bil navuzhil to nar groſovitnishi tož. ed. ž nezhiſtoſt ǀ ſo bli sklenili Chriſtuſa s' to ner shpotlivishi, inu grosovitnishi or. ed. ž ſmertio umorit ǀ pride v'Rim, kir ty nar grosovitnishi im. mn. m Ajdij ſo regerali ǀ levy, ogin, mezhy, ſikere, inu te ner groſovitnishi im. mn. ž martre ǀ de sa tvojo volo tvojm nergrosovitnishim daj. mn. Saurashnikom ſe v' roke volnu podash
gvišen -šna prid. gotov, določen: ena gvishna im. ed. ž shena nei obene ſrezhe s' zhibelami imela ǀ Oh ſtrashna ſodba! vener guishna im. ed. ž, inu pravizhna ǀ Letu je enu gvishnu im. ed. s ſnamine de ta dusha bò pogublena ǀ sazhne petlerzo uprashat, zhe je bila v'hishi eniga gvishniga rod. ed. m Gospuda ǀ Bug do ene guishne rod. ed. ž mere, inu vage perpuſti zhloveka greshnu shiveti ǀ pride k' enimu gvishnimu daj. ed. m konzu hudiga djaina ǀ ſo bily prishli k' nyh guishnim daj. ed. m konzu ǀ Mashnik ym en gvishen tož. ed. m pepel na glavo poſtavi ǀ Ti pravizhni Bug ſi ludem en guishen tož. ed. m konz poſtavil ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin tož. ed. m Kamen pod semlo ǀ Sveti Auguſtinus je djal de G. Bug ima na ſveiti duei Meſti, inu uſaketerim meſti ſvoj gvishni tož. ed. m dol., inu domazhi jeſik ǀ kadar zhlovek bo eno gvishno tož. ed. ž mero grehou napolnil ǀ edn mu pokashe enu gvishnu tož. ed. s sheliszhe ǀ ſi ſo beſsedo dale ob eni gvishni mest. ed. ž vri vKupaj priti ǀ katiri s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem or. ed. s saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ je shla mimu enih gvishnih rod. mn. Gospudou ǀ je bila ſapuvid, inu navada ene gvishne tož. mn. m dny praſnovati ǀ krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne tož. mn. ž kambre, v' katerih je goſtarje raunal ǀ je bil sapovedal tudi de imaio ene guishne tož. mn. ž rezhy Niemu offrat ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne tož. mn. ž/s sheliszha poſna ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna tož. mn. s mejſta vode poſtavil, inu morje ǀ hodi po enih gvishnih mest. mn. andlah presež.> ta ner gvishni im. ed. m pot, inu ner lusheishi je ta lubesan pruti G. Bogu ← srvnem. gewis ‛gotov, določen’
Henrikus -k(us)a m osebno lastno ime Henrik: Ceſar Henricus im. ed. dokler vej de divishtvu je G. Bogu lubu, s'suojo Ceſarizo Cunigundo do smerti divishtvu ohrani ǀ Henricus im. ed. ta IV. Castilianski krajl ta je bil en pravi karshenik ǀ nej ſi nezh brumnishi, kakor je bil Henricus im. ed. ta panani Engelenderski krajl ǀ kulikain je terpel Henricus im. ed. ta VIII. Angellenderski krajl sa njega nezhistost ǀ Letu je dobru sposnal Henricus im. ed. III ta bogaboyezhi Ceſſar ǀ Henricus im. ed. Franski Krajl ǀ kakor je ſturil Henricus im. ed. s' S. Eliſabetho ǀ Groff Henricus im. ed. je bil od ſmerti reishen ǀ Letu nam ſamore ſprizhat Henricus im. ed. en ſhlachten Gospud is Brabantiæ ǀ Leto dua Gospuda ſta shelela sa Neveſto imeti. enimu je bilu imè Henricus im. ed., timu drugimu Eduvardus ǀ je bil sapovedal enimu Mladenizhu Henricus im. ed. s' imenam ǀ sa danarje od Henricusa rod. ed. priete ſó zhes Eduvarda folsh prizhali ǀ Kakor ſe bere od Ceſſarja Henricusa rod. ed. tega III ǀ od preshoſtva krajla Henrica rod. ed., kateri ſe je bil ſalubil v'leto neſramno Anno Boleno ǀ ſe je pofliſſal timu Kezerskimu Hudobnimu Krajlu Henricuſu daj. ed. dopoſti ǀ letu je bila povedala ena dusha Henricuſu daj. ed. Suſonu ǀ Ceſſarju Henricu daj. ed. VI. en Menih v' S. vblatu je bil ſtrup dall ǀ vſy ſo bili ſazheli Henricusa tož. ed. gardu gledat s'parſtam kaſat ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica tož. ed. ǀ ſim perſilen rezhi s'tem Vuzhenom Henricuſam or. ed. ǀ pred Henricusam or. ed. nye Shfogram ǀ Ceſarjam Henrikuſam or. ed. tem III 1. Hênrik II., rimskonemški cesar (1002–24) 2. Hênrik IV. (1425–73), kastiljski kralj (1454–65) 3. Hênrik VIII., agl. kralj (1509–47) 4. Hênrik III., agl. kralj (1216–72) 5. → Grandis 6. → Suson 7. Hênrik VI., agl. kralj (1429–71); → Emerik
hišen -šna prid. hišen, domač: vni EvangelsKi hishni im. mn. m dol. ozha Silnu ſe je veſselil ǀ hishni im. ed. m dol. Gospud vſem napje eno sdravizo ǀ ena hishna im. ed. ž dekla shlishi de ta mertua jo klizhe ǀ nej ſim dalei mojga ozheta sa laſse vlekal, temuzh do hishniga rod. ed. m praga ǀ ſe prikashe enimu hishnimu daj. ed. m hlapzu ǀ Sa hishniga tož. ed. m ži. Ozheta ſe saſtopi Bug Ozha ǀ obodua imata ſa hishno tož. ed. ž potrebo skerbeti ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame ſa hishnu tož. ed. s opravilu ǀ vy hishni im. mn. m Gospodary bote mogli odrajtat taistu blagu ǀ ſo pofarbane bile hishne im. mn. ž/s urata ǀ S. Duh hishnim daj. mn. Gospodariam pravi ǀ enkrat ſe je bil perglihal hishnim daj. mn. uratom ǀ je vſe ſvoje hishne tož. mn. m ludy kupaj poklizal ǀ hishne tož. mn. ž duri ſaparte najde ǀ poprej more ſvoje mreshe sloshit, inu ſvoje hishne tož. mn. ž rezhy perporozhit ǀ s' taiſto Kryvio nyh hishne tož. mn. ž/s urata oshkrofiti ǀ podle pak je hishna tož. mn. s opravila dopernashal ǀ na naglom en velik vejter vſtane inu hishna tož. mn. s vrata sapre hišni m domač človek, tj. prebivalec iste hiše: tem drugem hishnim daj. mn. obene shkode neſturj ǀ prepovei hishnim daj. mn. de obenimu nemò povedat ǀ sapovej hishnem daj. mn. eniga Mashnika poklizat → hiša
hlapec -pca m hlapec: hlapez im. ed. je dolshan bugat ſvojga Goſpodarja ǀ Oneſimus je bil Hlapz im. ed., inu vener je isvelizhen ǀ hlapiz im. ed. ſe je predolgu mudil damu priti ǀ pishe S. Mattheush od eniga hudobniga, inu maluvredniga hlapza rod. ed. ǀ Vni Capitan je proſſil sa sdrauje ſvojga klapza rod. ed. ǀ hlapzu daj. ed. deſet taushent centou denariu ſi shenkal ǀ Gospud hlapzo daj. ed. sapovei nehat ǀ kadar en Guspud bi imel eniga hlapza tož. ed. ǀ sazhneo s' mislio, aku nikar s' beſſedo gouorit s' hlapzam or. ed. ǀ hlapzy im. mn. vſe skuſi ſo tekali v' Opoteko pò reznie ǀ hlapzi im. mn. tezheo vrata operat ǀ ta nepametna shivina ſo tuoij hlapzij im. mn. ǀ Zhegar ſmò hlapezy im. mn. ǀ pred Bogam ſo ponishani klapzij im. mn. ǀ Gospodary ſe toshio zhes sanikornoſt ſvoyh hlapzou rod. mn. ǀ enimu Gospudu ſe farshmaga dellu suojh hlapzu rod. mn. opraulat ǀ sapovej hlapzom daj. mn. de ga imajo oſtrashit ǀ hishni Gospud sapovei hlapzam daj. mn., de imaio vſaketirimu en glaſſ vina natozhit ǀ je bil poslal ſvoje hlapze tož. mn. na vſe vogle uabit na ohzet
hrib -a m gora, hrib: Hrib im. ed. od nature nihdar ſe nemore s'mejſta ganiti ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba rod. ed. Olimpus imenovaniga ǀ s'hriba rod. ed. ena ſilnu velika ſkala ſe je bila utergala ǀ ſapovej enimu hribu daj. ed. de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib tož. ed. Tabor ǀ Ta shlahtna tiza phenix imenovana … te nar lepshideshezhe vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij, ter na en viſoki hrip tož. ed. poſtavi ǀ ſe usdigne na ta rib tož. ed. Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne po celli desheli ǀ ſe bò prikasal na hribu mest. ed. Sinai ǀ katero na hribu mest. ed. Calvarie bò prelil ǀ je hotel na hribi mest. ed. Thabor eno utto ſydat ǀ na tem viſſokem hribi mest. ed. Calvarie ǀ hribi im. mn. od veſſelja ſò pleſſali ǀ kaku moreo is verhou teh ner vikshih hribou rod. mn. ſtudenizi ſverat ǀ vſe hribe tož. mn., inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ Pasterij na hribah mest. mn. ſo nijh ouzhize sapustili ǀ v' mej vſimy hribamy or. mn. ſi je isvolil ta hrib Carmel
hud -a prid. slab, hud: velika lakota je bila uſtala, inu hud im. ed. m lufft, de ludje, inu shivina ſo konz iamali ǀ Oh hud im. ed. m jeſik, katiri zhloveka v' tulikajn grehou perpravi ǀ ſo djali, de je ta pravi hudi im. ed. m dol. potagrom ǀ letina je huda im. ed. ž ǀ je bila huda im. ed. ž sima ǀ huda im. ed. ž beſſeda oſter odguvor prajme ǀ djanie je bilu hudu im. ed. s ǀ Tu drivu nej obeniga hudiga rod. ed. m ſadu imela ǀ nihdar ene hude rod. ed. ž beſsede, ali nespodobniga djaina nej bilu v'mej nima ǀ ſe nej nezh taziga hudiga rod. ed. s sgudilu ǀ vſe misly ſo nagnene k' hudimu daj. ed. s ǀ Konez timu hudimu daj. ed. s, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila ǀ drivu, Kateru en takushn hud tož. ed. m ſad perneſse ǀ ludje ozhitnu grehe tribaio, inu hud tož. ed. m exempel tem nedolshnem dadò ǀ videm de imash en hud tož. ed. m jeſik ǀ ti Mashnik namejsti dobriga hudt tož. ed. m exempal ſi dal, inu druge pohuishal ǀ zhe pak bote imeli hut tož. ed. m, shleht glaſs greshniga djaina ǀ na ta hudi tož. ed. m dol. pot ſe bila postavila ǀ imam hudiga tož. ed. m ži. mosha, vſak lubi dan je pijan ǀ ta kateri ima to hudo tož. ed. ž miſsu v'grehi oſtati ǀ vſe tu hudu tož. ed. s voshish ǀ nesapustish taistu hudu tož. ed. s tovarshtvu ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu tož. ed. s ime s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ v'hudu tož. ed. s tovarshtvu ſe je bil podal ǀ Iest ſim vam djal de nemate shivèti po vashi hudi mest. ed. ž naturi, kakor ta nepametna shivina ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim mest. ed. s djainiu doparnashajo ǀ Jonatha po enem hudem or. ed. m potu je pelal ſvojga hlapza ǀ po tvojm hudem or. ed. m exempelnam dellaio ǀ je bulshi petlati, kakor s'hudem or. ed. m mosham ſtanovati ǀ s'nyh hudim or. ed. m exempelnom yh pohushaio ǀ ga ranish s'tuojo hudo or. ed. ž miſlio ǀ nikar s'hudo or. ed. ž mislio ǀ tebe pred vſim tem hudim or. ed. s varvat ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim or. ed. s tovarshtuom sapravish ǀ naſs imaio pred vſem hudem or. ed. s reshit ǀ S' hudem or. ed. s povernio tu dobru ǀ tudi ty hudi im. mn. m Ozheti ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ En drugi Krat Kadar ſo zhes njo marmrali, inu hudij im. mn. m bilj ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne, inu hude im. mn. ž ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih rod. mn. ſhell ſvesanih ǀ ſtu druſih hudih rod. mn. dell ǀ vy ſnate tulikajn hudyh rod. mn., neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ polni luken hudijh rod. mn. sheijl ǀ vſyh hudjh rod. mn. shtuku ſo polne ǀ shtriki naſhyh hudeh rod. mn. shejll ǀ ſvojm hudim daj. mn. shelam sadosti ſturj ǀ na ſemli ſi prenesl maſso tvojm hudem daj. mn. sheljam ſturil ǀ hozhejo nijh hude tož. mn. ž, inu greshne shelje dopernesti ǀ Bug vidi, inu poſna nyh huda tož. mn. s della, inu misly ǀ po shelah hudih mest. mn. vashijh pozhutku, inu meſsa ǀ s' hudimi or. mn., inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio primer.> She huſhi im. ed. m ſtrah je bil krajla Artemona ǀ ena huda greshna shena je hujshi im. ed. ž, kakor hudizh ǀ Lakota je ena velika shtrajfinga … huishi im. ed. ž kakor mezh ǀ Bolesan zhe dalej li hushi im. ed. ž prihaja ǀ she hvishi im. ed. ž lakota bi zhes vaſs prishla ǀ Kadar ena shena ſe grehu poda nej hujshi rod. ed. m hudizha, kakor je ona ǀ hujshiga rod. ed. m ſtrupa ſe nenajde na semli ǀ nemamo hushiga rod. ed. m ſaurashnika na semli ǀ Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi rod. ed. ž Gospoiske kakor je vasha ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga rod. ed. s, inu greshnishiga biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ Ah more kejkaj hushiga rod. ed. s, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ pravio de ſte hujshi im. mn. m kakor Turk ǀ Sizer bote hushi im. mn. m kakor Iudy ǀ hujshi tož. mn. ž rezhy Nem. Nem. bote shlishali presež.> kakor de bi ta nar huſhi im. ed. m puntar bil ǀ ta folk je ner huishi im. mn. m, inu greshnishi ǀ mej temy tremy shibami ta ner hushi im. ed. ž je kuga sakaj leta vſe glih mory ǀ leta je ta ner huyshi im. ed. ž martra ǀ kar je ner hujshi im. ed. s, de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo do vekoma ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi rejzh preda, nikar vſhe ſvojmu bratu, ampak ſvojmu narhushimu daj. ed. m ſaurashniku ǀ kakor de bi tiga ner hujshiga tož. ed. m ži. Rasbojanika pelali ǀ David to ner hushi tož. ed. ž revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ vse tu nar hushi tož. ed. s od tebe rezhe ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem mest. ed. m vejtri po mory ſe pelat ǀ lety ſo ty ner hujshi im. mn. m, inu shkodlivishi ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi rod. mn., inu neuarnishi bolesni ǀ en boi s' temi ner huishimi or. mn., inu mozhneshimi ſaurashniki hudi m hudič: enkrat ta hudi im. ed. v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ Zuperniki, inu zupernze skuſi muzh tiga Hudiga rod. ed. takorshna della doparnashaio ǀ skuſi katiri poſt bodo vſe skushnave tiga kudiga rod. ed. premagali ǀ nej ſi nas timu hudimu daj. ed. sdajala, ampak Bogu ſi nas perporozala ǀ ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim or. ed. obdano perpelali ǀ v' Nemski desheli v' tem meſti kelen je bila ena dekelza s' tem hudem or. ed. obdana ǀ veni hishi ty hudi im. mn. ſo bily oblaſt vſeli ǀ s'molitvo je te hude tož. mn. pregajnal
hudoben -bna prid. hudoben: Nikar nedaite S. Rus. T. enimu katiri je hudoben im. ed. m kakor en peſſ ǀ Abel je nedolshin, Cain je hudobin im. ed. m ǀ ta hudobni im. ed. m dol. Herodesh, je bil sturil svesat S. Petra ǀ Kakor je skuſila una hudobna im. ed. ž shena ǀ Ah hudobnu im. ed. s takorshnu ſerze ǀ pishe S. Mattheush od eniga hudobniga rod. ed. m, inu maluvredniga hlapza ǀ Zhe ſi pregreshil is tvoje hudobne rod. ed. ž ſamovolnoſti ǀ sa volo njega hudobniga rod. ed. s, inu hreshniga shulejnia ǀ taku ſe tudi sgodj temu hudobnimu daj. ed. m ǀ je imel en taku hodoben tož. ed. m jeſik ǀ nehajte ſe tulikain jesiti zhes tiga hudobniga tož. ed. m ži. Caina ǀ eno taku hudobno tož. ed. ž, jeſizhno, tagatno, inu ſtrupeno sheno je prenashal ǀ en takorshen zhlovek enu greshnu hudobnu tož. ed. s ſerze imà ǀ s' ſvojm hudobnim or. ed. m ieſikom ǀ s' ſvojo hudobno or. ed. ž sheno Xantippio ǀ Tista dua hudobna im. dv. m stariza … ſama sta poſsuta bilà ǀ ti hudobni im. mn. m bratje nej ſo to veliko lubesen Iosephavo hoteli sposnati ǀ vuzhite ſe vij hudobnij im. mn. m s'shkodo teh drugih nehati ǀ Ah hudobne im. mn. ž muhe ǀ ſe najde tulikain hudobnih rod. mn. ludy ǀ je bilu veliku hodobnyh rod. mn. terdouratnyh Ajdjou perteklu ǀ bom rekal tem hudobnem daj. mn. greshnikom ǀ Tem hudobnim daj. mn. letu kar nej obeden greh ſe ym je sdelu de je ena velika pregreha ǀ Chriſtus je enkrat kregal, inu sfaril te hudobne tož. mn. m Iude ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne tož. mn. m, s' dobrimy, te greshne s'pravizhnimy ǀ nejſte dershali s'unimij hudobnimi or. mn. primer.> Zhe hudobnishi im. ed. m je ta zhlovik, hushi ſodi, inu govory ad teh drugih ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga rod. ed. m mogal naiti ǀ ony ſe nepobulshaio ampak ſhe hudobniſhi im. mn. m rataio ǀ nej bilu na semli hudobnishih rod. mn. ludy kakor ſo bili Egyptiery presež.> Gdu ie bil Faraon? ta nar hudobnishi im. ed. m zhloviK tiga ſvejta ǀ tiga nerhudobnishiga tož. ed. m ži., inu greshniſhiga zhloveka ſo neuſmilenu martrali ǀ Vy pak nar hudobnishi im. mn. m ſte v'Prasnik bily ǀ v' rokah ſvojh ner hudobnishi rod. mn. ſaurashnikou
hvaležen -žna prid. hvaležen: vener Kumaj od deſset edn hualeshen im. ed. m ſe yskashe ǀ zhlovik je dolshan hualeshin im. ed. m ſe iskasat ǀ kakor ta hualeshni im. ed. m dol. Samaritan ǀ obena rejzh nej taku hualeshna im. ed. ž kakor je semla ǀ vashe ſerze bo taku mozhnu postalu … bo hualeshnu im. ed. s ǀ je sapovedal nam karshenikom k' hualeshnimu daj. ed. m ſpominu zhaſti, moliti, inu hualiti Svetu Reshnu TELV ǀ Titus Sabinus je imel eniga pſa taku hualeſhniga tož. ed. m ži. ǀ pomenio enu hualeshnu tož. ed. s ſerce ǀ Purgary ſo bily hualeshni im. mn. m enimu pſu ǀ takorshne hualeshne tož. mn. m Spomnie sa ſoſebne gnade prejete od Njegove miloſti, inu dobrute, je vſelei hotel imeiti primer.> Vni ſlepi zhlovik … je bil veliku hvaleshnishi im. ed. m ǀ vaſhi shivini hualeshnishi im. mn. m ſte bily, kakor meni
ime -na s ime: Ie njega Imè im. ed. bilu imenovanu ǀ moje ime im. ed. je Chriſtian, drugi pak mene imenujeio Juri ǀ enimu je bilu imẽ im. ed. Zaroe ǀ Angeli nej ſo drugiga imena rod. ed. dali temuzh Iesus Nazarenski ǀ nej ſo bily vuredni zhloveſkiga imèna rod. ed. ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu, inu nerſuèteshimu Imenu daj. ed. bosh imel ǀ je bil tudi perloshil en pushtob imeni daj. ed. njegove shene ǀ enu lepu imè tož. ed. je bil nij dal ǀ Satorai v' letu S. ime tož. ed. je ſaupal ǀ MARIA Diviza v' imeni mest. ed. shenskiga ſpola ǀ hualen bodi ta, kir pride v'imeni mest. ed. tiga Gospuda ǀ pride v'imèni mest. ed. tiga Goſpuda ǀ on v' imenie mest. ed. Boshim vam reſnizo povei ǀ po Imenu mest. ed. povej gdu je on ǀ v'imenu mest. ed. tiga Vſigamogozhiga Boga je Dauida proſsil sa myr ǀ v' tvojm Svetem Jemenu mest. ed. ſmò Karsheni ǀ tulikain ſe shtima s'tem s: Imenam or. ed. ǀ kadar s' njegovim S. Jmenam or. ed. shentujeio ǀ je bil piſsal eni shlahtni Gospej Celantia s'imenam or. ed. ǀ Aku li s'imenom or. ed. ste karsheniki, s' djainom pak Ajdij ǀ sposnal bode tudi uni Menih Cunus is imenom or. ed. ǀ en S. Shkoff s'menom or. ed. Stephan je vezhkrat ſfaril ǀ kej tedaj vſe lete zhudna, inu superne Imena im. mn., ter perglihe pomeneio ǀ trydeſſeti taushent imen rod. mn. ſo njemu naprei brali is Bukui ǀ nyh jmena im. mn. ſo noter sapiſſane ǀ Mashnik stariga Testamenta je na suojh ramah noſsil imena tož. mn. Israelovih otruk sapiſsane ǀ zhudna jmena tož. mn., inu podobe ſam ſebi da hudo ime slab glas: de ſi lih ti bosh hualil taiſto persono, katero ſi v' hudu imè tož. ed. perpravil ǀ Kaj vy sdai mislite, kateri sledniga opraulate, inu v' hudu imè tož. ed. perpravit ſe neshonate ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè tož. ed. perpravi ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu ime tož. ed. s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ natura taiſtom da sramoshlivoſt, inu ſtrah, de bi venu hudu ime tož. ed. neprishle
imenovan -a prid. imenovan: nej ſim uredn tvoj syn imenovan im. ed. m biti ǀ nej hotel drugazhi imenuan im. ed. m biti, kakor ſijn tiga zhloveka ǀ potle je bil Paulus imenouan im. ed. m ǀ kakor je samerkal ta sgorei imenovani im. ed. m dol. Vuzhenik ǀ Ta shival lammia imenovana im. ed. ž ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi shena ǀ kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana im. ed. ž ǀ kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana im. ed. ž ǀ Ie njega Imè bilu imenovanu im. ed. s ǀ tu mejstu podle je bilu imenuanu: im. ed. s Bethauem ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba Olimpus imenovaniga rod. ed. m ǀ piſhe Trebellius Pollio od Ceſaria Marius imenuaniga rod. ed. m ǀ folk, kateri prebiva bliſu te reke Nilus imenovane rod. ed. ž ǀ pride bliſu meſta Samaria imenovaniga rod. ed. s ǀ blisu tiga meſta Rameſse imenovagina rod. ed. s ǀ enimu Gospudu Magnetius imenovanimu daj. ed. m rezhe ǀ Ceſar je bil piſsal, inu sapovedal ſvojmu Flegariu Plinius imenuuanimu daj. ed. m ǀ tulikajn denariou je bil sapuſtil ſvoj sheni Dido imenovani daj. ed. ž ǀ sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani daj. ed. ž ǀ eniga rogatiga vola Apis imenovaniga tož. ed. m ži. sa ſvojga Boga ſo molili ǀ ſpumnite na uniga neſrezhniga Gospuda Felix imenuivaniga tož. ed. m ži. ǀ Pole raisha v' to deshelo Phrygio imenovano tož. ed. ž ǀ vy posnate dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano tož. ed. ž ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano tož. ed. ž ǀ Sampſon, ſe je bil salubil … vena Ajdousko sheno Dalida imenuvano tož. ed. ž ǀ je shal noter v'tu s: Mestu Sancta Sanctorum imenuvanu tož. ed. s ǀ v' tem vinogradi Engaddi imenovanem mest. ed. m ǀ v'tej deſheli Brabantia imenovani mest. ed. ž ǀ v'tei desheli Pictania imenouani mest. ed. ž ǀ v'tem meſti Toledum imenovanem mest. ed. s ǀ v tem meſti Cajerus imenovanim mest. ed. s ǀ v'tem mestu Iugdunium imenuanem mest. ed. s ǀ v'tem Mesti Myxicum imenuanim mest. ed. s ǀ v' tem meſti Florentia imenuvanem mest. ed. s ǀ en Exempel imamo nad Ceſariom Zeno imenovanom or. ed. m ǀ s'Vulcanavo sheno Venus imenovano or. ed. ž ǀ ta dua Sveta Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej, satoraj ſta Chananerja imenovana im. dv. m ǀ ò vy ſrezhni trje krajli ſte od S. Evangeliſtou Modri imenovani im. mn. m ǀ Veſselili ſe ſo ti Angeli Virtutes imenuani im. mn. m ǀ nej ſmo vredni Iogri Christuſhavi imenvani im. mn. m biti ǀ obena spisha sa njega bi nebila sdravishi, kakor te shabe, skledenze imenovane im. mn. ž ǀ Isidorus pishe od teh tiz Alcedines imenovanih rod. mn. ǀ te dobrute sgorej imenovanyh rod. mn. krajlou ǀ unim shenam Lamie imenovanem daj. mn. ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane tož. mn. ž ǀ Sim bral v' Bukvah Faſciculus Morum imenovanih mest. mn.
ino vez. in: je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem jesiku ǀ S: Pridigam ſe ſo posmehuvali, jnu shpotali ǀ pred oblizham tiga ſerditiga, inv pravizhniga Rihteria Nebeſkiga ǀ enkrat ſim ozhy inuc pamet odperl ǀ ſo bily veliKu grèshnishi; ìnu hudobniſhi ǀ Sadoſti bodi tebi, de Svetniki, înu Svetu piſſmu tebe sagvisha ǀ inù ſmerdejti sazhne ǀ je poshgal Sodomo inn Gomoro ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam shtima ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu ſe lubi, inushtima ǀ ſe je treſsil, iuu milu jokal ǀ enimu bogatimu Gospudu shlushil, in ta Gospud je njega en dan vuprashal kaj hozhe sa suoj lon imejti ǀ Si vidil kugo, ino morjo ǀ inu gerd, onu oſtuden Kakor ena nepametna shiuina rata ǀ kaj Goſpud Bug pravi, no is Nebeſſ nam govarj ǀ pred ſpovednika poklekneijo, trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo nu njega ſpuvid skleneo V korpusu je 14573 zapisov inu, inv, inn, iuu ipd., ki kažejo na izgovor inu, 40 in, 7 ino, 1 no in 1 nu. Zapis onu je tiskarska napaka.
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
izbirati -am nedov. izbirati: teshku pride enimu moshú ſe dobru oshenit, de ſi lih ſamoreſi sberat nedol. ǀ Jeſt ſim ta mlaishi, mene sadene sberat nedol. ǀ zhe ſi ble sbera 3. ed. hushi najde ǀ satorai je te ner shlehtnishi ſnope sberal del. ed. m, inu Bogu offroval
izdati -am dov. izdati: hudizhu ijh isdam 1. ed. ǀ ſtukrat tvojga blishniga ſakolnesh, sludiu sdash 2. ed., ſmert voſzhish ǀ enimu takorshnimu neuſmilenimu ſaurashniku sdash 2. ed. tuojga otroka, tuojo sheno, tuoiga mosha ǀ Chriſtuſa ysdà 3. ed. ǀ Edn mei vami nozoj bo mene faratal, inu Judom isdal del. ed. m ǀ on kakor en Jogar ga je bil ysdal del. ed. m Judom ǀ Bodo mene isdali del. mn. m Ajdom
izkazati -kažem dov. izkazati, pokazati: raunu leto riſnizo danaſs ijm hozhem iskasat nedol. ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel iskaſat nedol., v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſmò my dolshni v' hishi boshy ſe ponishat, inu zhaſt yskasat nedol. Krajlu zhes vſe Krajle ǀ ſim naprej vſel danaſs N: N: to dolshnust jskasat nedol. ǀ obene dobrute ble Bogu dopadezhe nemore en karshenik yskaſat nedol. ǀ v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nedol. nijh Boguvom, inu Tempelnom ǀ Meni, katiri vernem karſhenikom govorim nej treba skasat nedol., de Bug je sapovedal ſe poſtit ǀ inu vener taku malu zhaſti Tebi iskashem 1. ed. ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh 2. ed. Beſedniku, de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ od taiste velike Milosti Boshje, katero G: Bug iskashe 3. ed. tej greshni dushi ǀ ſtrejshe, brani, inu vſo dobruto yskashe 3. ed. ǀ zhast, inu hualo, ketero cellu kershenstvu danas iſkashe 3. ed. krajlu zheſs vſe krajle ǀ zhaſt, inu lubesan Vidu yskaſhe 3. ed. ǀ aku takorshna zhaſt ſe yskashe 3. ed. enimu zhloveku v' njegovi hishi ǀ veliko shalost inu poterplènie prutu timu bolnimu ijskashe 3. ed. ǀ Spodobnu je tedai de Marij Divizi vſo zhast, inu lubesan isKashemo 1. mn. ǀ kaku malu hualeshnoſti tebi skashemo 1. mn. ǀ neboyteſe vy Gospoda, de bi zhaſt katiro Bogu iskashete 2. mn. bres velikiga lona oſtala ǀ katerimu Judje obene zhaſti neiskasheio +3. mn. ǀ iskashite vel. 2. mn. miloſt njegovi dushizi ǀ leto reſnizó danaſs N: N: bom iskasal del. ed. m ǀ veliko zhaſt je iskaſal del. ed. m tem poslanem shlushabnikom Bobylonskiga Krajla ǀ eni Gospej vſo zhaſt je yskasal del. ed. m ǀ vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal del. ed. m ǀ je Goſpud veliko miloſt ny is kasal del. ed. m ǀ ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala del. dv. m ǀ Ajdy bodo vekshi zhast iskasali del. mn. m ſvojm Malikom, kakor vy Cerkvom ǀ nashi katolish Firshti vſo zhaſt ſo taiſtom iskaſali del. mn. m ǀ andoht, inu zhaſt ſo JESUSU noter v' Zerkuah yskaſali del. mn. m ǀ Jogry na mory ſo JESUSU takorshno andoht, inu zhaſt yskasali del. mn. m ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru ſo bile iskasale del. mn. ž izkazati se izkazati se, pokazati se: zhlovik je dolshan hualeshin ſe iskasat nedol. ǀ de bi ony imeli lubiti, inu hualeshni ſe yskasat nedol. ǀ dobrutliu, inu hualeshen ſe iskasesh 2. ed. Moj vſmileni Bug ǀ cilu najdem de ta nepametna shivina hualeſhna ſe iskashe 3. ed. tem, od katerih kejkaj dobriga prajme ǀ Kumaj od deſset edn hualeshen ſe yskashe 3. ed. ǀ hualeshni ſe temu kloshtru iskaſheio 3. mn. ǀ cilu tize, kazhe, levij, inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio 3. mn. ǀ Pojdite tjaKaj, inu ſe isKashite vel. 2. mn. Fariem ǀ mei deſſetimi en mei deſſetimi en ſam ſe je hualeshen iskasal del. ed. m ǀ hualeshni ſe bomo isKasali del. mn. m Marij Divizi s'Kusi stonovitno, inu andohtlivo shlusbo
izveličan -a prid. zveličan: zhlovèk lahku more isvelizhen im. ed. m biti ǀ Isvelizhan im. ed. m ſi ti Simon Jonau Syn ǀ Lazarus de ſi lih vbuſhiz je bil iſvelizhen im. ed. m ǀ ta Isvelizheni im. ed. m dol. Brat AEgidius … prezei ſe je samaknil ǀ Madalena je nezhiſtu shivela, vener je isvelizhana im. ed. ž ǀ shiher sdaj vam bodo dali imè Beatrix, tu je Isvelizhena im. ed. ž ǀ ena iſvelizhena im. ed. ž dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ǀ katera ſo tebe slovito, inu huale uredno na ſemli, isvelizhano tož. ed. ž pak, inu bogato v' Nebeſſih ſturila ǀ Isvelizhani im. mn. m ſo ty vboſi v' duhu ǀ pres dobriga della nemorimo isvelizheni im. mn. m biti ǀ pres lete nemorimo isvelezheni im. mn. m biti ǀ skerb ſi neusameio, de bi njeh dushe isvelizhene im. mn. ž bile ǀ vſe bote Isvelizhane im. mn. ž imenovane ǀ takushne ne bodo isvelizhtne im. mn. ž ǀ je veliku vezh teh fardamanih, Kakor isvelizhenih rod. mn. ǀ is Nebeſs bodo doli na ſemlo pershle duſhe teh isvelizenih rod. mn. ǀ kadar bi G. Bug tem isvelizhenem daj. mn. dusham nebeſſa resdelil ǀ Tu ribshtvu, ali vulak pomeni te isvelizhene tož. mn. m
jagnje -ta s jagnje: Jeſt ſim taiſtu nedolshnu Jagne im. ed. ǀ tu Iagne im. ed. Boshije … ſe perkashe v'taki zhudni podobi ǀ S. Karsnik Ioannes pravi de je tu Iagnie im. ed. Boshje ǀ Ta je tuistu velikunozhnu Iagnè im. ed. ǀ v' kryvi tiga Jagneta rod. ed. ǀ ſe potſtopish vshiti S. Rus. T. Iagneta rod. ed. Boshjga Chriſtuſa JESUſA ǀ Drugikrat ſe pergliha enimu krotkimu Iagnetu daj. ed. ǀ Pogledajte letu velikanozhnu Jagne tož. ed., pezhenu, s' ogniam te lubesni ǀ offrujemo tu pravu Iagne tož. ed. Boshje Christuſa Iesuſa ǀ 24 krajlou ſo bili na ſvoje kolena, inu oblizha padli pred Jagnatam or. ed. Boshym ǀ so G: Bogu offruali, vole, telleta, kashtrune, inu jagneta tož. mn. ǀ najde jagnata tož. mn. bliſu ſvoje jame, ſe yh nedotakne
jagnjiče -a s jagenjček: s'eniga groſovitniga leva rata enu krotku jagnizhe im. ed. ǀ kateriga je vidil Adam pod figuro dreva tega lebna Abel v' offru tiga Jagenzha rod. ed. ǀ je perglihan enimu krotkimu Jagnizhu daj. ed. ǀ je bil reshil taiſtu nedolshnu Jagnizhe tož. ed. ǀ ſo mogli eno jegnizhe tož. ed. pres madesha G. Bogu offrat ǀ kadar ti enu jagnize tož. ed., ali vola kolesh ǀ Abigail je bila utalashila ſerd Davidau s' kusi offer tyh jagnizhou rod. mn. ǀ lete offre imaio vseti s'elementa te semle vvoli, telleta, koshtrune, koshlizhe, inu jagnizha tož. mn.
jajce -a s jajce: Enimu ſe je ſainalu, de enu slatu jeize im. ed. viſſi pod njegovo poſtelo ǀ na mejſti jejza rod. ed. eniga Shkarpiana ſvojm Otrokam dal ǀ en Menih je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze tož. ed. na eni gorezhi ſvejzhi po nozhi pekil ǀ ſe bere od shtrauſa, de ima to naturo, kadar ſleshe ſvoje jejza tož. ed., taista sakople v'pejſik ǀ dokler jeiza tož. mn. ſneſseio ǀ Strauſſ pak ſvoje jaiza tož. mn. pokopà ǀ na jaizah mest. mn. ſydi, de cell dan s'mejſta ſe negane
jastrob -a m jastreb: ta paklenski Jaſtrob im. ed. vaſs nebò sgrabil ǀ v' tem perleti jastrop im. ed. ǀ de bi kej jaſtrop im. ed. yh nesnedil ǀ lettij zhes en iastrop im. ed. ǀ enimu Jaſtrobu daj. ed. v' peiſti pride ǀ tiga poshreshniga Iastropa tož. ed. v'lufti samerkajo ǀ kokush je per leſizi ſtala, golob per jaſtropu mest. ed. ǀ kir ſe nenaideio ni muhe, ni Jaſtrobi im. mn. ǀ Oh kulikajn Jaſtrobou rod. mn. ſe najde
kartaginenski prid. kartažanski: ta Cartagenenski im. ed. m folk ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes ſvojga Firshta Attiliuſa ǀ General Anibal Cartaginenski im. ed. m enkrat s' ſvojo voisko je bil prishal k' enimu potoku ǀ Dobrutliu kakor Anibal Cartagineski im. ed. m → Kartago
kateri -a zaim. kateri: po beſsedah uniga, kateri im. ed. m je djal ǀ kakor uni vouk, katiri im. ed. m je vidil eniga krulaviga osla ǀ je teshku enimu piſsat katerj im. ed. m nihdar nej perya v'roki imel ǀ Nej mogozhe de bi edn ta S. myr imel, katiric im. ed. m Boshj sapuvidi ſe ſuper ſtavi ǀ kateribo im. ed. m+ ta S. kruh jejdil, inu tu s: Vinu pijl ǀ Od eniga drusiga pishe, keteri im. ed. m v'ſauroshtvi, inu v'boij je shivil ǀ poshle tozho, katera im. ed. ž vſe nijve, inu vinograde pobije ǀ ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira im. ed. ž je imela ſedem glau ǀ ſvoie grehe ne premisli, ampak na greh taiste gleda, katèra im. ed. ž je veliku nedolshnishi ǀ kakor vasha parua Mati Eua; katerà im. ed. ž, po tem kir en dober zhaſs je s'kazho govorila, gre prezej, yskat tu prepovedano drivu ǀ naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio, im. ed. s kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih ǀ beſſeda pride od tiga imena, Jubal, katiru im. ed. s imè hozhe rezhi odpuszhaine ǀ ta stari ſimeon, od kateriga rod. ed. m stoij piſsanu ǀ tu vezhnu fardamaine vniga Firshta, od katiriga rod. ed. m ſe bere v' shpegli teh Exempelnou ǀ Nezh bulshi nej bil Ceſar Heraclius od Kteriga rod. ed. m piſhe Baronius ǀ vej s' en naglauni greh, kitiriga rod. ed. m ſe nej spovedal ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku, is kairiga rod. ed. m vſe gnade boshje na semlo nam kapleio ǀ od ktateriga rod. ed. m pravi S. piſsmu ǀ pade v'eno teshko, negnusno boleſan, od katere rod. ed. ž obeden Arzat ga nemore rejshiti ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti ǀ ſlatkuſt, od katire rod. ed. ž David je djal ǀ letukaj je dobra pasha sa shivino, ketere rod. ed. ž veliku imamo ǀ pudejo v'ſvoje truplu, od katiriga rod. ed. s nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ ſe neboijsh G. Boga, katerimu daj. ed. m tulikajkrat ſi njemu nepokoren ǀ netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu daj. ed. m ſte prasnuvali ǀ S: Peter, katerjmu daj. ed. m je bil kluzhe Nebishke dal ǀ jeſt ſim en karshenik, katirimu daj. ed. m je prepovedanu yskati maszhovaine ǀ h'katerimu daj. ed. m ſte ner ble nagnene ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu daj. ed. m Nebeſsa ſe ſo bila odperla ǀ ſe bere per s. Matteuſhu od uniga s'boshijm shlakam vudarieniga, k'tererimu daj. ed. m je Christus djal ǀ k'tej Nebeſhki vezherij, h'kateri daj. ed. ž krajl Nebeshki ijh vabi ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei, katerimu daj. ed. s je imè Nazareth ǀ sa volo greha kateriga tož. ed. m ſi ti ſturil ǀ nemaraio sa shpot v'kateriga tož. ed. m tu presheshtvu ijh perpravi ǀ ſim bral od Philoſopha Anaxersa, katiriga tož. ed. m Saurashniki ſo bily vlovili ǀ shivi po sapuvidi, katero tož. ed. ž Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ nemaraio sa bolesan v'katero tož. ed. ž ijh pijanstvu, inu loteria perpravi ǀ pujdem ſam veno nesnano deshelo, nakatiro +tož. ed. ž nikuli nej ſim hotel mislit ǀ Perkasajne, kateru tož. ed. s je vidil S. Ioannes v'Resodiuejnu ǀ Kakor enu morie, v'Kateru tož. ed. s vſi studenici, inu potoKi tezheo ǀ Kmet jej kruh, inu pye vinu, katiru tož. ed. s s' ſvojo roko ſi perdella ǀ Ta nar zhudnishi je morjè koteru tož. ed. s obeden sgruntat nemore ǀ ta shegnani kelik je lisal v'katerem mest. ed. m ta S. Reshna krij je bila ǀ G: Boga shtimamo, inu lubimo, v'katerim mest. ed. m vſe kar nuzniga, inu dobriga imamo ǀ bi sazhel vprashat v' katirem mest. ed. m glaſſi je ſtrup ǀ Altar je shegnan, na katirim mest. ed. m Bug prebiua ǀ ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola, v' kateram mest. ed. m ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ vſame kelih vun v' keterem mest. ed. m ſe hranio ſveti ublati ǀ dusha, v'kateri mest. ed. ž strah Boshij ſe najde ǀ ſmert je ena nuzh, v'katiri mest. ed. ž per pokoju ty mertvi pozhivajo ǀ ena shula ù kitere mest. ed. ž vſi vuki ſe sapopadeio ǀ je vidil perpraulenu taistu mejstu v'katerem mest. ed. s je imel ohzet raunati s'to zhlovesko naturo ǀ otrok v' taistim trupli, v'katerim mest. ed. s je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ krajleustvu u'katerim mest. ed. s gospodari ta greh ǀ nam je perpravil ta s: kruh pod katerem or. ed. m stoij skritu tu S. Rus. T. ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem or. ed. m bom odperl urata Nebeska ǀ poshlushaite ta exempel, s' katirim or. ed. m tudi sklenem ǀ Ta je taisti Nebeſhki kruh, s'katerim or. ed. m Elias ſe je shpishal ǀ ruto s' katiro or. ed. ž Judy ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili ǀ arznio, s'Katero or. ed. ž naſs osdravij ǀ oroshje, s'katerem or. ed. s bote lahku premagali vaſhe skriune ſaurashnike ǀ ſe pelat po mory, po katirem or. ed. s she obeden ſi nei vpal ǀ oroshje, is katerom or. ed. s ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſta bila dua dreva, katera im. dv. m s' ſvojo shlahtnuſtio, inu urednoſtio ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala ǀ sadavit dua sholneria, katira tož. dv. m te try celle dny ſta bila perſegla, de n'hozheta od pyanzhvojna nehat ǀ cilu tij, kateri im. mn. m blisi prebivajo ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri im. mn. m s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Fallite mozhnu vy katery im. mn. m takorshnu vpajne imate ǀ je premagal nashe paklenske ſaurashnike, katjri im. mn. m ſo zhloveka v' ſvoj oblaſti imeli ǀ Ioſve je bil prekounil tu Meſtu iericho, inu tajſte katere im. mn. m bi ſe podſtopili ſupet poſijdat ǀ ſe najdeio ludje, kateriſò im. mn. m+ nevoshlivi, kakor Cain ǀ sidary, kaderi im. mn. m ſvejſtu sidaio ǀ ſo ga vprashali ty keteri im. mn. m ſe ſo v'prizhe naſhli ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere im. mn. ž vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ shegnane tvoje Svete Rokè katire im. mn. ž ſo mene pejſtovale ǀ njeh peruti ſo te dobra, inu S. della, katera im. mn. s v'Nebu yh polsdigneio ǀ ſe vſmili zhes taiſte, sa katerih rod. mn. volo ſim ijh jest prejel ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi od katerih rod. mn. je S: Paulus prerokoval ǀ od katirih rod. mn. Oſeas Prerok je djal ǀ od katereh rod. mn. Tertullianus pravi ǀ kakor taisti od kateryh rod. mn. pishe ta modri ǀ samejnia sa lete rezhy kateryh rod. mn. obilnu na semli ſe najdeio ǀ od Katerijh rod. mn. S. Ioan: Karsnik govorij ǀ òd'katerih rod. mn. S. Ioan: Chryſostomus pravi ǀ od katerik rod. mn. S. Grogor je dial ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih ludij? katerem daj. mn. ſim perſilen rezhi ǀ Obriſhite vaſhe ozhij, katerim daj. mn. ſolse ſe vtargajo ǀ Divize, kateram daj. mn. je bilu olia premankalu ǀ taiſtem katirem daj. mn. ſte krivizo ſturil ǀ mutaſte dushe, katirim daj. mn. hudizh je jeſik saveſal ǀ Chriſhe na katere tož. mn. m ſo yh perbivali ǀ uni poſly zhes katire tož. mn. m je toshil Gospodar ǀ sgubish tuoje pravude katere tož. mn. ž ſi sagvishnu menil vudobit ǀ sa volo, velizih vojsk katire tož. mn. ž je imel ǀ sgubi vſe njega dobra della, katere tož. mn. ž v'gnadi Boshij je ſturil ǀ Jeſt neraitam lejta, katire tož. mn. ž/s nenuznu ſim doperneſil ǀ koleſsa v'katere tož. mn. ž/s ſo yh pledlij ǀ s'kusi katera tož. mn. s della nespodobna ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Vſakateri poneſe svoje Bukve pred tiga Nebeſhkiga Mojſtra, v'katerih mest. mn. bodo vſy grehi sapiſsani ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih mest. mn. vezh premore shenkinga, kakor praviza ǀ v' tvojh Svetih Ranah, v' katirih mest. mn. shelim ta vezhni pozhitik sadobiti ǀ gorezhe rashnie, inu roſhie na katereh mest. mn. ſo yh pekli ǀ vage s'katerimi or. mn. ſte ludy goluffali ǀ sheble is Katerimi or. mn. je bil na Chrish perbit ǀ G: Bug je bil poſlal kobilize pred katerimy or. mn. vſy ſo mogli pobegnit ǀ zhednoſti Marie Divice, s' katerimij or. mn. je glauo te paklenske kazhe poterla ǀ Je pokasal ſvojec Svete Rane is katirimi or. mn. je premagal ſmert, inu hudizha ǀ tvoje mozhne roke, s'kateremi or. mn. ſi bil hisho, inu ſtebre poderl
ključarica -e ž točajka, strežnica: h'tej Goſpei je bil prishal hudizh v'shenski podobi, ter je per tei Goſpei ſa kluzherizo tož. ed. 14. Lejt shlushil (V, 85) ǀ Taiſto uro hudizh ſe prikashe enimu hishnimu hlapzu, kateri je v'meſtu shal, inu she nej vejdil, de njegova Goſpa je umerla, letemu povej de Goſpa je umerla, kateri 14. Lejt ſa kluzharizo tož. ed. je shlushil (V, 86)
kolo -esa s 1. kolo: vſe skuſi ſe obrazhaio, inu vertè kakor enu kolu im. ed. ǀ ſonze nej vekshi kakor enu kolù im. ed., luna kakor en taler ǀ y preproſti, inu nepametni ludje ſo enimu koleſſu daj. ed. perglihani ǀ ludje morio obrazhat tu kolu tož. ed. teh neſrezh ǀ enu malnsku kollu tož. ed., kakor ena shivina je mogal obrazhat 2. mučilna priprava v obliki kolesa: Is tiga resbitiga koleſsa rod. ed. ſe spoſna S. Catharina ǀ Ene raijſhi ſe puste v'kolu tož. ed. upleſti, kakor de bi njega gnado sguble ǀ Ceſſar videozh ſtonovitnoſt S. Juria, ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu tož. ed. pervesat, inu na tla eno shaganzo polno shelesnih shpiz poſtavit, ter kollu tož. ed. ſo v' kroh verteli, de truplu pò shpizah ſe ſe je reſreſalu ǀ Ixion pak je na enem koleſsu mest. ed. perbit ǀ ti ſi, menil s' tem koleſſam or. ed. umorit S. Catharino ǀ ukupai poſtavite ponove, inu rashne, na katerih ſo yh shive pekli … koleſſa tož. mn. v' katere ſo yh pledli ǀ nej ſi vedil de v' koleſſah mest. mn. ſe najde ta leben
konec -nca m 1. konec: ti ſi nash sazhetek, inu konez im. ed. ǀ Ie ſazhetik, inu koniz im. ed. tiga zhloveka ǀ takushen je konz im. ed. tiga shivenia ǀ pres vſiga konza rod. ed. je proſsila sa suojo vbogo slahto ǀ Pokuro bodete delali ali ne bode nikoli konza rod. ed. imela ǀ de bi ſi lih do konza rod. ed. bil ſlap ǀ kadar zhlovek pride k' enimu gvishnimu konzu daj. ed. dobriga djaina ga poklizhe k' lonu Nebeskimu ǀ h'Konzu daj. ed. lejta gre v'skrinio gledat ǀ Pojdite tedaj na konez tož. ed. tijh gaſs ǀ nikar en dan, ali lejtu, ampak do konez tož. ed. tiga ſvejta ǀ jo perdash hudizho s'en lusht tiga meſſa, kateri taku hitru konz tož. ed. imà 2. namen: sakaj moj Priatel tulikajn ſe martrash? kaj s'ena miſsu, ali konz im. ed. je tvoj → biti1, → jemati, → storiti, → vzeti
kraljevstvo -a s kraljestvo: cellu Engelendersku Krajleſtvu im. ed. je bil k' isvelizhenu perpravil ǀ Ta zholn pomeni tu Nebeſhku krajleustvu im. ed. ǀ moje Nebu bo vaſhe krajlevſtvu im. ed. ǀ Tu Nebesku Krajleuſtvu im. ed. je enaku deſſedim Divizam ǀ pridi k'nam tuoje krajlestvu im. ed. ǀ vam shlishi tu Nebeshku krajleveſtvu im. ed. ǀ Nabesku Krajlèuſtu im. ed. je glih enimu kupzu ǀ tajſtu kralevſtvu im. ed. je taku shlahtnu ǀ Bug Terminus je shermal pokrajne Rimskiga Krajleſtva rod. ed. ǀ ty vbosi bi bily erbizhi nebeſhkiga krajleuſtva rod. ed. ǀ poſseſs Nebeshkiga krajleustva rod. ed. doſegli ǀ is celliga ſvojga Krajleſtua rod. ed. ǀ polovizo ſvojga krajlevſtua rod. ed. je bil tajſti oblubil ǀ je bil ſapovedal shkoffa vbyti, inu Ceſſarizo s'krajlevſtua rod. ed. bandishati ǀ ſte kraily Nebeskiga kraileſtva rod. ed. ǀ bi poloviza vashiga krajleſtvua rod. ed. dal ǀ erbizhi Nebeshkiga krajleveſtua rod. ed. ǀ sdaj bi jest en Firsht Nebeſhkiga krajlestva rod. ed. ratal ǀ Aſsuerus vſe Firshte, inu shlahtnike ſvojga Krajlevstva rod. ed. ſtu, inu oſemdeſset dny je shpishal ǀ sa dobizhik Nebeſhkiga krajlestua rod. ed. nemorite eno uro zhuti ǀ to dusho ſa krajlizo Nebeskiga krajlevſtva rod. ed. poviksha ǀ to Erbszhino nebeshkiga krajlevustua rod. ed. bodete poſedli ǀ Chrish je ſcepter mojga krajleveſtva rod. ed. ǀ ſe vojskouati zhes ſaurashnike Rimskiga krajlevustva rod. ed. ǀ poloviza Nemshke deshele, inu Vogarskiga krajlevestua rod. ed. ǀ pred Crucifixam je klezhal, inu Boga sa ta Sveti myr ſvojmu Krajleſtvi daj. ed. proſſil ǀ malu yh bo v'Nebeshku Krajleſtvu tož. ed. prishlu ǀ sa Nebeshku Krajleustvu tož. ed. n'hozhe molit ǀ je rojen ſa ſemelsku, inu nebeſku krajlevſtvu tož. ed. ǀ Aurelianus Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu tož. ed. vſel ǀ Je regeral Rimſku krajleuſtvu tož. ed. Claudius Ceſſar ǀ Chriſtus je shal Nebeshku krajlestvu tož. ed. perpravit ǀ Catharini sapuſtil Kraileſtvu tož. ed. ǀ Nameſtnik Ceſſarja Decia zhes cellu krajlevstvu tož. ed. ſicilio ǀ Tigranu sheno, inu krajleveſtvu tož. ed. je bil povernil ǀ ima krajleveſtu tož. ed. poerbat ǀ leta bò krajlevuſtvu tož. ed. imel ǀ ſa Nebesku krajleſtuu tož. ed. morio biti glih pildu Synu Boshimu ǀ sa tu NebeshKu Krailestvu tož. ed. ǀ Abſolon mu hozhe kraleſtvu tož. ed., inu shivejne odvſeti ǀ taku majhinu shtimaio tu vezhnu nebesku Kraljeſtvu tož. ed. ǀ Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu tož. ed. pousdignel ǀ je jo v'Nebeſhku Krajleustuu tož. ed. pelal ǀ on je taisti Kateri shpisha nikar li enu ſamu Meſtu, deshelo, ali Krajleuſtuu tož. ed., ampak vſe Kar je shiviga na ſuejtu ǀ de bi veliku raijshi bily sgubili njeh kraljevustu tož. ed., kakor leto ſpodobno navado prelomili ǀ Ie proſsu Rasbojnik na Chrishu sa Nebeſhku krajlevustvu tož. ed. ǀ de bote tu Nebesku krajleſtu tož. ed. doſegle ǀ Liſimacus Macedonski krajl, kadar je bil ſvoje krajlevſtue tož. ed. s'en glaſs vode ſgubil ǀ ti ſi bil ta ner lepshi v'Iſraelskim krajleſtvi mest. ed. ǀ v' Franſkem krajlevſtvi mest. ed. je bil en Mogozhen Firsht ǀ na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi mest. ed. ǀ Abſolom en punt pò cellim krajleveſtvi mest. ed. zhes ozheta obudi ǀ v' tem krajlevſti mest. ed. Sicilia ǀ Bug je na ſvejti, kar je en krejl v'ſvojm krejleſtvi mest. ed. ǀ G. Bug eno ſtopino, eno dobro miſſu, enu ſvetu dellu s'Nebeskim Krajleſtvam or. ed. polona ǀ krajl Dauid, satorai de ſi lih je imel veliku opravit s'ſvojm krajleustvom or. ed. ǀ vezh kakor vſy shazi tiga ſvèta, kakor vſe krajleustva im. mn. ǀ je vezh uredna, kakor vſe kraileſtva im. mn. tiga Sveità ǀ vſe poſvejtne zhaſtj, bogaſtva, Krejleſtva im. mn., troshti, inu veſſelja spodobnu ſe imaio sanizhovati ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio try Ceſſarſtua, inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy rod. mn. ǀ vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi rod. mn., KaKor Alexander ta VeliKi ǀ mu oblubi dati doſti otrok, deshel, inu Krajleſtva tož. mn. (?) ǀ ti imash oblaſt nikar li zhes nashe krajlevſtua tož. mn., ampak tudi zhes nashe pershone ǀ mu pokashe vſe Krajleſtvua tož. mn. tiga ſvejta ǀ je bil oblubil njemu dati vſe krajleveſtua tož. mn. tiga ſvèta ǀ Veſselili ſe ſo tij Firshti Nebeſhki, Katere G. Bug je postavil regierat te Krajlestva tož. mn. → kraljev
kramar -ja m kramar, potujoči trgovec, branjevec: je bil en Kramar im. ed., Kateri ſi je bil naprej vſel de s'golufio je hotu obohatit ǀ ſe udinia k' enimu kramariu daj. ed. ǀ kramary im. mn., Shtazunary, inu kupzy ſo govorili ǀ sa volo golufie teh kupzu, inu kramariu rod. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … kupzam te shtazune, kramariam daj. mn. te plaze ← srvnem. kramære ‛kramar’
krokotil -a m krokodil: ſtu glau zhloveskih, katire je bil poshrel ta groſoviti Crocotil im. ed. ǀ Krokotil im. ed. de ſi lih od nature groſoviten, inu neuſmilen s'navade vender krotak je bil ratal ǀ ſo bili neshli v' trupli eniga Crocotila rod. ed. ǀ Pachomius ſapovei enimu krokotilu daj. ed., de ga ima zhes to veliko reko Nilus preneſti ǀ ena shena je bila vkrotila is mladiga eniga Crocotilla tož. ed. ǀ ena shena v'Egijpti eniga krokotila tož. ed. je lubila kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ Eni sa ſvojga Boga moilo Kazhe, Crokotile tož. mn., Lintvorne, pſse → krokodil
krona -e ž krona, tj. 1. pokrivalo kot znak vladarske oblasti: leta krona im. ed. 72 luken v' Chriſtusavi Sveti glavi je ſturila ǀ namejſti slate krone rod. ed. je bil dal eno bodezho ternievo krono tož. ed. ǀ krone im. mn. vſyh krailou, inu Ceſsarjou ſo enu nezh pruti kroni daj. ed. gnade boshie ǀ Bogu krono tož. ed. s'glave, ſcepter is roke vsame ǀ pred Cerkuio je ſvojo Ceſsarko Crono tož. ed., inu mezh puſtil ǀ sdaj bj krono tož. ed. tyh S. S. Maternikou doſegil ǀ Io krona s'krono or. ed. Nebesko ǀ duej kroni tož. dv. je bil perneſil eno slato, to drugo ternievo ǀ uſe lete krone im. mn. perglihane kroni daj. ed. gnade Boshie ſo raunu, kakor ena iskra perglihana timu rumenimu ſonzu ǀ pred nym pokleknejo, inu njeh krone tož. mn. pred njegove noge poloshe 2. denarna enota: enimu bogatimu pol krone rod. ed. vkrade ǀ cello krono tož. ed. ij shenkat ſe njemu prevezh nesdi ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono tož. ed., s'erdezh slati ne sturil ǀ Ble ſe grimash, kadar sgubish en vinograd, eno nijvo, eno crono tož. ed. ǀ kadar bi eden tebi dall ſtu kron rod. mn. rekozh ſashentai enkrat, taku krone im. mn. ſo tvoje ǀ kadar bi tebi edn shenkal ſtu Cron rod. mn. ǀ oſlova glaua sto kron rod. mn. je koshtala ǀ ta Groff popade Krone tož. mn., ter vſe na gaſſo skuſi oknu vershe ǀ De bi try Crone tož. mn. vudubil ← srvnem. krōne ← lat. corōna ‛venec, krona’ ← gr. κορώνη
krotak -tka prid. krotek: Krokotil de ſi lih od nature groſoviten, inu neuſmilen s'navade vender krotak im. ed. m je bil ratal ǀ kadar levu vidi, de pſa eden tepe on de lih od nature preuſeten, inu jeſen, pohleun, inu krotik im. ed. m rata ǀ ona ſe pruti tebi gladi, inu krotka im. ed. ž iskashe ǀ bi mogal umrejti, kakor tu krotku im. ed. s jagnizhe ǀ Mojſſes pak, kateri je bil krotke rod. ed. ž, dobrutlive nature ǀ ſe je bil perglihal enimu krotkimu daj. ed. m zhervizhu ǀ Drugikrat ſe pergliha enimu krotkimu daj. ed. s Iagnetu ǀ S. Franciſcus moj Seraphinski Ozha je bil eniga vſtekliga vouka krotkiga tož. ed. m ži. ſturil ǀ Per ſvojm rojſtvu pak hozhe imeti … to pohleuno, krotko tož. ed. ž shivino ǀ Semeranary s' to krotko or. ed. ž golobizo ǀ vy poslij imate biti krotki im. mn. m, nikar neodgovariat gospodariom ǀ nezh ſe nemate bati, de ſi lih ſte krotke im. mn. ž, inu ſlabe ouzhize ǀ te jeſne ſardite ludij krotke tož. mn. m ſturj V korpusu se zapis krotak pojavlja petkrat, zapis krotik, ki kaže na izgovarjavo krotek, pa enkrat.
krščenik -a m kristjan: ſledni karshenik im. ed. je dolshan verouati, tukar ſe moli v'Apostolish Veri ǀ S: Anton Pushaunik ta je bil en pravi kershenik im. ed. ǀ s. Martinus on je bil en pravi karskenik im. ed. ǀ Snamine eniga karshenika rod. ed. nej li de sna ſnamine s. Chrisha sturiti ǀ Koku veliku vezh sledniga Karshzhenika rod. ed. serze more zhiſtu, inu pres vſiga madesha biti ǀ kaj nuza kersheniku daj. ed. de ima shaz prave vere ǀ ſe letu spodobi enimu karsheniku daj. ed. ǀ pravi Salvianus de ſe nijma sa karshenika tož. ed. sposnati ǀ vſi karsheniki im. mn. ſo dolshni dobra della dopernashat ǀ Karshaniki im. mn. pak de lih ſo ga ſa praviga shiviga Boga ſposnali ǀ kersheniki im. mn. ſe najdeio, kateri hushi shivè kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ Ajdy ſo ble zhastili taiste Tempelne v'katerih ſo pildi teh Maliku ſtali, kakor kerſheniki im. mn. v'katerih ſtoji Sam pravi Shivi Bug noter v'S. Rus. Teleſsu ǀ hudizh dobru vej, de my karshenki im. mn. nej ſmo taku nori ǀ my Chersheniki im. mn. ǀ ta hudobni Diocletianus, en velik Saurashnik teh Karshenikou rod. mn. ǀ Mahomet pak od kershenikou rod. mn. v' ſvojm Alcoranu je sapiſſanu puſtil ǀ Chriſtus je govuril od vſijh Karsheniku rod. mn. ǀ od puſta teh kershnikou rod. mn. je prerokoval ǀ Ajdje ſo ſe zhudili nad leto veliko dobruto, inu myram teh karskenikou rod. mn. ǀ Iogram, inu tudi vſim karshenikom daj. mn. je djal ǀ Turki v' Vgorski desheli ſo bily enu meſtu Karshenikom daj. mn. vſeli ǀ kershenikom daj. mn. nezh nepomaga prava vera ǀ nedopernashajo djajne karshenjkom daj. mn. ſpodobnu ǀ Vſe Karshenike tož. mn. Chriſtus s'Kusi ta S. Kerst ozhisti od teh nagnusne gobe tiga greha ǀ de bi vſe karſhenike tož. mn. svesane v'Ieruſalem perpelal ǀ Je bila navada per teh pervih karshenikah mest. mn. ǀ she prevezh ſe najde per karshenikoh mest. mn., de cilu na nebesku veſſelje posabio ǀ ſe vidi per karshenikih mest. mn. ǀ taku ſe sgodi s'Karshniki or. mn. → krščen
krznar -ja m krznar: Ieſt ſim en karsnar im. ed. ǀ nyh dushe pred Bugam ſo lepu dushezhe, kakor uniga karsnaria rod. ed. ǀ Grè k' enimu karsnariu daj. ed. ǀ vy karsnary im. mn. ſturite, de vaſhe dushe bodo pred Bugam lepu dushezhe ǀ sa tiga volo karsnarje tož. mn. terbej shtimati
kunšten -tna prid. 1. premeten, zvit, lisjaški: moja shena je is liſizhiga repa, ona je kunshtna im. ed. ž, inu golufna kakorkuli Liſiza ǀ kakor una pregnana, kunshtna im. ed. ž, inu poſvejtna Shena Samaritanska ǀ na letu sapovej ta paklenski General, enimu kunshtnimu daj. ed. m hudizhu ǀ Lucifer je ſmislil eno kunshtno tož. ed. ž visho ſvoje rihte sabelit ǀ skuſi to kunſtno tož. ed. ž spuvid je njega od pakla reshil ǀ Se najdeio ludje kateri ſo kunshtni im. mn. m, inu pregnani kadar ſa te poſvejtne rezhy, inu ſa nyh zhaſt andlaio ǀ Oh kunshtne im. mn. ž, ali polek tudi golufne leſize 2. pameten: ti, pak kakor ta kunshtna im. ed. ž zhebella bosh vunkai vſel, kar tebi bo dopadlu 3. umetelen, umetniški: Lep, inu kunshten im. ed. m je bil peld te Bogine Diane ǀ Ti nuzh, inu dan mislish, koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti, inu skunshtnem +or. ed. m zieram ǀ ſe ſo nashli taku kunshtni im. mn. m Malary, de ta kateri je nyh ſmalane pilde vidil, je bil perſilen taiſte hualit ǀ je bil sturil smalat en lep Duor, inu okuli njega kunshtne tož. mn. m ſtebre primer.> lepshiga inu kushtniſniga rod. ed. s della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament presež.> ter bi celliga ſvejta vſe te narkunshtnishi tož. mn. m, inu ſaſtopnishi moiſtre poklizali → kunšt
kupec -pca m trgovec, prodajalec: Ie vidil uni Euangelski kupz im. ed. en lep shlaten perln ǀ Kupez im. ed., inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti ǀ norski kupiz im. ed., de li edn tvoje ime shlishi ſe preſtrashi ǀ kadar en Cupz im. ed. ſi naprej uſame pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ hudizh mu ſe perkashe v'podobi eniga kupza rod. ed. ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu Cupza rod. ed. na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu daj. ed., kateri je dobre perline yskal ǀ zhe vſamem eniga kupza tož. ed., bo tulikajn opravila v'hishi, de na Boga bom poſabila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza im. dv., katera ſta snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ Kupzy im. mn. ſe fardamajo, sakaj vezhi dejl shleht blagu sa dobru predajejo ǀ Kupzij im. mn. sò molili Pluta ǀ kadar bi my kupzi im. mn. vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje, ali blaga predali ǀ Sprizhat meni morio kopzy im. mn., inu hoshtery, kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval ǀ na plazah nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou rod. mn. je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi kupzom daj. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … kupzam daj. mn. te shtazune, kramariam te plaze ǀ obenimu ſe nima sa slu sdejti zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè tož. mn. dershim ǀ v' vſakaterimu meſti imaio kupze tož. mn. imeti ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej kupzy or. mn. Mattheush Beseda, ki je v tem pomenu znana tudi pri protestantskih piscih v 16. stol., je tvorjena iz → kupiti, kakor je iz nem. kaufen ‛kupiti’ tvorjeno Kaufmann ‛trgovec’.
len -a prid. len: ſim bil sanikern, inu len im. ed. m v' shlushbi boshi ǀ je taku lena im. ed. ž, inu ſanikarna, de nikuli ſa obenu dellu neprime ǀ Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu daj. ed. m inu shleht ſholneriu ǀ tiga leniga tož. ed. m ži., in ſanikarniga pak ſapovej ſveſaniga v'tu glaboku jetie vrezhi ǀ kadar imamo G: Bogu shlushit ſmò saspani, inu leni im. mn. m ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene tož. mn. m v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo
letati -am nedov. letati: muha sazhne leitat nedol. okuli teh piſſanih ſidou ǀ shtorkle ſvoje mlade na viſoke ſtrehe neſseio, inu yh vuzhè lèjtat nedol. ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel … ali lejtat nedol., kateri nema peruti ǀ Tiza danas po luffti lejta 3. ed. ǀ tize, Katere po luftu letaio 3. mn. ǀ Tize katere po luffti lejtajo 3. mn. ǀ okuli lejtaio 3. mn. ǀ Jagar jo vſtreli, jutre nebo vezh lejtala del. ed. ž ǀ Koku more biti, de ſo ſtali, inu tudi letali del. mn. m ǀ Veſselil ſe je Elias rekozh, ta je tapravi svetli oblak is Kateriga vſe gnade bodò s'Nebeſs doli na semlo lejtale del. mn. ž
lev -a m lev, tj. 1. žival lev: na potu mu pruti pride en grosovitni levu im. ed. ǀ Lev im. ed. je leshal per jelenu, metved per volu ǀ raishi je shal skuſi en borsht, kir en leu im. ed. je prebival ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu im. ed. ǀ shkushnave tega paklenskiga leva rod. ed. ſerzhnu premagaio ǀ sdaj v'podobi eniga leua rod. ed., sdaj eniga medveda, sdaj eniga lintvorna ſe je njemu perKasal ǀ sakaj ta Prerok ga pergliha temu levu daj. ed. ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou daj. ed. ǀ Florentius ſapove enimu leuvo daj. ed., de ima njegove auzhize paſti ǀ per S. Marcu vſelej Leva tož. ed. malaio ǀ skusha Indianer reshit leua tož. ed. od pſsa ǀ ſe hualio … Polaki s' nyh bellem levam or. ed. ǀ s' levam or. ed. ſe skuſſit ǀ strashni levi im. mn., kateri grosavitnu ſo erjuli ǀ ty levy im. mn. paklenski nebodo mogli s'ſobmy ſvoyh skushnau vashi dushi shkodit ǀ kazhe, levij im. mn., inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ s'vſt tyh levou rod. mn., inu medvedou ǀ v'jezho teh levu rod. mn. ſo vrejzhi sturili ǀ taistim levom daj. mn. sobi ſo bilij polomneni, inu parkle odſekane ǀ sakaj yh je imenoval vole, inu leve tož. mn. ǀ leue tož. mn. Kadar bi ti shlishala bi omedlela ǀ noge mu sazhne lisat, inu pred temy drugimi levamy or. mn. ga branit ǀ shiher bosh prebival v'mej levuami or. mn. ǀ v'mej poshreshnimi levomij or. mn. je bil en Moister tiga posta ratal ǀ s'levomi or. mn. ſe sazhno ijgrati ǀ v'mej levomy or. mn., inu kazhamy 2. nebesno znamenje lev: ſonze ſe najde v' tem Nebeſkem ſnaminu tiga leva rod. ed. < slovan. *lьvъ̏ ← germ. (prim. stvnem. lewo) ← lat. leō ← gr. λέων ‛lev’
Libanus -na m zemljepisno lastno ime Libanon: Perglihaio Mario Divizo Enimu … zetronskimu drevu, saſajenimu na tem viſokem hribu Libanus im. ed. ǀ Ta lejſs is Libana rod. ed. kateri nihdar ſterhliu nerata ǀ Zhaſt tiga Libana rod. ed. je ni dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ veſsla inu driveſſa ſo bile is cedraviga leſsà is hriba Libana rod. ed. ǀ kakor ty radouiti vinogradi na hribu Libani mest. ed. saſſajeni Líbanon, gr. Λίβανος ← hebr. Lebanón, gorovje ob sirski obali, v antiki znano po obsežnih cedrovih gozdovih; → les
lintvorn -a m zmaj, peklenska spaka: s'zhloveka ſi en lintvorn im. ed. ratal ǀ kadar Lintvorn im. ed. mleku vidi ſvojo grosovitnoſt sgubj ǀ Naturaliſti pak pravio, de lintuorn im. ed. v'repi imà ene madeshe okrogle ardezhe, inu bele, kateri ſe ſvetè kakor ſlatu, inu ſrebru ǀ sdaj v'podobi eniga leua, sdaj eniga medveda, sdaj eniga lintvorna rod. ed. ſe je njemu perKasal ǀ Hilarion ſapovei enimu lintvornu daj. ed., de ima ſam od ſebe veno gorezho garmado skozhit ǀ s' temy peſſy, grè pruti temu popernaſtimu lintvornu daj. ed. ǀ ſo bily tiga paklenskiga lintvorna tož. ed. premagali ǀ sagledajo eniga strashniga lintuorna tož. ed. Kateri s'gorezhimi parklami ſerce taistiga oherniKa je tergal ǀ Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga lintuorna tož. ed. ǀ ſvoij hzheri na enam gorezhem lintvornu mest. ed. ſe je bila perkaſala ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim gorezhim lintuornu mest. ed. ǀ je hujshi s'eno hudo sheno prebiuat, kakor pak s'enem lintuornam or. ed. ǀ S' letem paklenskem Lintvornam or. ed. ti ſe imash voiskovati ǀ kakor eni ſtrashni Riſsy, inu groſovitni Lintvorni im. mn. ǀ Kir tij paklenski lintuorni im. mn. prebivajo ǀ skushnave teh paklenskih lintvornou rod. mn. je bil premagal ǀ hudizhij bodò s'ſtlazhili szauzh, inu ſtrup teh lintvernou rod. mn., inu Kazh ǀ shouzh teh lintuornou rod. mn. ǀ Eni sa ſvojga Boga moilo Kazhe, Crokotile, Lintvorne tož. mn., pſse, mazhike ǀ sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne tož. mn., inu druge oſtudne shivali ← srvnem. lintwurm ‛zmaj, hudič’
list -a m pismo: shiher ſe sbrisheio s' lysta rod. ed. S. Iacoba ǀ na tu ſe preſtràshio, inu ſe reſerdè zhies njega, ter mu piſſejo en takorshen lijſt tož. ed. ǀ Marta inu Magdalena prezej piſſeo Chriſtuſu, ter ga proſſio, de bi prishal oſdravit ga. Prebere lijſt tož. ed. Chriſtus ǀ je piſſal en lyst tož. ed. po cellom ſvejtu ǀ on je piſſal v' tej vishi en lyſt tož. ed. enimu dobrimu, brumnimu, pravizhnimu Priatelu ǀ v' ſvoijh lyſtoh mest. mn. 219 kratga je imenoual → List na Korintarje
lušt -a m poželenje, veselje, naslada, užitek: bi vam guishnu lusht im. ed. preshal pleſſat ǀ Sampſon ſe je bal, de gredeozh skuſi vinograd bi niemu lusht im. ed. neprishal en grosdik utergat ǀ sa volo lushta rod. ed. tiga meſsa je bil greshil ǀ shelje tiga meſſeniga lushta rod. ed. ǀ ſerze offrash eni ſmerdezhi ſtuari, enimu prepovedanimu nesramnimu lushtu daj. ed. ǀ ali je vrednu s'en kratek lusht tož. ed. to vezhno martro ſi isuoliti ǀ v'grehi, inu v'lushti mest. ed. shivy ǀ vsy vashi lushti im. mn. hitru bodo minili ǀ naſhe norzhie, inu lushti im. mn. nam ſo preshle ǀ luſhti im. mn. tiga meſſa vaſs objemajo, kushujeio, inu zartlaio ǀ hudizh v' pleſſah ſeje slatkuſt teh meſſenih lushtou rod. mn. ǀ more ta ſveit sapustiti, inu od lushtau rod. mn. tiga meſsa ſe lozhiti ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih lushtu rod. mn. sapelati ǀ Prozh od lustu rod. mn., inu Kratkeh zhaſsu ǀ od nature zhlovek je nagnen lushtam daj. mn. tiga meſsa ǀ s'mladiga ſe je bil podal lushtom daj. mn. tiga ſveta ǀ sa lushte tož. mn. tega meſsa ijm nemanka blaga, sakaj uni bo ſvojo loterzo guantau ǀ vy pravite de hudizh je urshoh kadar v'lushte tož. mn. … pervolite ǀ taiſtè lushti tož. mn., katere jeſt tebi dam ǀ Sodomitery ſo menili de nyh isvelizhaine ſtoy v' lushtah mest. mn. tiga meſſa ǀ hozheo dobre vole biti, inu v'lushtah mest. mn. tiga meſsa dopernesti ǀ per luſtah mest. mn. tiga ſapelaviga meſsà ǀ druſiga ne yſzhete, inu neſhelite ampak vashe truplu zertlati, inu s'temi prepovedamini lushti or. mn. reslùshtat ← nem. Lust < srvnem. lust ‛poželenje, naslada, ugodje’, prvotno ‛nagnjenje’
macedonski -a prid. makedonski: kateriga Macedonski im. ed. m krajl Alexander je bil premagal ǀ Alexander Macedonski im. ed. m krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu ǀ Alexander ta Veliki Mazèdonski im. ed. m krajl s'sholnery ſe je bratil ǀ Pisheio od Alexandra, Macedonskiga rod. ed. m krajla ǀ Ptolomæus Alexandra Macedonzkiga rod. ed. m Krajla General ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru Macedonskimu daj. ed. m krajlu eniga pſſa ǀ Paulus Emilius, kadar je bil cellu Macedonsku tož. ed. s Krajleſtvu pod Rimsko oblaſt perpravil → Macedonar
Magnecius m osebno lastno ime Magnecij: enimu Gospudu Magnetius im. ed. imenovanimu rezhe (III, 231) Neki gospod z imenom Magnécij iz legende o sv. Juriju
mahniti -nem dov. mahniti: kadar s'koſò mahne 3. ed. ſagleda en ſilnu lep shlahtni kamen (II, 322) ǀ edn s' nago sablo bi mahnil del. ed. m, de bi shpago preſekal (V, 148) ǀ ta pervikrat kadar je bil mahnil del. ed. m je bil enimu enu vhu odsekal (V, 243)
malati -am nedov. slikati: je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel, ali enimu plavat, kateri nihdar nej v'vodi bil, ali malat nedol. kateri ſe nej poprej vuzhil ǀ S. Sebaſtianus ſe mala 3. ed. s' ſtrelamy ǀ ò vy Malary, de ſmert bres ozhy malate 2. mn. ǀ per S. Marcu vſelej Leva malaio 3. mn. ǀ ta imenitni Burlamacchi je malal del. ed. m en lep peld v'zerkui ǀ Ti Sakonski pak sò moliliboga Hymenea. Kateriga sò malali del. mn. m v' podobi eniga mladenizha ← nem. malen < srvnem. mālen ‛slikati’
Mancius m osebno lastno ime Mancij: Pravi shlahtni Gospudje ſò bily uni trje Bashadory is noviga ſvejta v'Rim poslani, od katerih pishe Daniel Bartolus: Enimu je bilu imè Manzius im. ed., timu drugimu Joannes, timu trjetimu Julianus (V, 31) O odposlancih z imeni Mancius, Joanez in Julianus piše Daniel Bartol; → Bartolus.
meč -a m meč: Mezh im. ed. pres ene rokè nemore vſekat ǀ Sardanapalus Niniviterski krajl namejsti mezha rod. ed., inu ſceptra je preſelzo v'rokah dershal ǀ ieſik takorshneh opraulauzou, je taiſtiga perglihal enimu bodezhimu mezhu daj. ed. ǀ nagi mezh tož. ed. v'rokah je dershal ǀ ſapovei ſholnerjom de imaio shturmat meſtu, inu vſe pod mezh tož. ed. perpravit ǀ sagleda Angela s' krivavem mezham or. ed. ſtati na Jeruſalemskem meſti ǀ bi bil mogal laſſie s'mezham or. ed. odſekat ǀ je on ſvojga brata s' mezhom or. ed. pregainal ǀ sa tiga volo bosh ſe ranil s'mezhom or. ed. tiga greha ǀ je bil ſturil ſmalat eniga Angela s' mezhan or. ed. v' roki ǀ levy, ogin, mezhy im. mn., ſikere, inu te ner groſovitnishi martre nej ſo mogle premagat nekatere bogaboyezhe karshenike ǀ Hudizh ſe neboy mezhou rod. mn., shtukou, inu vſyh vojszhakou celliga ſvejta ǀ mezhe tož. mn. je na prudai delal ǀ rajshi bi hotela ſe naiti v'boy mej nagimi mezhmi or. mn. teh sholnerjou ǀ nej ſta s' mezhmy or. mn., inu s'ſtrelamy ſe boiovala ǀ s' nagmy mezhy or. mn. ſo ſa taiſtim tekli < slovan. *mečь̏ verjetno ← iran.
mernik m mernik, tj. prostorninska mera pribl. 30 l: en mernik im. ed. shita ym poslu negrè ǀ purgar jo da sa en mernik tož. ed. pſhenize ǀ enimu ſoromaku poſodish en mernik tož. ed. shita ǀ na pusodo dajati en mirnik tož. ed. shita
mesto -a s mesto, tj. 1. večje utrjeno naselje: tu meſtu im. ed. m Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ raunu v'teh revah ſe je nekedaj nashlu tu mestu im. ed. Ieruſalem ǀ s'taisto skrinjo ſo bilij odperli vrata tiga mesta rod. ed. Hiericho ǀ blisu tiga meſta rod. ed. Bomberg ǀ od Ierusalemskiga mesta rod. ed. pojdemo v'tu mestu tož. ed. ſamario ǀ rauen tiga mesſta rod. ed. ſichem ǀ na kresni vezher jo vun s' mejſta rod. ed. pele ǀ je bil ta mozhni sijd tiga mejsta rod. ed. Hiericho okuli vergal ǀ kateriga ſo bily s'mesta rod. ed. ſtepli ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu tož. ed. Athenes prishal ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga taistu mestu tož. ed. martra ǀ cellu mejſtu tož. ed. Hiericho ie bil konzhal ǀ v'tem meſti mest. ed. Ceſarea je bila ena Matti ǀ po meſti mest. ed. je tekal, inu na vus glaſs je vpyl ǀ gdu bi bil v'mesti mest. ed. de bi ne tekel njega gledat ǀ V'tem Mesti mest. ed. Thebes shest taushent na enkrat je bilu martranih ǀ v' tem meſte mest. ed. Madrit je bila ena shlahtna dekelza ǀ Purgerij v'tem meiſti mest. ed. antiochia imenovanem ǀ v' tem mejſtj mest. ed. Colonia ſta bila dva kupza ǀ pred tem Ceſſarskim meſtam or. ed. Dunai ǀ vſe nyh meſta im. mn., inu deſhele bodo pokonzhane ǀ vſe katolish Mesta im. mn., vſi Verni Firshti, inu Ceſarij, vſi niskiga, inu viſokiga ſtanu zhast, inu hualo mu pojeio ǀ vſy ſte s' meſt rod. mn. beyshali v' puszhave ǀ veliku Mest rod. mn. Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo ǀ S. Jacob bo Compoſtello, inu she druge meſta tož. mn. shermal ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi mesta tož. mn., deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi turne, inu mejſta tož. mn. ǀ Jeſt ſim tebe po hribah, inu dolinah, po vaſeh inu meſtah mest. mn. iskal ǀ vslatyh kozhyah po nyh mestoh mest. mn. ſo yh pelali ǀ u'teh uelizijh mejſtah mest. mn., de Antuerharij ſo niih shtazune imeli 2. prostor: laſtnu mejſtu im. ed. Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil ǀ ſamu taistu mejstu im. ed., kir tern tizhij imu vrshoh ſe toshit ǀ neuprashate kaj je s' enu meiſtu im. ed., katiru grem vam perpravit ǀ ſerce je taistu meistu im. ed., v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta rod. ed. neperpuſtite temu peklenskimu jeshu ǀ ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta rod. ed. preſeliti ǀ obedn ga nej mogal is mejſta rod. ed. ganiti ǀ nej imel mejsta rod. ed. de bi mogal pozhivat ǀ s'mejsta rod. ed. ganit ſe nemore ǀ ſvejsde pak s' meiſta rod. ed. ſe neganeio ǀ ty brumni inu prauizhni nemajo meista rod. ed. ǀ jo poſtavi na enu skriunu mejſtu tož. ed. ǀ na gvishnu mejſtu tož. ed. ſe skrje ǀ takushnim per Misi tu pervu mejstu im. ed. ſo dali ǀ dobra beſſeda dobru mejstu tož. ed. najde ǀ ti bi ſe pofliſſal tvoje blagu na enu gvishnu ſigurnu meiſtu tož. ed. preneſti ǀ Kir edn ima ſvoje laſtnu majſtu tož. ed. tamkaj ner raishi prebiua ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti mest. ed. ǀ na taistim mejsti mest. ed. en altar ſturj ǀ snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom or. ed. (?) oſtane ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mejſtah mest. dv. biti v' naterlih vishi ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta tož. mn. vode poſtavil, inu morje ǀ premislite vſe druge meiſta tož. mn., kamar hodite ǀ po vſyh mejſtah mest. mn., inu kotah celiga ſvejta ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh mest. mn. pokopleio Beseda se v pomenu ‛večje utrjeno naselje’ praviloma piše s korenskim e, v pomenu ‛prostor’ pa z ei/ej. Podobno sekundarno ločevanje je tudi v češčini, prim. město ‛večje utrjeno naselje’ poleg místo ‛kraj, prostor’.
mladenič -a m mladenič: videm de en mladenizh im. ed. s'hiſhe pride ǀ kaku ta mladeniz im. ed. je mogal ſtrup tega Boshiliſca premagat ǀ Angel v'podobi taistiga mladenizha rod. ed. ǀ S. Jacob Apoſtel je bil sapovedal enimu Mladenizhu daj. ed. ǀ Sam Chriſtus je djal k' unimu Mladenizu daj. ed. ǀ vidi eniga mladenizha tož. ed., kateri s'eno shlizo je vodò s'morja jemal ǀ dua Shlahtna bogata Mladenizha im. dv. ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ uprasha, pò teh dvejh neſnanih Mladenizhah mest. dv. ǀ Vny trye Mladenizhi im. mn. ſo molili v' tej resbeleni Babilonski pezhi ǀ letij trij s. mladenizhij im. mn. ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni ǀ Samy try Mladenizhj im. mn. nej ſo hoteli ta slati Pild Krajla Nabukodonoſarja molit ǀ Sara je skuſi duri lukala, inu poshlushala, kaj ty mladenizhy im. mn. govorè ǀ pogledaj Kulikajn lepih mladenizhu rod. mn., inu lepih Dekelz tebe poshlushajo ǀ veliko Mladenizhou rod. mn. je bilu sa volo nje lepote pogublenu ǀ cilu en laſs nej bil sgorel taistim ſvetom mladenizhom daj. mn. ǀ Krajl Nabukodonoſor je bil sapovedal urezhi une try nedolshne mladenizhe tož. mn.
mlinar -ja m mlinar: gre spet k milneriu daj. ed., proſsit de bi ga v' shlushbo vſel ǀ je shlushil enimu Mlineriu daj. ed., ter shitu je v' malen noſsil (III, 74) Izpeljano iz mlin < slovan. *mъli̋nъ (← stvnem. mulīn) ← lat. molīnum, molīna ‛mlin’. Zapis milneriu ima tiskarsko napako ali pa je pod vplivom srvnem. mülner ‛mlinar’.
moči morem nedov. moči: zhakam dokler ner vezh morem 1. ed. ǀ nemorem +1. ed. terpeti, di bi my dva ſaurashnika bila ǀ dokler grevinge nomorem +1. ed. imèti ǀ Sapovedaj aku moresh 2. ed. deſsu de ne bo tebe ſmozhil ǀ kaj ſhe vezh morish 2. ed. sheleti, ali imejti ò verna Dusha ǀ ti nemoresh +2. ed. to gnado ijm sturiti ǀ pred Bugam vener nemorish +2. ed. sakriti ǀ tvojga blishniga nemorish +2. ed. vidit ǀ en takorshen duor ſe more 3. ed. perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nemore +3. ed. ǀ pravi de pres tuoje Pershone shivejti namore +3. ed. ǀ K'snaminu te savese eno rano ſi ſturita na roKi, taKu de bi lih hotela edn na tiga drugiga posabil nemorita +3. dv., saKaj ta obluba je naroKi samerKana ǀ vſy morimo 1. mn. isvelizheni biti, aku li vſakateri po ſvojm ſtanu bo shivil ǀ kaj ſe hozhe nemozemo +1. mn. vſe bity, kakor je bila S: Brida ǀ taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo +1. mn. ǀ nemoremo +1. mn. vſe bity, kakor S: Theresia ǀ My ſe memorimo +1. mn. potroshtat ǀ vy delauzi, inu poſli ne morete 2. mn. rezhi de vaſhe opravilu, inu antvarh vam ſo napotu de nemorite +2. mn. G: Bogu shlushiti ǀ kóku vy shene morite 2. mn. rezhi, de hudizh vaſs je omotil ǀ kakor morio 3. mn. ſprizhat taisti, kateri vezhkrat ſe per merlizhah najdeo ǀ kaku moreo 3. mn. is verhou teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat ǀ nihdar nemorio +3. mn. nyh volo ſturiti ǀ tatije okraſti tebe nemoreo +3. mn. ǀ ni vejter, ni ſonze ga nemorjo +3. mn. reſtajati ǀ enu terdu ſerze udobi, kateru nimorio +3. mn. omezhit ni dobre misli, ni Svete Pridige ǀ kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal del. ed. m branit pred Boshyo ſtrelo ǀ vekshi snamina ſvoje lubesni nam nej magal del. ed. m puſtiti ǀ grehe G. Bug nej mogàl del. ed. m vezh sanashat ǀ obeden nej migal del. ed. m nio od hudizha reshit ǀ David nej nikoli mugu del. ed. m sadosti Boga sahualit ǀ Sdaj menem de obedn ſe nemore sgovorit, de bi po leteh shtengah te lubesni ne morel del. ed. m hodit ǀ ta zhlovik bi nemogal +del. ed. m od tuistih ſe lozhit ǀ takushna shlahta malu bo mogla del. ed. ž pomagat ǀ nej pryaſnoſti na semli taku velike, de bi nemogla +del. ed. ž farataria noter skrita biti ǀ obenu oroshje vas nebo moglu del. ed. s ranit ǀ yh sherma, inu brani pred vſem tem kar bi ym moglu del. ed. s shkodovat ǀ Ismael inu Iſaac … nej sta mogla del. dv. m pod eno ſtreho prebivat ǀ imaio malu buqvi, de bi ſi mogli del. mn. m pomagat ǀ vaſs ſtan vam nej napotu, de bi nemogli +del. mn. m G: Bogu shlushiti ǀ guishnu bi namogli +del. mn. m drusiga miſlit ǀ perloshnosti, katere tebe bi mogle del. mn. ž v'nezhistost perpravit K zapisu del. morel, tvorjenemu iz sedanjiške osnove, prim. še zgleda pri → premoči in → zamoči.
Modrost -i ž stvarno lastno ime Knjiga modrosti: Sakaj Bug je perglihan enimu zhistimu shpeglu v'modrusti mest. ed. na 7. polj. ǀ kakor v'Modrusti mest. ed. ſtoij samerkanu ǀ je en perſt dershal, inu kasal taiſte beſſede v'Modroſti mest. ed. sapiſſane ǀ kar ſtoy piſſanu v'Madruſti mest. ed. na 2. poſtavi Knjíga modrósti, najmlajša knjiga Stare zaveze
mogočen -čna prid. mogočen: v' Franſkem krajlevſtvi je bil en Mogozhen im. ed. m Firsht ǀ en taku Mogozhin im. ed. m Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom ǀ Mogozken im. ed. m Goſpud, katiriga obedn premagat neſamore ǀ ta Mogozhni im. ed. m dol. Krajl Aſſverus je bil v' goſtie povabil ſvojo Neveſto Eſter ǀ Goſtovanje, kateru ta Magozhni im. ed. m dol. krajl Aſsverus vſimu folku je bil naredil ǀ O'mogozhni im. ed. m dol. krajl ti dobru vèsh vſy imamo vmrèti ǀ Okoku mogozhna im. ed. ž je njega s: roka ǀ je bila isvolena sa Navesto tiga Mogozhniga rod. ed. m Krajla Aſsuera ǀ ſmo shpot is tega Mogozgniga rod. ed. m Gospuda inu Boga ſturili ǀ prebiva v' krili te Pomozhi, inu brambe ene taku Svete, mogozhne rod. ed. ž, inu vſmilene Mattere S. Annæ ǀ ſe podstopi samirit enimu taku Mogozhnimu daj. ed. m Gospudu ǀ hlapez je dolshan bugat ſvojga Goſpodarja, ta potversheni ſvojga krajla, ta slabi tiga mogozhniga tož. ed. m ži. ǀ dokler takushno mogozhno tož. ed. ž, inu nepremagano vojsko ima ǀ aku vy pred enem mogozhnim or. ed. m Gospudom ſe sdershite de natla ne plunite ǀ s'ſvojo mogozhno or. ed. ž rokò is Katero vus volni ſvejt dershi, je jo v'Nebeſhku Krajleustuu pelal ǀ Ty Mogozhni im. mn. m Firshti ſe fardamajo ǀ veliku mogozhnih rod. mn. Gospudu, inu krajlu ſe je nashlu ǀ de bi gnado enyh mogozhnyh rod. mn. Gospudu doſegli primer.> Si ti morebiti … Mogozhnishi im. ed. m, kakor Macedonski Krajl ǀ kakor bi ſe bal tiga mogozhnishiga tož. ed. m ži. Krajla tiga ſvejta reshalit presež.> ludje ſo ga zhastili, inu pokorni bily Kakor timu nar mogozhniſhimu daj. ed. m Krajlu ǀ vſy ſo njega ſa tiga nermogozhnishiga tož. ed. m ži. krajla, inu Goſpuda zhaſtili → mogoč
mošt -a m mošt: Ali vinska Terta je djala k' nym: Bom li jeſt mojo mosht tož. ed. puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke veſſely (IV, 91) ǀ je imela urshoh Chriſtusa JESVSA perglihat enimu grosdiku, kateri pod presho is sledne jagode potj ta shlahtni mosht tož. ed. (IV, 473) ǀ vtargajte ta grosdik, inu s' moshtam or. ed. te Svete Reshne krivy reveſſelite vashe Zagovitna ſerza (IV, 481) ← nem. Most ← it. mosto < lat. mustum ‛mlado vino, mošt’
mož -a m mož: vidi de en drugi Mosh im. ed. s'njegovo sheno govory ǀ Ta S: Moſh im. ed. je dolgu molzhal, k'sadnimu pravi ǀ pred daurj tiga bogatiga mosha rod. ed. je leshal ǀ ſe bo tebi godilu, kakor unimu bogatimu Moshu daj. ed. ǀ kadar bi Eua bila per ſvojmu Moshu daj. ed. oſtala ǀ edn je enimu Moshù daj. ed. djal ǀ teshku pride enimu moshú daj. ed. ſe dobru oshenit ǀ je bila perſilena tebe moſhu daj. ed. dati ǀ k'Moſhu daj. ed. ſvoimu je djala ǀ shena ſvimu moſſu daj. ed. en takushin shpot je ſturila ǀ perporozhi mosu daj. ed. pishata ǀ je bila eniga Laha sa mosha tož. ed. vſela ǀ leta je feratala Mosha tož. ed., kakor Dalida Samſona ǀ nje Moſha Vriaſa tož. ed. ſturi vbit ǀ k' ſadnimu nje moshà tož. ed. puſti vbyti ǀ Ona sruta nemore rezhi, kateriga hozhem ſa moshia tož. ed. vſeti ǀ Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna je mej Mosham or. ed., inu sheno, kateri ſe lubio ǀ vſe skusi ſe krega s'Moshom or. ed. ǀ Bo una mlada shenska pershona vſe skusi po hishah hodila, s'ſlednim Moſhom or. ed. rada govorila ǀ Se ti glihash s'tvoim Moſſam or. ed. ǀ Dua Stara Mosha im. dv. ſta bila taiſto pred pravizo obtoshila ǀ taiſto nuzh prideta dua ſtrashna moshia im. dv. k' Mashniku ǀ Katere s'nyh offertio perſilio de Moshje im. mn. morio ohernio tribat ǀ moshie im. mn. letem grehom ſo ble podvershani, kakor shene ǀ Shushtary ſo zhaſtiti Moſhje im. mn. ǀ aKu v'zhasijh moshije im. mn. ſe gledajo v'shpegu, ſe negledaijo dolgu ǀ de ſi lih nekateri moshe im. mn. bi ſa ſrezho dershali, kadar bi ſvojo sheno mogli ſaquartat ǀ taku shene, kakor mashje im. mn., taku te bogate, kakor te vboge ǀ Vna Katera ſe je rada od laskih moshou rod. mn. puſtila kushuati, inu tipat ǀ per Proceſſy bres vſe glihe pride vezh shen, kakor moshou rod. mn. ǀ kadar shene ſvojm mosham daj. mn. pokorne bile kakor ſuojm Gospudam ǀ Kakor de bi Moshom daj. mn. vſe bilu perpushenu ǀ Ceſſarize ſo gmain, inu niskiga ſtanu moshje tož. mn. vſeli ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi moshmij or. mn. snanje dellat
najemati nedov. najemati: Tu Nebesku Krajleſtuu je enaku enimu hishnimu Ozhetu, kateri je v' jutru sguda vunkaj shal, delauce najemati namen. v' ſvoj vinograd (V, 137)
napojiti dov. napojiti: hozhem tudi tvojo shivino napoyti nedol. ǀ Leo ga pele k' enimu frishnimu ſtudenizu, ter ga je bil resveſſelil, inu napoil del. ed. m ǀ drugi ſo lazhniga naſitili, shejniga napojli del. mn. m
neapolitanski -a prid. napolitanski, neapeljski: Lete miſſi je bil tudi Alphonſus Neapolitanski im. ed. m krajl (II, 174) ǀ kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski im. ed. m enimu Moshu (III, 65) ǀ v'tem meſti Neapolitanskim mest. ed. s je bil en mladenizh shlahtniga ſtanu (II, 276) → Neapulis
nebeski -a prid. 1. nebeški: od kateriga pravi ta shenin Nebeski im. ed. m ǀ ta Rihter Nebeſki im. ed. m bo poprej te pravizhne polonal, inu povishal ǀ Ozha Nebeskj im. ed. m je sklenil ǀ vſa nebeska im. ed. ž drushina poje nuzh, inu dan to lepo pejſſim ǀ kadar Prouiza Nebeſka im. ed. ž ie bila perſilena ta gmain potup poſlati ǀ Tu Nebesku im. ed. s Krajleuſtvu je enaku deſſedim Divizam ǀ koku poterpeshlivu Chriſtus Jesus Iagne Nebeſku im. ed. s sa naſho volo je ſvojo britko martro prenesel ǀ Nabesku im. ed. s Krajlèuſtu je glih enimu kupzu, kateri je dobre perline yskal ǀ de bi volo ſvojga ozheta Nebeskiga rod. ed. m napolnil ǀ vpye maszhovajne pred ſtolam Rihteria Nebeſkiga rod. ed. m ǀ nihdar tajſte Nebeske rod. ed. ž shpishe ſe ie nebodo prejedile ǀ on vuk Reſnize Nebeſke rod. ed. ž bi tadloval ǀ ſe oberne k' temu Nebeskimu daj. ed. m Paſtiriu ǀ Sheninu Nebeſkimu daj. ed. m poiò ǀ nej zviblat, de je Ozhetu Nabeſkimu daj. ed. m zhes vſe druge offre dopadezhiſhi ǀ drugazhi ſe nemore k' vezhery Nebeski daj. ed. ž priti ǀ k' Nebeſki daj. ed. ž vezhery ǀ priti h' temu vezhnimu pozhitku, inu nebeskimu daj. ed. s veſſeliu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski tož. ed. m vſſiti ǀ bote od njega doſegli ta nebeſki tož. ed. m vezhni leben ǀ v'Nebeſki tož. ed. m ſkeden ſpravili ǀ ſvojga Nebeskiga tož. ed. m ži. Shenina bo molila ǀ nyh vpajne ſo poſtavili v'Ozheta Nebeſkiga tož. ed. m ži. ǀ to Nebesko tož. ed. ž muſiko bodo poshlushale ǀ Nebeſko tož. ed. ž Musiko je shlishala ǀ uol pèle to kozhio nebeſsko tož. ed. ž ǀ Vy dua bi hotela ſabſtoin Nebesku tož. ed. s Krajleſtvu imeti ǀ ta dobri Rasbojnik ſe je potſtopil Chriſtuſa proſſit ſa tu Nebeſku tož. ed. s krajleſtvu ǀ na ſvoim ſtolu Nebeſkem mest. ed. m ǀ v' Nebeskim mest. ed. m Krajleſtvi ǀ v' tem neſtoij tvoje isvelizheine, ampak v' slatkoſti nebeski mest. ed. ž ǀ G. Bug ſam ga je s' Nebeſkem or. ed. m gvantam ogvantal ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem or. ed. m lonam te maihine della ǀ enu ſvetu dellu s'Nebeskim or. ed. m Krajleſtvam polona ǀ Io krona s'krono Nebesko or. ed. ž ǀ s'Nebeſko or. ed. ž lepoto je bila zhirana ǀ njega dojti s' ſvojm Nebeſkem or. ed. s mlekam ǀ bo tebi polonal s' nebeskim or. ed. s veſſeljam ǀ vſy shegni Nebeski im. mn. m bodio, inu oſtaneo per Tebi ǀ Angely Nebeſki im. mn. m na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ O Angeli Nebeſski im. mn. m ǀ lepe Nebeske im. mn. ž molitvize ſò lete ǀ katerimu vſe creature Nebeſke im. mn. ž, inu semelske na shlushbo ſtresheio ǀ prezej njemu ſe Nebeske im. mn. ž/s urata odprò ǀ pridemo da ſamih nebeskih rod. mn. urat ǀ pokuſſi eno kaplo troshtou Nebeſkih rod. mn. ǀ skuſi to ſveto pokuro lepu diſezha G. Bogu, inu Angelom Nebeskem daj. mn. ratala ǀ ſamorite shaze nebeske tož. mn. m ſadobiti ǀ kluzhe Nebeſke tož. mn. m v' rokah dershj ǀ en Angel s'Nebeſs je bil nij perneſil roshe Nebeske tož. mn. ž ǀ vſe paklenske grenkuſti bi v'Nebeske tož. mn. ž slatkuſti preobernila ǀ on je imel opaſane s'enem ſlatem paſam ſvoje Nebeſke tož. mn. ž perſij ǀ nam bo te saparte Nebeſke tož. mn. ž/s urata odperl ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem bom odperl urata Nebeska tož. mn. s ǀ de bi my sydeli næ stolèh nebeskyh mest. mn. ǀ vſe puſtè na uratah Nebeskyh mest. mn. ǀ Pred Nebeskimij or. mn. dauri Maria Magdalena je puſtila ſvoje ſolſe ǀ krona s' temi ner shlahtnishimi perlni nebeskimi or. mn. naloshena 2. nebesni: v' tem Nebeſkem mest. ed. s ſnaminu tiga leva ǀ pod tem nebeſkem or. ed. s ſnaminam Vaga imenovanem → nebeški
nebeški -a prid. nebeški: Ta je taisti Nebeſhki im. ed. m kruh, s'katerim Elias ſe je shpishal ǀ ta Nebeshki im. ed. m shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni ǀ V'Kateri ta pravi Nebeshi im. ed. m shaz Christvs Iesus je bil sKrit ǀ Ie eno nuzh ta Nabeſhki im. ed. m shenin na dauri ſvoje duhoune Naveste tarkal ǀ Vſmileni G: Bug, inu krajl Nebeshiki im. ed. m ǀ Tebe pak, o Gospud Bug Neheſhki im. ed. m ozha pohleunu proſsim ǀ Manna, ali taista spisha Nebeſhka im. ed. ž je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Kaj vam danaſs govori ta NebeshKa im. ed. ž Reſniza Chriſtus Ieſus ǀ Ti tudi Krajliza Nebeſshka im. ed. ž danaſs ſi Kronana s'ſvejsdamy ǀ ſonze NebeſhKu im. ed. s naſs gajshla s'tuliKain shtrajfingi ǀ Tu Nebeshku im. ed. s krajleſtvu je enaku enimu shenfovimu sernu ǀ pres lona Nebeſhkiga rod. ed. m ǀ v'negnado ozheta Nebeshkiga rod. ed. m je padla ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim gvantam ſvoje Nebeſhke rod. ed. ž gnade ǀ jest ijh morem ozhetu Nebeshkimu daj. ed. m pokasat ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu daj. ed. m ǀ vezh ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni Gospoijski; kakor Nebeſhki daj. ed. ž ǀ k'tej Nebeſhki daj. ed. ž vezherij ǀ sdaj bi ſe troshtala ta vezhni Nebeſhki tož. ed. m shaz doſezhi ǀ imamo premishluati ta Nebeshki tož. ed. m grosd Chriſtuſa Iesuſa ǀ Christus naſs je danaſs nauuzhil Ozheta Nebeſhkiga tož. ed. m ži. sa ſledni dar pohleunu sahvalit ǀ ſam bodem ozheta Nebeshkiga tož. ed. m ži. sa vaſs proſsil ǀ vſy shelite to krono Nebeſhko tož. ed. ž ǀ To sgubleno erbszhino Nebeshko tož. ed. ž supet ſmo bilij doſegli ǀ hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko tož. ed. ž ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo volo, sa Nebeſhku tož. ed. s veſelje ǀ je shal v'zerku krajleſtvu nebeſhu tož. ed. s iskati ǀ bodete sagviſheni Nebeshku tož. ed. s krajleſtvu sadobiti ǀ je shla v'NebeſhKu tož. ed. s Krajleustvu ǀ malu yh bo v'Nebeshku tož. ed. s Krajleſtvu prishlu ǀ Sedij Chriſtus na tem viſſokim nebeshkim mest. ed. m ſtoli ǀ ſi shlushio en velik lon v'Nebeſhkim mest. ed. s krajlevſtvi ǀ na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm mest. ed. s krajleustvi ǀ prèd tem Nebeſhkim or. ed. m Rihtariam bo ſtal ǀ je vidil pred Krajlom Nebeſhkom or. ed. m stati ǀ vaſs bo do vekoma shpishal s'troshtom Nebeshkim or. ed. m ǀ G: Bug naſs bo varval, troshtal, oskerbel, inu is Nebeshkem or. ed. m lonam polonal ǀ Glihi vishi ſe sgodij s'to Nebeſhko or. ed. ž ſpisho ǀ ſte ſpishani s'to Nebeshko or. ed. ž Manno S. R: Teleſsa ǀ de bi gorezhi ratali kakor ſo ty Nebeſhki im. mn. m Seraphini ǀ v'katerem ſe najdeo vſy shazi Nebeshki im. mn. m ǀ Danaſſ ty Angeli Nebeſhkj im. mn. m veliku veſſejle oſnanio ǀ mozhy Nebeſhke im. mn. ž ſe bodo od ſtraha treſle ǀ Vrata Nebeshke im. mn. ž … ſe ſo odperle ǀ ne vidite de vrata Nebeshka im. mn. s ſo vamm odperte ǀ tulikajn kron Nebeſhkih rod. mn. sgubite ǀ vſyh troshtu Nebeſhkyh rod. mn. polne te sazhete S. Boshizhne prasnike ǀ Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad, darij inu shazu Nebeshkijh rod. mn. je zhloveku dal ǀ cilu na shazhe Nebeſhke tož. mn. m je bil posabil ǀ Sam Bug je vabil Angele vſhivat te troste Nebeshke tož. mn. m ǀ aku vy tam gori vſhivate taiste Nebeſshke tož. mn. m troshte ǀ S: Peter, katerjmu je bil kluzhe NebIshke tož. mn. m dal ǀ de bi molili, inu Nebeſhke tož. mn. ž rizhi premiſhluali ǀ takrat bosh li miſlil na Nebeſhke tož. mn. ž ſkriunusti ǀ mij pak s'S. Rus. T. ſi odpremo vrata Nebeſhke tož. mn. ž/s ǀ s'Kusi taiste Nebeſhke tož. mn. ž/s vrata noter poſtè → nebeski
nemaren -rna prid. brezbrižen, neskrben, lahkomiseln, zanikrn: gdu bo taku nemaren im. ed. m hudoben, inu nehvaleshen ǀ jeſt ſim taku sanikern, inu nemarem im. ed. m ǀ Nej li on taisti nemarni im. ed. m dol., inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna im. ed. ž, ſamavolna, inu nepokorna ǀ shtrajfingo ſi je bila sashlushila ta nemarna im. ed. ž hisha, katira tu prepovedanu meſſu je jeidila ǀ kadar leta Nuna bi ſe bila varvala teh maihinih grehou, bi nebila taku hudobna, inu namarna im. ed. ž ratala ǀ vſy ti drugi ſò imeli ta ohzetni gvant sunai ſamiga tiga nemarniga rod. ed. m ǀ kaku hozhete de bi vashe otroke skuſi taku nemaren tož. ed. m leben nepohujshale ǀ premishleozh ſvoj nemarni tož. ed. m dol. greshni Leben ǀ Bug tiga nemarniga tož. ed. m ži., inu neuredniga zhloveka sa myr proſsi ǀ Bug kakor dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu tož. ed. s telú ǀ ſo eny ſtarishi taku nemarni im. mn. m, de kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh ǀ ty nemarni im. mn. m nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial ǀ Oh ouzhize greshne! nebodite vezh nevolne, nemarne im. mn. ž, inu gluhe, ampak poshlushaite glaſſ tiga Nebeskiga Paſtiria ǀ Ah greshne, inu nemarne im. mn. ž duſhe ǀ O shpotliva nepamet takushnih nemarnih rod. mn. ſtarishih ǀ Gledajte potolashit Boga skuſi tulikajn grehou reshaleniga od teh nemarneh rod. mn. greshnikou ǀ te madle, inu garde shivali pak pomenio te greshne nemarne tož. mn. m ludy po nemarnem iz nepazljivosti: Gospud videozh de je en takorshen velik dolh po nemarnem ſturil, sapovei de imaio niega, sheno, otroke, inu vſe kar niemu shlishi predati, inu niemu plazhati ta dolh ǀ Vy dobru vejſte, de kadar edn enimu hisho ponemarnem poshge, de je dolshan spet hisho njemu poſidat ǀ Bug pravi ſpomni kulikajn Jeſt ſim terpel sa isvelizhaine tuoje dushe, de jo nebosh ponamarnem sgubil
nepameten -tna prid. nespameten, neumen: Eſau je bil taku nepameten im. ed. m, de s'eno ſkledo lezhe je bil predal ſvojmu bratu ſvojo erbshzhino ǀ Ah nesrezhen, inu nepametn im. ed. m takorshen zhlovek ǀ Nebojſe nepametẽ im. ed. m zhlovek, de bi skuſi poſt sbolel ǀ Gdu bò taku nepametenc im. ed. m, inu preusetin ǀ oh nepametni im. ed. m dol. jest, de ſim enimu zhloveku tulikain lejt shlushil ǀ Ie shivil kakor ena nepametna im. ed. ž shivina ǀ ta napametna im. ed. ž shivina ſe Adamu Eui inu v'punt postaui ǀ je ena velika preuſetnoſt tiga zhloveka nepametniga rod. ed. m ǀ vſaj bi imeli ſe vuziti od te nepametne rod. ed. ž shivine ǀ ſe nesramujete, inu naprej neusamete ſe pobulshat, inu s'nepametne rod. ed. ž shivine ludje ne ratate ǀ en greshnik, ali greshenza ſo tej nepametni daj. ed. ž shivini podobni ǀ ſo bilij spazhenij, inu glih tej napametni daj. ed. ž shivini ratali ǀ vſi bi ſe letemu zhudili, inu sa nepametniga tož. ed. m ži. dershali ǀ drugiga Boga nej ſo ſposnali, temuzh to nepametno tož. ed. ž shivino ǀ on raishi prebiva per tei nepametni mest. ed. ž vſtekli sverini, kakor pak per teh pametneh ludeh ǀ ſe tudi mej to nepametno or. ed. ž shivino najde ǀ vij ste taku nepametni im. mn. m, inu nehualeshni ǀ veliku karshenikou taku nepametnih rod. mn. ſe najde ǀ Joh takorshnim Vuzhenikom nepametnem daj. mn. ǀ nemate vashe ſpovedniKe sa taKu nepametne tož. mn. m dershati ǀ Kadar te nepametne tož. mn. ž shivine bi sazhel s'suojo palzo tepst primer.> Ti ſi nepametnishi im. ed. m, kokar ty Ajdje ǀ O ti nepametnishi im. ed. m folK KaKor ta nepametna shivina ǀ Sizer bi nepametnishi im. mn. m bily, KaKor ta nepametna shivina ǀ ſò nepamitnishi im. mn. m kakor ta nepametna shivina ǀ Vy ſte nepametnishi im. mn. m, Kakor ta nepametna shivina
nespodoben -bna prid. nespodoben: ſe je njemu sdelu ena ſilnu nespodobna im. ed. ž reizh ǀ nihdar is nyh uſt ena huda neſpodobna im. ed. ž beſſeda ſe neshlishala ǀ od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne rod. ed. ž lubesni ſe lozhit ǀ nihdar ene hude beſsede, ali nespodobniga rod. ed. s djaina nej bilu v'mej nima ǀ kadar bi jest letukaj prebival, bi ſe vtegnilu kejkaj nespodobniga rod. ed. s sgoditi ǀ nespodobno tož. ed. ž, inu greshno lubeſan mozhnù je ſauraſhila ǀ kadar mosh je letu nespodobnu tož. ed. s pegervaine ſvoje shene vidil ǀ v'nezhiſtih mislih, inu v'neſpodobnim mest. ed. s djainu ǀ ſtu nespodobnih rod. mn. miſil imate ǀ ſuper ſtoj tem nespodobnem daj. mn. dellam ǀ nespodobne tož. mn. m offertne gvante ſi sazhela noſſit ǀ kadar ſte ſiti sazhnete klaffat, inu druge nespodobne tož. mn. ž rizhy tribat ǀ nespodobna tož. mn. s della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali primer.> Ah more kejkaj hushiga, ali nespodobnishiga rod. ed. s na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ nezh nespodobnishiga rod. ed. s ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali Ceſarju, kakor kader je terd, oster, inu neuſmilen ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi tož. mn. s della je dopernashal
nesramen -mna prid. nespodoben, nečist: nesramen im. ed. m shlovek je v'Mario pogledal, ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu pogoſil ǀ Ti nezhiſti nesramni im. ed. m dol. zhlovek … myr boshi nemore per tebi prebivat ǀ je bila loterska, inu nesramna im. ed. ž, kakor Iezabel ǀ Venus je bila ena negnuſna neſramna im. ed. ž Loterza ǀ nyh nesramnu im. ed. s shiveine je zhes sapuvid boshio ǀ v' krili te nesramne rod. ed. ž Dalile ǀ sa volo kushovajna, inu neſramniga rod. ed. s klaffajna ǀ ſerze offrash eni ſmerdezhi ſtuari, enimu prepovedanimu nesramnimu daj. ed. m lushtu ǀ drugi offrajo tej naſramni daj. ed. ž bogini Venus ǀ Hugo Florentinski Firsht, kateri en greshen, in nesramen tož. ed. m leben je pelal ǀ en nesramin tož. ed. m, inu nezhist leben je pelala ǀ Vy pak ſte vezh lubili taisto ſmerdlivo, inu greshno pershono, taisti nesramni tož. ed. m dol. lusht vaſhiga meſsa, kakor pak mene ǀ ſe potſtopio v' tiga nesramniga tož. ed. m ži. Malika Adonida ſiati ǀ sazhne taisto neſramno tož. ed. ž peiſsem peiti ǀ vſo tuoio lubesan ſi postavil v'taisto nesramno tož. ed. ž pershono ǀ na taisto postelo je to nasramno tož. ed. ž sheno k'sebi vabu ǀ s'kusi ſvojo nezhisto lubesan, inu neſramnu tož. ed. s shiveni, kateru je tribal s'ſvoio lubo Dalido ǀ s' ſvojm neſramnem or. ed. m lebnem ǀ s'to nasramno or. ed. ž loterzo Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ veliku brumnih nesramni im. mn. m rataio meneozh de v' shemah ym je vſe perpuszhenu ǀ s'vaſhih nesramneh rod. mn. vst ǀ tulikajn neſramneh rod. mn. pejſsmy pejti ǀ vy ſnate tulikajn hudyh, neſramnijh rod. mn., klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ sa volo vashih nasramnih rod. mn., inu Klafarskih beſsedij ǀ is malikauzou, andohtlivi karsheniki rataio … is nesramnih rod. mn. brumni ǀ nesramne tož. mn. m lushte tribat s'ſvojmi loterzy ǀ Oh vij ſalubleni ludje, kateri paſſete vashe neſramne tož. mn. ž ozhij nad prepovedano lepoto ǀ te nesramne tož. mn. ž beſsede srezhe, ter hudizhu ſvoio nezhisto dusho zhes da ǀ s' ogniom je bil shtrajfal te nesramne tož. mn. ž/s meſta sodomiterſke ǀ vſy vidio tvoje nesramne tož. mn. ž/s greshna della ǀ skuſi greshna, inu neſramna tož. mn. s della v'ſakonski ſtan ſi pomagaio priti ǀ tvoje ozhy katere v'nesramnih mest. mn. pogledah ſe ſo reslushtale ǀ s' nesramnimi or. mn. misly, inu djainam Boshio sapuvid prelomish presež.> Drugi sa Boga molio Jupitra, kateri je bil ta nervekshi presheshnik. Venus to ner nesramnishi tož. ed. ž Loterzo ǀ kadar pak ſe oshemio te ner garshi, inu nesramnishi tož. mn. ž klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio ǀ ſe neshona s' temy nernasramnishi or. mn. beſſedamy smeriat
nesrečen -čna prid. nesrečen: en nesrezhen im. ed. m zhlovek je bil shal na ohzet k' enimu Krajlu bres ohzetniga guanta ǀ Oh neshrezhen im. ed. m, inu nepametn greshnik ǀ nasrezhen im. ed. m bosh gnadi Boshij vumerl, inu v'grob paklenski pokoppan ǀ kaj s'eno pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni im. ed. m dol. hlapez ǀ ta nasrezhni im. ed. m dol. Ioab nej bil te milosti Boshje deleshen ǀ taisti neſrezhini im. ed. m dol. zhlovik … nej vejdil kaj odgovorit ǀ s'suojo vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna im. ed. ž Gospa ǀ precleta, inu neſrezhena im. ed. ž jeſt ǀ ſtrashna ſmert te nesrezhne rod. ed. ž dushe ǀ bò reſveſselila, inu resvetila to shalostno temmò tuojga nesrezhniga rod. ed. s rojstva ǀ takorshnem ſe sgody raunu kakor unimu nesrezhnimu daj. ed. m Purgariu ǀ enimu nasrezhnimu daj. ed. m greshniku je bil jesik saresal ǀ nje spuvid bi ij K'vezhnimu fardamaniu shlushila, Kakor vni nesrezhni daj. ed. ž sheni od Katere piſhe Ioan ǀ reun, inu neſrezhen tož. ed. m konez ſó ſturili ǀ ſpumnite na uniga neſrezhniga tož. ed. m ži. Gospuda Felix imenuivaniga ǀ tebe samore reuniga, inu nesrezhnjga tož. ed. m ži. de Vekoma sturiti ǀ neſrezhno tož. ed. ž ſmert bomo ſturili ǀ vidi to nesrezhno tož. ed. ž, inu fardamano Nuno ſestrizhno svojo ǀ Inu li s'unem nasrezhnem or. ed. m kraiſsom sposnajte ǀ ta dua nesrezhna im. dv. m zholnaria ſta bila sgorela ǀ Neſrezhni im. mn. m pak ſo taisti ſtarishi, kateri ne skerbè, inu ſe nepofliſsaio ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ bodo eni nesrezhni im. mn. m dneve prishli ǀ Oh nesrezheni im. mn. m, inu preprosti takshni ludje ǀ oh nesrezhni im. mn. m zhaſsi naſhij ǀ Oh reuni, inu neſrezkni im. mn. m my ǀ neKatere nesrezhne im. mn. ž dushe v'njeh mladosti s'noſio en ſmertni greh ǀ reuni stan teh nasrezhnih rod. mn., inu reunih greshniku, inu greshinz ǀ ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim daj. mn. ǀ my ſmo dozhakali lete nesrezhne tož. mn. m zhaſſe ǀ te greshne neſrezhne tož. mn. ž dushe pres vſiga konza martraio primer.> sò … Neſrezhnishi im. mn. m, kakor una dua Iogra, katera ſta shla v'Emaus
neusmiljen -a prid. neusmiljen: Resnizo tudi goverè tij kateri pravio de lubesan je en neuſmilen im. ed. m Trinog ǀ terd, inu neusmilen im. ed. m se pruti njemu iskashe ǀ ta neuſmileni im. ed. m dol. Trinog Dionyſius je bil is Siracuſe pobegnil ǀ je vſelej shivel kakor en shkodlivi, inu neuſmileni im. ed. m dol. levu ǀ vasha goſpojska je s'vamy neuſmilena im. ed. ž ǀ vij ste taista neusmilena im. ed. ž sveriazhina ǀ Oh neuſmilenu im. ed. s taku ſerze ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni tiga neusmileniga rod. ed. m Diocletiana ǀ ta ſtrashna shtrajfinga te neusmilene rod. ed. ž kuge ǀ enimu takorshnimu neuſmilenimu daj. ed. m ſaurashniku sdash tuojga otroka ǀ vam ſe bo godilu kakor uni neuſmileni daj. ed. ž bogati Lesizi ǀ Bug poshle zhes njega tiga neuſmileniga tož. ed. m ži. Trinoga Baſiliska ǀ nam je poslal to Turshko neuſmileno tož. ed. ž vojsko ǀ v'taki vishi bo omezhil tu terdu neuſmilenu tož. ed. s ſerce teh Iudou ǀ s'kusi ſvoje neuſmileno tož. ed. s ſerze ǀ kaj bodò ouzhize s'to poshreshno, inu nauſmileno or. ed. ž sverino ǀ vy ſte taku neusmileni im. mn. m, de zhes tiga resmartraniga zhloveka ſe neuſmilite ǀ vy neuſmilene im. mn. ž Mattere, kakor yh porodite, malu skerbi vezh ſi vſamete ǀ kulikain takushnih neusmilenih rod. mn. ozhet, inu matter ſe najde ǀ Do vekoma bodo ſluſhni teh neuſmilenih rod. mn. hudizhu ǀ Ieſt imam tovarshtu, ali drugiga ne, ampak te ſaurashne, neuſmilene tož. mn. m hudizhe ǀ ulezhe zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi or. mn. Turky primer.> prezej je na tajſto posabil, inu she neusmileniſhi im. ed. m, inu terdejshi pruti Iſraeliterjom ratal ǀ bi rekli de neuſmileniſhiga rod. ed. m zhloveka ſe nemore na ſvejtu najti ǀ ſerze imate neuſmilenishi tož. ed. s, kakor ta nepametna shivina ǀ od s'unaj je imelu strashne ſaurashnike, ali she neusmilenishi im. mn. m ſo bilij s'notrej presež.> dadozh vam tiga ner hudobnishiga, inu neusmilenishiga tož. ed. m ži. Krajla Nabuchodonoſoria ǀ te nar neusmilenishi tož. mn. m Trinoge zhes taiste resdrashi
nevernik -a m nevernik, krivoverec: kaj je enkrat djal Tertullianus enimu Neverniku daj. ed., kateri nikuli nej hotel vervat (III, 110) ǀ tudi taiſti neverniki im. mn. m bodo posnali, de je Syn Boshy Chriſtus Jesus (V, 7) → neovernik
Nilus2 m zemljepisno lastno ime Nil: ſapovei enimu krokotilu, de ga ima zhes to veliko reko Nilus im. ed. preneſti ǀ venem Nunskem Kloshtru bliſi te vode Nilus im. ed. je bilu 300. Nun Níl, lat. Nīlus, gr. Νεὶλος, reka v Egiptu Inu Bug nimer obari, kadar bi vy mogli eden, timu drugimu, s'djajnom tulikajn hudiga ſturiti (II, 347)
noga -e ž noga: Se sbode noga im. ed. na en tern ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila, inu ſledniga od glàve, do noge rod. ed. pogledala ǀ en tern s'noge rod. ed. tebi sdere ǀ vſy glidi na pomuzh tej raneni nogi daj. ed. priti ſe pofliſsaio ǀ grè k'enimu Paderiu, inu supet ſi pusti nogo tož. ed. slomit ǀ ſo hoteli pſſu prezej nogo tož. ed. obeſat ǀ je bil krulau na eni nogi mest. ed. ǀ ta Duhouni s'nogo or. ed. jo po shtengah ſuni ǀ je bil ſvoio sheno noſhezo s'nogò or. ed. ſunil, de je bila ob otroKa prishla ǀ s' nogò or. ed. na sharh terkaio ǀ En shulin nemore duei nogi tož. dv. obuti ǀ noge im. mn. ſo ta sadni tal tiga shivota ǀ dokler nogè im. mn. vaſs morio noſsit ǀ Ga potipa, inu obgleda od glave, do nuh rod. mn. ǀ s'negnusnimi gobami od glave do nogh rod. mn. je bil obdan ǀ sdaj s' taiſtimi ſe je sapledla okuli teh miloſtouih noh rod. mn. Chriſtuſa JEſuſa ǀ shivali, katere po semli lesejo, inu veliku nouh rod. mn. imaio ǀ hozhe ſe ſapleſti okuli nje nauh rod. mn. ǀ ti nej ſi vode K'moim nogam daj. mn. dal ǀ k' nogom daj. mn. Chriſtuſavem poklekniti ǀ Boga pod noge tož. mn. poſtavi, hudizha pak na glauo poſadj ǀ je bil sapovedal enimu glavo, rokè, inu nogè tož. mn. odſekat ǀ ſtegnem moje roke, inu nage tož. mn. de bodo gori perbite ǀ od velike slabusti kumaj na nogah mest. mn. ſtoy ǀ luno je pod nogami or. mn. imela ǀ pod nogamy or. mn. te gorezhe volge ǀ ti s'nogami or. mn. po nij hodesh ǀ Ne gible vezh s'nogami or. mn. ǀ shkripash pak snogami or. mn. k nogam peš: je bil vſe kozhije prepovedal, inu vſelej je k'nogam hodil ǀ Krajli ſe voſio v' kozhiah, Chriſtus pak buſs k' nogam hodi ǀ k' nogam je shal is' ſvojga duora Zveza k nogam je kalk po nem. zu Fuß ‛peš’.
nucati -am nedov. koristiti, uporabljati: To arznio imate nuzat nedol. vy, Kateri imate bolesan te Offerti ǀ leta arznia nemore nuzhat nedol., ampak shkodovat Krajlu ǀ kaj nuza 3. ed. enimu, kateri na ſvetlom ſtoij s'sapertmi ozhmij ǀ nezh nenuza +3. ed. de edn pravi jest verujem v's. Evangeli ǀ vezh shkodimo, kakor pak nuzamo 1. mn. ǀ na meſti arznje ſtrup nuzamo 1. mn. ǀ ym nenuzate +2. mn., temuzh shkodite ǀ Kaj meni sdaj nuzaio 3. mn. moj veliki shazi ǀ ty S. Vuzkeniki veliku ſort arzny nuzajo 3. mn. sa sdrauje te dushe ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio 3. mn. njegove loterie, presheshtva, pyanſtva ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio +3. mn. njih dobra della ǀ Nuzai vel. 2. ed. tedai verna dusha leto boshio arznio ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo vel. 1. mn. naſh shivot dokler je mlad ǀ Vſy greſhniki, inu greshinze nuzajte vel. 2. mn. to arznio ǀ Nuzaite vel. 2. mn. arznio te pokure ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal del. ed. m ǀ veliku Meſti bosh nuzhal del. ed. m ǀ tvojo pamet ſi nuzala del. ed. ž h'reshaleinu tvojga blishniga ǀ gvishnu bi veliku nuzalu del. ed. s, inu pomoglu, kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ malu ti bo nuzhalu del. ed. s ǀ nym bi nezh nenuzalu +del. ed. s, meni paK bi veliKu shkodvalu ǀ aku leto arznio bote nuzali del. mn. m hitru bote oſdravili ← srvnem. nutzen ‛koristiti, biti koristen, uporabljati’
obilno prisl. obilno: v'Nebeſsih yh bo obilnu polonal ǀ obilnu ſo bilij ſemlo resmozhilij ǀ de bi obilnu shita, inu vina perdellali ǀ on obilnv vaſs bode polonal ǀ vidimo de ty greshni, inu hudobni imaio uſiga obiluu primer.> zhe enimu v' enem vezh, inu obilnishi da v' drugim pak okrati ǀ ony obilnishi morio lebat, inu offertovati presež.> kateri ner obilnishi oskerbj ſvoje shushabnize
oblast -i ž 1. oblast: njegova velika zhaſt, inu oblaſt im. ed. je raunu kakor ſinù, kateru malu zhaſſa ſelenu oſtane, inu hitru ſe poſhushi ǀ nyh oblast im. ed. pride od G: Boga ǀ Artaxarſes je ſpoſnal de on obene oblaſti rod. ed. zhes vejter nima ǀ n'hozhe pokore, inu podvershen njegovi oblaſti daj. ed. biti ǀ je bil pod ſvojo oblaſt tož. ed. Aſio, inu europo s'kuſi oroshje perpravil ǀ danaſs je njemu dana oblast tož. ed. zhes semlo, inu Nebu ǀ v'oblast tož. ed. tega paklenskiga volka ſi padla ǀ Strah, inu druge ſmeshnave snoterne nej ſò v'oblaſti mest. ed. zhloveka ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio or. ed. try Ceſſarſtua, inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio or. ed. svojga Vishishiga morio prebivat ǀ imamo pod nasho ablaſtio or. ed. fante, inu dekle 2. pravica: Fraiat je oblaſt im. ed. shiveti, kakor enimu dopade ǀ ima od boga oblaſt tož. ed. te kryvizhne vmorit ǀ nej obeniga, de bi imel oblaſt tož. ed. mene abſoluierat, ali rejshit od grehou ǀ ſam Bug ima oblaſt tož. ed. grehe odpuſtiti ǀ Mashnik s'leto oblaſtio or. ed., taku rekozh kakor en drugi Bug greshnikom odpuſti 3. dovoljenje: pres oblasti rod. ed. mojga mosha neſmem s'hishe ſtopit ǀ Se ſpodobi taku na tihom pobegnit, inu moje Hzhere pres moje oblaſti rod. ed. vpelati? ǀ Kadar je imel Adrianus martran biti, sproſſi de bi ga puſtili poprei obyskat ſvojo Gospo Natalio, doseshe oblaſt tož. ed., grè pruti hishi ǀ obedn ſe nej mogal ganiti is mejſta, dokler ym nej bil oblaſt tož. ed. dal ǀ Chriſtus je djal k' unimu Mladenizu, kateri je hotel Duhouni ratat, poprej pak je proſſil sa oblaſt tož. ed. ſvoje ſtarishi pokoppati ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio or. ed. tyh vishishyh Iudou v' tu meſtu Damasco božja oblast božjast: sazhneo bolnike kjekaj noſſit, kateryh ſilnu veliku je oſdravil, inu ſlaſti taiſte, katere Boshja oblaſt im. ed. je metala ǀ on je imel bodlaie, naduho, jetiko, vodenizo, metlaie, boshio oblaſt tož. ed. Zveza božja oblast je kalk po nem. Gewalt Gottes ‛božjast’, prim. tudi češ. boží moc ‛božjast’.
odgnati -ženem dov. odgnati, pregnati: Arzati pravio, de kadar je ena ſtara boleſan teshku jo morio odgnat nedol., ali od sazhetka je lahku pomagat ǀ de bi nashim muzh dal Turke od Dunaia odgnati nedol., inu premagat ǀ od ſerza zhloveskiga odshene 3. ed. ſtrup tiga greha ǀ Purgary ſo bily hualeshni enimu pſu, kateri je bil odgnal del. ed. m te Rasbojnike ǀ s' ſvojo S. Roko je doteknila taiſte glide, kateri ſo njega boleli, inu bolezhino je odgnala del. ed. ž ǀ Svetu Reshnu Telu je vſe moje duhoune bolesni osdravilu, inu te greshne shelje od mojga ſerza odgnalu del. ed. s ǀ hudizha ſò bily od Saræ odgnali del. mn. m ǀ 40000. dush na koinoh s' lepem oroshiam ſo bile niemu na pomozh prishle, inu niegove ſourashnike odgnale del. mn. ž
odsekati -am dov. odsekati: je bil sapovedal enimu glavo, rokè, inu nogè odſekat nedol. ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu sholnerju uhù odſeka 3. ed. ǀ podai hitru noge, de tudi yh odseka 3. ed. ǀ en Rabel je bil njemu urat odſekal del. ed. m ǀ ta pervikrat kadar je bil mahnil je bil enimu enu vhu odsekal del. ed. m ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala del. ed. ž ǀ S. Petra ſo krishali, S. Paulu ſo glavo odſekali del. mn. m
ogoljufan -a prid. ogoljufan: nikar negolufaj, aKu nezhesh ogolufan im. ed. m biti ǀ Kadar ſe enimu ſaina od potreſſa, de bo ogolufam im. ed. m ǀ ta ogolufani im. ed. m dol. ſi raunu ti ſam, sakai ſam ſebi nar vezhi shkodo ſi ſturil ǀ ie bila ogolufana im. ed. ž ǀ gvishnu bi nikuli nebili ogolufani im. mn. m, inu v' greh sapelani → ogoljufati
okratiti -im dov. zmanjšati, odtegniti, prikrajšati za: Aku s'kuſi buleſni vam hozhe okratit nedol. vashe ſhivejne zhes Boga marmrate ǀ vam n' hozhem tiga troshta okratit nedol. ǀ ti njega kregash, tepesh, inu lon okratish 2. ed. ǀ ti okratesh 2. ed. lon delavzom, poſlom, neplazhesh antverharie ǀ zhe enimu v' enem vezh, inu obilnishi da v' drugim pak okrati 3. ed. ǀ Bug vam okrati 3. ed. vasho vſakadajno potrebo ǀ nasha driveſſa vſaku letu ſad nam okratio 3. mn. ǀ nikar neokrati +vel. 2. ed., ali ſupet neoduſimi meni leta trosht ǀ bo ta pravizhni ſerd Boshy vam leben okratil del. ed. m, kadar nar minie bote zhakali ǀ Taisti Kateri vaſs bo do vekoma shpishal s'troshtom Nebeshkim, vam ne bo ta vſakdajni Kruh okratel del. ed. m ǀ de bi njemu ſvetlobe neokratil +del. ed. m ǀ ti taku hitru letej Gospei veſſelje ſi okratila del. ed. ž
olje -a s olje: s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza ſvera tu sdravu ojle im. ed., inu mleku ǀ s'studenizu olje im. ed., inu med je sveralu ǀ olje im. ed. oſdravi sphishe ſabeli, zhloveka naſiti ǀ lampa vgasne, kadar volje im. ed. ſe neperklada, de ſi glih nezh drugiga v'lampo nepade ǀ v' taiſtem kamenu, is kateriga je vojle im. ed. ſveralu ǀ je imela moke, inu ojla rod. ed. obilnu ǀ nej ſo oila rod. ed. v' lampah imele ǀ kateram je bilu olia rod. ed. premankalu ǀ katerim je bilu premankalu olja rod. ed. ǀ pergliha enimu lepù dishezhimu olju daj. ed. ǀ ſvetu ojle tož. ed. prejme ǀ ſe spovej, obhaia, jnu S. olie tož. ed. preimè ǀ pravi Kakor vodo, nikar Kakor ole tož. ed., ali med, ali vinu ǀ kadar ſmò sanikarni de volje tož. ed. neperkladamo, de k'bakli kaj neperkladamo ǀ te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom gorezhim volu mest. ed. shgati ǀ s' ſvetem ojlam or. ed. ǀ gnoina bula nej sashita, ni obesana, ni s' oljem or. ed. omezhena ǀ s'tem slatkem olam or. ed. gnade Boshje bo toje rane osdravil ǀ ſo bilij Bogu offrani, poſvezheni, inu pomosani s'S. oljom or. ed. ǀ Ti nej ſi mojo glavo s'ojlem or. ed. masal ← rom. < lat. oleum ← gr. ἔλαιον ‛olje’
opravljati1 -am nedov. opravljati, tj. izvrševati: enimu Gospudu ſe farshmaga dellu suojh hlapzu opraulat nedol. ǀ neopraulash +2. ed., kar je v' Teſtamenti sapovedala ǀ mashe sapushene sa mojo dusho neopraula +3. ed. ǀ Opravite prau kar opraulate 2. mn. de Angely bodo s'slatimy puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ dellaunik pak je vash, shiher vasha della opraùlate 2. mn. ǀ Svete Mashe sa nas neopraulate +2. mn. ǀ dobru, inu pravizhnu opraulaio 3. mn. nyh shlushbo ǀ cilu taiſte Mashe neoprauleio +3. mn., katere v' Teſtamenti ſo ym sapovedali opraulat ǀ deſſetine je pravizhnu opraulal del. ed. m ǀ Mi vejmo de je bila v' Brataushzhini Nem. Mariæ Divize, ter leto fliſſik jo je opraulala del. ed. ž molila ſpoveduvala, ohajala inu k' Sveti Proceſſij prishla
orel -rla m orel: oril im. ed. nej bil vezh v'zholn Nojeſsau ſe povernil ǀ en orru im. ed. je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil ǀ Ta kateri ima zherno dusho kakor ta negnuſni oru im. ed. ǀ en orl im. ed., kateri uſe skuſi okuli merh hodi ǀ Glaſs tiga orla rod. ed., je glaſs tiga pogublejna ǀ enimu poshreshnimu orlu daj. ed. ǀ eden je bil navuzhil ſvojga Orla tož. ed. lete beſsede srezhi ǀ vſak dan polovizo hleba je s'kusi orla tož. ed. od G. Boga prejel ǀ dua orla im. dv. nje mosha ſo vun s'trebuha ſletela ǀ ſerze, inu jetra orli im. mn. vſe skusi targajo ǀ osla na gmaino poshene, de orly im. mn. ga ſnedo ǀ orlij im. mn. ozhy ym skluajo ǀ perleti kakor liſtja, inu trave zhernih orlou rod. mn. ǀ poln luft strashnih orlu rod. mn. ſe vidi ǀ de vam ſe nebo godilu kakor orlom daj. mn. ǀ v' taiſti kambri sagledali te zherne orle tož. mn.
oster -tra prid. 1. strog: de ſi lih je bil en oſter im. ed. m Pridigar ǀ jest ſe boijm mojga Gospuda, sakaj je ſilnu oster im. ed. m ǀ sledna lepota ie garda, sledna miloſt ie oſtra im. ed. ž ǀ na ſtolu Boshjm ne bò ta zhaſs ſydela miloſt, ampak ta oſtra im. ed. ž praviza Boshja ǀ Leta ſodba je bila gvishnu oſtra im. ed. ž ǀ mezh te oſtre rod. ed. ž pravize ǀ bodezhe ternje te oſtre rod. ed. ž pokure ǀ Sdaj enimu ostrimu daj. ed. m, inu tardimu oblastniku ǀ tej oſtri daj. ed. ž shtrajffingi boshy nebosh odshal ǀ Ta mezh kateri is vſt gre pomeni to oſtro tož. ed. ž pravizo ǀ S: Bernardus kadar je leto ostro tož. ed. ž rajtingo premiſhual ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro or. ed. ž ſodbo Boshjo ǀ Kadar bi taku oſtri im. mn. m ſamy bily ſabo, Kakor ſte s' temy drugimy 2. hud: ta oſtra im. ed. ž ſima vashih dush je preshla ǀ dobra beſſeda dobru mejstu najde, huda beſſeda oſter tož. ed. m odguvor prajme ǀ s'oſtro or. ed. ž beſsedo s' hishe yh siſheneo 3. oster: is njegovih ust je shal en ojſter im. ed. m na obej strani rejshezh mezh ǀ shidane guante ſo savergli ostre tož. mn. ž inu bodezhe ſo oblekli
ovčica -e ž ovčica: ie bil kakor ena oderta auzhiza im. ed. ǀ ouzhiza im. ed. kakor vidi volka ſe prestrashi ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma nihder obene auzhize rod. ed. vmorit ǀ Ob zhaſsu pak njega terplejna, inu martre je bil perglihan eni nedolshni ouzhizi daj. ed. ǀ Kakor volk Kateri ouzhizo tož. ed. prezej sa urat popade ǀ On je taisti dobrutlivi Paſter, kateri to sgubleno auzhizo tož. ed. je prishal s'Nebeſs yskati ǀ vouk nasai shivo uozhizo tož. ed. perneſe ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk per auzhizi mest. ed., leſsiza per Sajzu ǀ nezh ſe nemate bati, de ſi lih ſte krotke, inu ſlabe ouzhize im. mn. ǀ Polek tiga ſte tudi dolshni vashimu duhounimu Paſteriu pokorni biti, kakor ene krotke, inu pohleune auzhize im. mn. ǀ Ali kakor ſo bily gnado S: Duha preieli s'strashnih ouzhiz rod. mn. ſerzni Paſtery ſo bily ratali ǀ Chriſtus yh je bil ouzhizam daj. mn. perglihal ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize tož. mn. v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ sa nyh podvershene auzhize tož. mn. malu marajo ǀ Florentius ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize tož. mn. paſti, kar prezej kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati te sgublene ovzhize tož. mn. ǀ sa nyh podvershene vuzhize tož. mn. malu ſta marala
ozdraviti -im dov. ozdraviti, pozdraviti: Iesus yh sheli osdravit nedol. ǀ Duhouni Arzati ne bodo mogli tuoje rane osdravit nedol. ǀ Imate eno teshko boleſan Katero je teshku oſdravit nedol. ǀ samorimo nashe rane osdraviti nedol. ǀ tulikain ſe pomujash osdrauit nedol. tuoje telu, kadar sboly ǀ oblubi vſe naſhe bolesni osdravid nedol. ǀ ga proſſio, de bi prishal oſdravit namen. ga ǀ hozhesh nei tebe osdravim 1. ed. ǀ Christus je en arzat, kateri vſe duhoune bolesni, inu rane sazeli, inu osdravi 3. ed. ǀ nevarno rano oſdravi 3. ed. s'ogniom ǀ s'taisto arznio, s'Katero naſs osdravij 3. ed., s'to tudi naſs vumorij ǀ O nuzna, inu ſveta arznia! Katera oſdraui 3. ed. vſe naſhe duhoune bolesni ǀ Arzati ijh veliku vezh vmorè, Kakor osdravio 3. mn. ǀ pridi k'nam, inu osdravi vel. 2. ed. naſhe dushe ǀ tu osdravimy vel. 2. ed.+ taku te bom sahvalil ǀ kaj s'en Arzat bode tebe osdravil del. ed. m ǀ eniga ſlepiga zhloveka je bil s'blatam oſdravil del. ed. m ǀ je enimu grehe odpustil, inu dusho mu osdrauil del. ed. m ǀ Patriarh je bil pregnal is deshele kugo, inu te kushne oſdravu del. ed. m ǀ ſenza S. Rocha je od kuge osdravila del. ed. ž tudi taiſte, kateri ſo bily v' hishi, inu v' lazaretu saperti ǀ te bolne je oſdravila del. ed. ž, te sdrave per mozhi ohranila ǀ kaj s'ena arznja, ali shelishzhe bode tebe osdravilu del. ed. s ǀ nimaio tulikajn mozhj, de bi skuſi nyh vero eniga kruleuiga kojna osdravili del. mn. m ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio de bi jo osdravily del. mn. m
oženiti -im dov. oženiti: ozha Nebeshki je bil oshenil del. ed. m suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo, inu nisko Navesto zhloveske nature oženiti se oženiti se: teshku pride enimu moshú ſe dobru oshenit nedol. ǀ ſe hozhe dobru oſhenit nedol., ima gledat de ſvojo gliho vſame ǀ Vni ſyn ſe osheni 3. ed., una hzhi ſe omoshij, ſdereio s'ozheta, inu mater vſe karkuli morio ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal, inu ſe oshenil del. ed. m
oživeti -im dov. 1. oživeti: Leta sgubleni Syn je bil ſebe skuſi greh umuril, oshiveiti nedol. pak ſam od ſebe bres gnadec boshie nei mogal ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo sheno Tabitho, inu oshivj 3. ed. 2. oživiti: Sakaj Chriſtus tulikajn ſe pomuia kadar hozhe Lazaruſa oshiveti nedol. ǀ ne samorem njega vezh oshivèti nedol. ǀ de bi vſe oshivela del. ed. ž, inu isvelizhala oživeti se poživiti se: tiga je bil k' enimu ſtudenzu pelal, de ſe je bil oshivil del. ed. m ǀ de bi ty shejni, inu potrebni ſe oshiveli del. mn. m
Pacifikus m osebno lastno ime Pacifik: taku je bil resodel en Angel enimu Bratu Duhounimu Pacificus im. ed. s' imenam nashiga Ordna, kakor ſe bere in Cronicis F. F. Minorum (III, 514) Pacífik (umrl 1234), učenec sv. Frančiška Asiškega
padec -dca m padec: Pole letà je poſtaulen k' enimu padzu daj. ed., inu gori vſtajenju nyh veliku (II, 105) Citat na začetku pridige iz SP Lk 2,34: Ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih, lat. V Ecce, positus est hic in ruinam, et in resurrectionem multorum.
palica -e ž palica: palza im. ed. Mojſeſsoua veno kazho ſe je bila preobernila ǀ KaKor ta nepametna shivina. Katera ſe boy te shibe, inu palze rod. ed. ǀ Kadar enimu pſu palzo tož. ed. poKashesh ſe prestrashi ǀ try rezhy ima ny ſaſtavit v' tem zhaſſu, nam rezh ſvoj perſten, shnoro inu palizo tož. ed. ǀ neusmilenu s'eno palzo or. ed. po glavi ga buti, inu vubije ǀ suojga blishniga s'palzo or. ed. s'hiſhe ſtepe ǀ nad katerem nikatere palze tož. mn. ſò bily slomili ǀ je bil sapovedal, de imaio morje s' palzami or. mn. tepſti ǀ s' bodezhimy shibami, inu s' garnievimy palzamy or. mn. neuſmilenu ſtepſti ǀ ga hozhe v shakle poloviti, inu s'palzamy or. mn. ſtepſti ǀ s' gorezhmy palzomy or. mn. ſta tepla
panj -a m panj: ner poprei on is paina rod. ed. sleti, ter yszhe per roshizah med ǀ en takorshen duor ſe more perglihat enimu zhebelskimu pannu daj. ed. ǀ zhebelle nanjegovih uſtah ſo bile en pan tož. ed. medu ſturile ǀ prezej gre en zhebelski pann tož. ed. yskati ǀ zhibele ſo peile v' taiſtem pani mest. ed. ǀ cilu zhebele v' ſvoim painu mest. ed. nemorio terpeti dua Krajla
pasti2 pasem nedov. pasti: Florentius ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize paſti nedol. ǀ kadar je pouablena paſsti nedol. koshlizhe lushtu tiga meſsa obena rèzh jo nemore sadarshati ǀ je jo pognal ouze paſt namen. ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat, pogovariat, ozhy paſt namen. ǀ jeſt paſſem 1. ed. te oſtudne ſvinje teh shejll tiga ſmerdlivega meſſa ǀ tulikain tu shkodliu naſhe meſsu zartlamo, inu paſsemo 1. mn. ǀ Oh vij ſalubleni ludje, kateri paſſete 2. mn. vashe neſramne ozhij nad prepovedano lepoto ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom ſe godij, inu shivini Katero paſsejo 3. mn. ǀ on je paſſil del. ed. m ouze ſvojga taſta ǀ na mejſti Paſterja je paſil del. ed. m vuole Iſidoru ǀ kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel del. ed. m ǀ Iacob je djal kadar je labanu paſsu del. ed. m ǀ kadar je kose, inu koshlizhe paſsla del. ed. ž ǀ ena shena je ſvojo kravo paſla del. ed. ž ǀ do vekoma bi pasli del. mn. m na semli nyh shivinsku truplu ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah paſsly del. mn. m pasti se pasti se: sazhneio ſe paſt nedol. sjutraj ǀ ſe rad paſſe 3. ed. per ſtudenizah ǀ kakor ta nepametna shivina, katera druſiga nedella temuzh ſim ter kje ſe prehaja, inu paſſe 3. ed. ǀ iest n'hozhem shvino, Katera ſe na puli paſse 3. ed. ǀ katere na letej gmaini ſe paſſeio 3. mn. ǀ te preprosta pishata, kadar po teh ſelenih pungradah ſe paſejo 3. mn. ǀ one ſo ſe pasle del. mn. ž na travi ǀ Leta en dan je vidila, de tamkaj bliſi pishata ſo hodile, inu ſe posle del. mn. ž/s
pastir -ja m pastir: kakor en dober Paſtir im. ed. varva ſvojo ouzhizo ǀ On je taisti dobrutlivi Paſter im. ed., kateri to sgubleno auzhizo je prishal s'Nebeſs yskati ǀ Ceſarstvu sapusti, inu en Paster im. ed. rata ǀ en dober paſtier im. ed. ǀ KaKor en dobritlivi Paſtèr im. ed. ǀ danaſs ſe imenuje en dober Pastir im. ed. ǀ poshlushaite glaſſ tiga Nebeskiga Paſtiria rod. ed. ǀ ouzhiza bres Paſteria rod. ed. ǀ drugi na mejſti Paſterja rod. ed. je paſil vuole Iſidoru ǀ nar ble ſe pofliſsa ſa urat te dershati, de bi tega Duhouniga Pastiria rod./tož. ed. v'ſpuvidi sa pomuzh neklizala ǀ nepude obijskati, inu ſe perporozhjti timu ſveſtimu Paſterju daj. ed. ǀ Danas pak ſe pergliha enimu Paſtiriu daj. ed. ǀ ſte tudi dolshni vashimu duhounimu Paſteriu daj. ed. pokorni biti ǀ sazhne Paſteria tož. ed. proſſit de bi ſe zhes njega vſmilil ǀ on je vubyt s'kuſi eniga paſterja tož. ed. ǀ ſo prishli ſvojga S. Pasterja tož. ed. obyskat ǀ nebom savese s' Paſteriam or. ed. prelomil ǀ ouzhize bodo hodile sa tem pravim Paſterjom or. ed. ǀ s'strashnih ouzhiz ſerzni Paſtery im. mn. ſo bily ratali ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Paſterij im. mn. s. AEtiuſa ǀ imamo dobri Paſtiry im. mn. biti naſhih laſtnih dush ǀ Pasterij im. mn. na hribah ſo nijh ouzhize sapustili ǀ Sò Paſtirie im. mn. teh Kershenih dush, katere ſhpishaio s'temi S. Sacramenti ǀ ta je imel vezh shen, veliku otrouk, veliku hlapzu, inu dekel, veliku paſterju rod. mn., inu shivine ǀ je sapovedal vſem Paſterjam daj. mn. Duhounem ǀ sakaj ner poprej Angely Rojſtvu Synu Boshjga Paſtirjam daj. mn., inu nikar timu Svetimu Mashniku Simeonu oſnanio ǀ nar proprej Angel osnani Pastirjom daj. mn., inu nikar temu Starimu Mashniku S: Simeonu ǀ Angel je k' Paſteriom daj. mn. djal ǀ je hotel s'taiſtem ſtudenizam oskerbeti Paſsterje tož. mn. ǀ imam Pasterje tož. mn., imam shivino ǀ de bi ſe utegnil kreh vsdignit mej njegovimi, inu Lotavimi Paſtery or. mn. ǀ Sapuſtimo s' Paſterij or. mn. zhedo naſyh grehou
perje -a s 1. listje: na tej veijzi, nej bilu ſamu perje im. ed., temuzh tudi ta ſad ǀ aku hozhemo mij v'Nebu priti, imamo nikar li ſamu perje tož. ed. te vere imejti, temuzh tudi ſad tega dobriga della 2. perje: je edn djal, de bi hitrei zhlovek v' shakel spravil pirie tož. ed., kateru vun is shakla ſtreſſil kadar je ta ner vekshi veiter, kakor pak tu dobru ime povernit 3. pisalno pero: je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya rod. ed. v'roki imel ǀ kadar je bil spet k'ſebi prishal, vſame perje tož. ed. ter je hotel sapiſſat kar je vidil k'nuzu teh greshnih ludy ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue: Rihterij palzo. Sholnerij mezh. Piſsarij pjerje tož. ed.
perlin -a m biser: Zhe perlin im. ed. nej sfetal taku nej nezh ureden ǀ kaku ſe ſaredj, inu raſte ta shlahtni perln im. ed. ǀ Ta kateri hozhe en morski perlin tož. ed. vdobit, inu najti, more shtentat, inu dragu ga plazhat ǀ kadar ta sgubleni perln tož. ed. je bila nashla ǀ ſò shtimani, inu vredni kakor perlni im. mn. ǀ Crates Philoſophus, kateri je imel en velik shakel shlahtneh kameinou, inu perlnou rod. mn. ǀ kakor Plinius pravi od teh morskih perlinou rod. mn. ǀ Kaj more pomenit, de vrata ſo s'perlnu rod. mn., inu nikar s'drugih slahtnih kamejnou ǀ De bi jest ſi sadubil vezh … perlnu rod. mn., Kakor Krajliza Cleopatra ǀ ony ſò preobernili ſolse v' shlahtne perlne tož. mn. ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu, kateri je dobre perline tož. mn. yskal ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni, inu perlni or. mn. pokril ← srvnem. perle < stvnem. per(a)la ← vlat. pernula ‛biser’; → perla
pes p(e)sa m pes: pſſ im. ed. je damu shal, inu pred hisho taku dolgu lajal, dokler dekla je njemu spet odperla hisho ǀ kakor pſs im. ed. ga gleda, ſe u'niega ſaleti, inu ga ſa urat popade ǀ kadar je bil ta Goſpud umerl, paſs im. ed. ga je ſpremil do groba, inu milu je tulil per grobu ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala lagat, ble kakor pſ im. ed. lajat ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps im. ed., inu mazhika shivita ǀ en peſs im. ed. vſaki dan je ſvoimu Gospudu eno trento s' mise vſel ǀ Nikar nedaite S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ im. ed. ǀ Elianus pishe od eniga pſſa rod. ed. ǀ Se boij eniga pſa rod. ed. de bi ga neuvjedel ǀ krail ſapouei pſsu daj. ed. rep odſekat ǀ taistimu pſu daj. ed. vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ ſo hoteli pſſu daj. ed. prezej nogo obeſat ǀ Pſſa tož. ed. ludje s' ſabo voſio, de yh vahta ǀ kadar eden tuojga pſa tož. ed. vudari ǀ en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga peſſa tož. ed. ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu, ſajz per pſsu mest. ed. ǀ prezei bi ſe obernil k' enimu hlapzu, ali pak bi sazhel ſe jagrat s' enem pſſam or. ed. ǀ ta dua paſsa im. dv. odgovorè ǀ dua velika zherna pſsa im. dv. planio k'temu martvimu truplu ǀ pred uratah pak tiga pungrada ſo djali de dua piſſa im. dv. ſta ſtala, inu obeniga noter nej ſta puſtila ǀ ſturi is poperia raunu eniga takorshniga Lintvorna; ter dua velika mozhna peſſa tož. dv. ǀ uſame, na koina ſede, ter s' temy peſſy or. dv., grè pruti temu popernaſtimu lintvornu ǀ Prekleta je bila Iezabela, ter pſy im. mn. ſo jo bily reſtargali ǀ pſij im. mn. nej ſo vezh hijsh vahtali ǀ takorshni karsheniki ſo hujshi kakor ti vſtekli pſſy im. mn. ǀ navado ſturè … marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy im. mn. lajat ǀ ſo pſſij im. mn. zhes njega ſe vſmilili ǀ njega pſsij im. mn. vidio taiſtiga jelena ǀ kateriga ni koin, ni peſſy im. mn. ſe neiſo bali ǀ kadar ta pervi krat koin, inu piſſy im. mn. sagledaio tiga lintvorna ſe preſtrashio ǀ Veliku pſſou rod. mn. ſo na mene planili, inu ſo mene obſuli, kakor zhebelle ǀ kar ty Naturaliſti pisheo od teh divyh pſsou rod. mn. ǀ rajshi ſo pſſam daj. mn. vergli ǀ Claudius Ceſſar takorshne je pſsam daj. mn. vergal ǀ pſam daj. mn. koſty shlishio, nikar ludem ǀ Kedaj jelen ſam od ſebe pſsom daj. mn. ſe poda ǀ Vouk mozhnu sheli ouzo, aku shlishi pſe tož. mn. lajat jo sapuſti, de bi ga narestargali ǀ s'postele je gori skozhil, po hishi tekal, pſse tož. mn. vkup klizal ǀ sa boga ſo molili mozhike, pſſe tož. mn., kazhe, ribe, tize ǀ imate shtalo sa vaſhe pſee tož. mn.
pest -i ž pest: Lushej bi bilu cell ſvejt veno peſt tož. ed. ſtiſnit ǀ eno peſt tož. ed. danariou ij shenka ǀ de ſi lih ſe meni sdy, de shiveine v' peſti mest. ed. ſtisnenu dershim ǀ en Angel s' peſtio or. ed. po herpti tiga mertviga udari ǀ de bi tem paklenskem Rasbojnikom v' peſti tož. mn. neprishal ǀ ta poboinik ſe je varval, inu gledal, de mu nei v' peſty tož. mn. prishal ǀ salublena rata, sazhne vaſſovati, dokler enimu Jaſtrobu v' peiſti tož. mn. pride ǀ Sdaj imash v' peſtèh mest. mn. tvojga ſourashnika
petlar -ja m berač: ie bil prishal en petler im. ed. vus reſtargan ǀ Pride v' tvojo hisho en reſtargan, inu lazhen petlar im. ed. ǀ v' podobi eniga petleria rod. ed. ǀ v' podobi eniga petlerja rod. ed. ǀ kar dash petleriu daj. ed., ſam ſebi dash ǀ vam ſe shkoda ſdy en piſilz kruha enimu petlerju daj. ed. dati ǀ persten s' roke vſame, inu petleri daj. ed. ga da ǀ najde eniga petleria tož. ed. polovizo od mrasa mertviga ǀ na gaſsi eniga petlerja tož. ed. najdesh ǀ petlery im. mn. bodo djali, nam nej kotel nikuli almoshne dati ǀ ſam Bug skuſi roko teh petleriou rod. mn. almoshno praime ǀ Sam Gospud Bug ſe je v' podobi teh petlariou rod. mn. prikasal ǀ ga pujdem is vſt teh petlerjou rod. mn. jamati ǀ Pride v'podobi teh petlerju rod. mn. proſsi en vinar ǀ bi neperpuſtil tulikajn petlariau rod. mn. na Svejti ǀ vbosim petlerjom daj. mn. yh daste ǀ vſe kar petleriom daj. mn. dash, skuſi taiſte v' nebeſſa shranit poslesh ǀ raishi ſi dal Loterzam, norzam, pſſam, kakor pak petleriam daj. mn. ǀ kateriga desna roka nikuli nej bila v' sihnila, is katero petlerjam daj. mn. je almoshno dajal ǀ nepodelijsh en piſilz kruha petlariom daj. mn. ǀ ſtukrat vezh bosh v' nebeſſih prejel, kakor ti petlarjom daj. mn. dash ǀ na semlo Bug je poſtavil bogate, inu petlerie tož. mn. ǀ lazhne petlerje tož. mn. pak s'palzo s'hishe ſtepejo ǀ danarie je tem vboſim dal, inu ſame petlarie tož. mn. je goſtil ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej petlery or. mn. Lazarus ǀ kakor je on dellal s'petlarij or. mn. ← bav. nem. Pettler < srvnem. betelære ‛berač’
pijanec -nca m pijanec: ſo diali, de je en pyaniz im. ed., en Zupernik, de ima hudizha vſebi ǀ En dellauz pijaniz im. ed. nebo nikuli bogat, ampak vbuſiz ǀ S. Baſilius je djal enimu pyanizu daj. ed. ǀ v' zhaſſih mu ſe vinu posna, kar ga s' eniga pyaniza tož. ed. resnashaio ǀ tu pak doperneſſo ty poshreshni kebri, tu je pyanzi im. mn. ǀ ob pamet prideio, raunu kakor pyanizi im. mn. ǀ vſy ty nezhiſti, nesramni, tatye, oherniki, pyanzy im. mn., preklinauzi, inu golufi bodo fardamani ǀ letu ſturè pijanizi im. mn., katiri bres potrebe denarie sameizheo ǀ hishe teh loterz ashtarje teh piianizou rod. mn. ǀ yh pyanizom daj. mn. pergliha ǀ pyanzom daj. mn. vinu glavo resbiva ǀ Kaj meinite de Bug je ſtuaril nebeſſa sa lotre, inu loterze, sa golufe, inu golufize; tatove, inu tatize; sa pyanze tož. mn.
pisati pišem nedov. 1. pisati: nej snal ni brat, ni piſſat nedol. ǀ ſposnam de teshku je ſlovensku piſsat nedol., inu cilu nej mogozhe v'taki vishi piſsat nedol., de bi vſim sadosti mogal sturiti ǀ kar iest dellam, ali pishem 1. ed. ǀ kakor pishe 3. ed. S. Grogor ǀ kar piſhe 3. ed. S. Antoninus ǀ Od eniga druſiga miniha tudi piſſe 3. ed. ǀ Ludovicus de Ponte, taku piſse 3. ed. ǀ pishè 3. ed. S. Peter Damianus ǀ Metaphraſtes pjshe 3. ed. od naſhiga Lubiga S. Blasha ǀ Naturalisti pisheio 3. mn. ǀ S. Euangeliſti pisheo 3. mn. od dveh s'tem hudim obdanih ǀ ſò fable, kar Poèti piſheio 3. mn. ǀ od Diogena piſheo 3. mn., de po dnevi s' Luzhio po plazi je hodil ǀ kakor s. Genueva, od katere pishejo 3. mn. ǀ kakor piſhejo 3. mn. ti Poeti od Boga Iupitra ǀ Hiſtorici piſſeio 3. mn. od Hriba Olimpus ǀ mu piſſejo 3. mn. en takorshen lijſt ǀ Phiſheio 3. mn. Poeti de Actæon firbizhnu je hodu shpegat ſa to Bogino Djano ǀ je piſſal del. ed. m en lyst po cellom ſvejtu ǀ S. Grogor je bil piſsal del. ed. m Brunichildi Krajlizi ǀ je enkrat enimu ſpovedniku taku piſal del. ed. m ǀ Goſpa Aloysia mu je bila piſſala del. ed. ž ǀ kakor ſo ſlovenzi piſsali del. mn. m 2. opisovati: En lep mirakel pishe 3. ed. Dominicus Marcheſius od miloſti Boshje
plakati -am nedov. jokati se: enimu Krajlu ſe nespodobi jokat, inu plakat nedol. ǀ kadar ugleda letu meſtu, ſe zhes taiſtu ſazhne milu plakat nedol. ǀ ueliku urshohu ima zhlouek u' tej dolni teh ſols ſe jokati, inu plakati nedol. ǀ sa kateriga volotulikajn ſvetnikou milu plakaio 3. mn. plakati se jokati se: sakaj Moj slatki Jesus ti ſe taku mozhnu plakash 2. ed. ǀ Kadar ena Hzhi ſe porodij vus volni svejt ſe joka, inu plaka 3. ed. ǀ Nikar vezh ſe tulikajn neplakaj +vel. 2. ed., inu negrimaj ǀ kadar je bil vgledal tu Meſtu ſe je zhes taiſtu plakal del. ed. m ǀ Ah moje lubu meſtu Jeruſalem … kadar bi ti letu ſposnalu, bi ſe tudi milu plakalu del. ed. s
plavati -am nedov. 1. plavati: De ſi lih mejni de sna plavat nedol., bo utonil ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel, ali enimu plavat nedol., kateri nihdar nej v'vodi bil ǀ nad vodo plava 3. ed., kakor ena ſlama ǀ v'shveplenskim ogniu te dushe plauaio 3. mn., kakor ribe v'uodi ǀ ty drugi Delphini ſa zholnam plavaio 3. mn. ǀ serze gvishnu je mene bolelu, inu v'shalosti je plavalu del. ed. s ǀ Nikar li dusha ampak vſe mozhy, inu pozhutki tiga zhloveka bodo plavali del. mn. m v' mory tiga veſſelja nebeskiga 2. pluti: ſlavu od priatelnou vſame, ter sazhne po morij plavat nedol. ǀ En zholn je nasha dusha, katera plava 3. ed. po vodi tiga ſvejta ǀ uſe ſrezhnu po rokah mu gre, kadar v'troshtah, v'veſſelij, inu v'lushtah tiga ſvejta plaua 3. ed. ǀ My plavamo 1. mn. po mory tiga nevarniga Svejta ǀ Ta Turn s' to gorezho ſveizho pot kashe ludem, kateri po morij plauaio 3. mn.
plešast -a prid. plešast: Kumaj en otrok sazhne govorit, inu she sna popolnam lagati, inu Kadar bi li en ſam laſs enimu padel, Kadar ſe slaſhe, bi skoraj vſy ludie golo, ali vſaj pleſhesto tož. ed. ž glavo imeli (I/2, 144)
podeliti -im dov. podeliti, dati: Gospud Bug je perpraulen nam ſvojo Sveto gnado podeliti nedol. ǀ je bil sapovedal enimu saromaku, kateri je imel en ſam hleb kruha, de bi imel taiſtiga reslomit, inu timu lazhnimu podelit nedol. ǀ kaj ſi ti s'en karshenik, kateri nikar li nepodelijsh +2. ed. en piſilz kruha petlariom ǀ tebi podeli 3. ed. ta nebeski shaz ſvojga Reshniga Teleſſa ǀ po goſtim ſe obhaiete, radi tem uboſym almosno podelite 2. mn. ǀ pohleunu te proſsim, podeli vel. 2. ed. meni tulikajn zhaſsa shiveti, de bi ſi ſolsamy mogal moje madeshe oprati ǀ O Angeli Nebeski! O Boshy, podelite vel. 2. mn. meni enu malu vashe lubesni ǀ naſhe reve ſi na ſe vſel, de bi tvoje troshte nam podelil del. ed. m ǀ my bi radi petleriam almoshno podelili del. mn. m
podoba -e ž 1. podoba: ò Adam? Kej je sdaj ta parua tuoja lepa shtolt inu podoba im. ed. ǀ ta sunajna podoba im. ed. nestri zhloveka ǀ zhlovek je ena podoba im. ed., ali peld boshy ǀ peld nje Boshje podobe rod. ed., s'kusi sapelajne tiga Satana je bil s'tiga veſseliga Paradisha stepen ǀ skuſi gnado ratamo deleshni podobe rod. ed. Boshie ǀ spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko podobo tož. ed. bodete vudubli ǀ v'podobo tož. ed. eniga preſhizha ſe preoberne ǀ potle njega Karstij, inu supet zhloveskopodobo +tož. ed. je bil vudubil ǀ s'nizheſar vaſs je po ſvoy podobi mest. ed. ſtuaril ǀ naſh Odreſhenik Chriſtus v'silnu zhudni podobi mest. ed. ſe je bil prikasal ǀ enkrat ta hudi v'podobi mest. ed. zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ pod taiſto podobo or. ed. je pravi shivi Boshi Chriſtus Jesus ǀ pod bodobo or. ed. shtiryh zhudnih shivali ǀ Mi ſmò vſij te lepe Boshje podobe im. mn. ǀ je hotu dat sastopit de v'tulikajn shtauti, ali podob rod. mn. ta zhlovek ſe preoberne Kulikajn grehom ſe poda ǀ ſtu podobi rod. mn. na ſebe vſameio, de ludje yh nemorio lahku ſposnat ǀ v'starim Testamentu de cilu zhudna jmena, inu podobe tož. mn. ſam ſebi da 2. podobnost: Tapushtob, P, Prasnik nema obene podobe rod. ed. s'moim O zapisu z b- prim. → bobič.
podoben -bna prid. podoben: nej ſi vezh zhloveku podoben im. ed. m ǀ je bil vezh enimu Seraphinu, kakor zhloveku podobin im. ed. m ǀ nej bila vezh zhloveskimu truplu, temuzh eni h'rastavi shkorij podobna im. ed. ž ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu im. ed. s enimu leou ǀ je vidil eniga zhaſtitiga Stariza Svetimu Paulu podobniga tož. ed. m ži. ǀ vſem ſta ſi bila podobna im. dv. m, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ od sunej ſo ludem podobni im. mn. m
podstopiti se -im se dov. drzniti si: ſe nej ſmejla potſtopit nedol. niega dotekniti ǀ ſe ſmeio potstopit nedol. zhes Boga toshit ǀ ſe nej ſmela potstopiti nedol. ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte podſtopit nedol. rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma podstopit nedol. Boga proſsit ǀ zhe v' neglaunem grehi ſe potſtopish 2. ed. vshiti S. Rus. T. ǀ V'Cerkvi ti ſe podstopish 2. ed. to nezhisto Bogino Venus gledat ǀ njega reshalit ſe pod ſtopish 2. ed. ǀ en shleht zhlovek ſe potſtopi 3. ed. rezhi Mashniku, molzhi Far ǀ Fernandus Luſitanus ſe podſtopi 3. ed. rezhi, de velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ ta greshni zhlovik, de ſe podstopi 3. ed. samirit enimu taku Mogozhnimu Gospudu ǀ obedn ſe nepodstopi +3. ed. ni Boga ni druge ſtvarij, ni hudizha vrshoh dellat ǀ Obedn ſe nepotstopi +3. ed. danaſs rezhi kar je nekadaj Bion Philosophus djal ǀ O nepametni ludje! de taku ſe potſtopite 2. mn. govorit ǀ vy ſe podſtopite 2. mn. toshit zhes Boga ǀ ſe potſtopio 3. mn. to nezhiſto Bogino Venus gledat ǀ sledno nespodobnoſt dopernashat ſe podſtopio 3. mn. ǀ cilu ene shene ſe podstopio 3. mn. v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile ǀ kadar Gospodar, ali Gospodinia yh vidi, ſe nepotſtopio +3. mn. uſet en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ jeſt se nebom tiga potſtopil del. ed. m, sakaj ſim prevezh slap ǀ na oroshje malu ſaſtopen, ſe je potſtopel del. ed. m s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ jeſt ſim ſe podstopil del. ed. m moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ jest, kateri ſim en zhervizh te semle ſe bom podstopil del. ed. m priti prèd krajla Nebeſhkiga ǀ Oza dokler ſe je bil podſtopil del. ed. m dotekniti te skrinie Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel del. ed. m biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat, je bil oſlepu ǀ S: Gilibertus ſe je podſtopel del. ed. m rezhi ǀ Gdu ſe bode podstopu del. ed. m sdaj ſodit Krajla Cambiſa ǀ obedn bi ſe nepostopel +del. ed. m prèd niega s. oblizhe priti ǀ ony ſo ſturila tiga malika, ter ſo ſe potſtopili del. mn. m taiſtiga na leta Sveti hrib Oreb poſtavit ǀ Iudje, kateri ſe ſo bily podstopili del. mn. m preusetnu rezhi G: Bogu ǀ dokler Betſamitery ſe ſo bily podſtopili del. mn. m k' taiſtimu perblishat ſo bily pomerli ǀ kadar bi letu premislili, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali, bi ſe nepoſtopili +del. mn. m s' drugimi govorit
pogled -a m 1. pogled: od ene kapelze, od ene ſprainize, od eniga hudiga pogleda rod. ed., od ene nesramne beſſede ǀ S'en ſam gard pogled tož. ed. ſo uredni otrozy de bi ym ozhy s'glaue sderli ǀ Leta Svetnik je takorshno ſvetuſt, inu andoht v' ſvojm oblizhi imel, de Ajdje li skuſi pogled tož. ed. ſo njeh malike sapuſtili, inu verovali, de Chriſtus je Syn tiga praviga shiviga Boga ǀ ſamy ſi skushnave dellate s'kusi ta firbzhni pogledt tož. ed. ǀ kateri neglaunu greshi s' enem pogledam or. ed. s' eno mislio ǀ s' enem lubesnivim pogledam or. ed. ſe rani tu ſerze ǀ taiſte nyh beſſede, nyh pogledi im. mn., inu misly ſe njemu taku gnusè ǀ gre v' Zerku, kaj s' ene misly, inu poglede tož. mn. imà, ona vshe vej ǀ tvoje ozhy katere v'nesramnih pogledah mest. mn. ſe ſo reslushtale 2. vid: od pozhutikou tiga shivota ſe puſte sapelati, slaſti od pogleda rod. ed., ali od ozhy ǀ Tem slepem pogled tož. ed. dà, de nihdar neſajdeio ǀ she na drugem ozheſsu pogled tož. ed. je ſadubil ǀ de bi enimu slepizu pogledt tož. ed. povernil
pohleven -vna prid. krotek, ponižen, skromen: Sdaj pak v' Bethlemski shtalizi je taku lubesniu, taku pohleun im. ed. m, taku uſmilen, inu dobrutliu ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen im. ed. m ǀ s' beſsedo, miſlio, inu guantajnam je vſelej bila pohleuna im. ed. ž ǀ molitva tiga pohleuniga rod. ed. m gre skuſi oblake ǀ ſe je bjl perglihal enimu pohleunimu daj. ed. s Iagnetu ǀ ſo shlishali ta pohleuni tož. ed. m dol. glaſs tiga polmertviga Goſpuda ǀ ſo njegovo pohleuno tož. ed. ž ſhtimo shlishali ǀ terbej ſe super skushnave hudizhave perpravit, s'kusi stonovitno vero, s'kusi pohleunu tož. ed. s vupajne ǀ pervolite v' vashim pohleunim mest. ed. m, inu slabem ſtanu oſtati ǀ ſe je oblekil s' eno pohleuno or. ed. ž kuto ǀ s'suojo pohleuno or. ed. ž proshno vezhkrat bo ta pravizhni serdt vtalashila ǀ taiſto Sveto Kri s' pohleunem or. ed. s serzam polishi ǀ na ſodni dan bodo ukupaj ſtali ty pohleuni im. mn. m, ty vſmileni ǀ ſte krotki, inu pohleuni im. mn. m ǀ Glihi vishi vy verne dushe danas ſte meni naprei pershle kakor lete pohleune im. mn. ž zhibele ǀ cilu yh nemorio vidit, kadar ſo tihe, poleune im. mn. ž, inu pred ludy priti ſe ſramujejo ǀ teh pohleunih rod. mn. molitva vſelej G. Bogu je dopadezha ǀ gleda na prosbno tijh pohleunijh rod. mn. ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te preuſetne pohleune tož. mn. m ǀ On je ſvoje offertne Krajleve gvante bil slekil, pohleune tož. mn. m oblekil ǀ je povedal leto boshio reſnizo, inu podvuzhil te pohleuna tož. mn. s ſerza ǀ S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy pohleunimy or. mn. ta ner pohleunishi ǀ ſte slekli vashe firbizhne guante, katire ſte ob puſti noſſili, ter s' pohleunimi or. mn. ſte ſe oblekli presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy pohleunimy ta ner pohleunishi im. ed. m ǀ ta katera mej nymi je ta ner pohleunishi im. ed. ž ǀ ta nar pohleuuishi im. ed. ž v'mej ſimi Nunami Prvotno ‛tak kot živali, ki živijo v hlevu, po hlevih’; → hlev
pokazati -kažem dov. pokazati: v' imeni Synu Boshiga vam hozhem pokasat nedol. en pot ǀ ſledni mu more pokaſat nedol. ſuoie piſsmu ǀ ſo bilij ozhetu njega suKnjo vſo Krijvavo perneſli pokasat namen. ǀ zhlovek vſame is kozhje Crucifix ga neſſe Krailu pokaſat namen. ǀ jeſt vam pokashem 1. ed. tega, kateri vas bo odreshil od vashih grehou ǀ Kadar enimu pſu palzo poKashesh 2. ed. ſe prestrashi ǀ kadar herbet shpeglu pokashe 3. ed., shpegal tudi njemu herbet oberne ǀ Chriſtus s' parſtam pokashe 3. ed. na ſvoje Jogre ǀ Ozha hozhe vidit, mu pakashe 3. ed. ǀ gorje ſtutaushenkrat temu, katiri tvoj greh po resnizi nepokashe +3. ed. Spovedniku ǀ Pokashi vel. 2. ed. mi katero imam ſa mojo sheno vſiti ǀ reſvetite naſs, inu pokashite vel. 2. mn. nam ta pravi pot ǀ na hribi Tabor je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi kakor ſonze pokaſal del. ed. m ſvojm Jogrom ǀ Piltush ga je bil Iudom pokasal del. ed. m ǀ Iudom ga ie bil pokoſal del. ed. m rekozh: Ecce homo ǀ on je poprei ſturil, inu s' djanam bokasal del. ed. m ǀ sakaj Bug bi njemu vezh nepokaſal +del. ed. m oblizhe ſvoje miloſti ǀ Gospa Campana en dan je bila taiſti pokasala del. ed. ž ſvoje slate perſtene, inu ketne ǀ Proſſi de bi njemu yh pokasali del. mn. m
pokora -e ž pokora: obena pokura im. ed. nebò tebi teshka na ſemli ſe sdeila ǀ pres pokure rod. ed., inu grevinge je bil vmerl ǀ oprati ſvojo umadesheno dusho per ſtudenizu te S. pakure rod. ed. ǀ on tebe zhaka k' pokuri daj. ed. ǀ k'pokuri daj. ed. ga je vabila ǀ od vekoma ſim sklenil yh zhakat h'pokuri daj. ed. ǀ kadar bi en ſpovednik sa pokuro tož. ed. dal eni Gospej, eni Dekilzi, enimu Moshu, de bi en ſam tedn ob kruhu, inu vodi ſe imeli postiti ǀ kadar bi imeli eno pakuro tož. ed., en post dopernesti ǀ jest n'hozhem poukro tož. ed. odnaſhat do moje puſledne ure ǀ v' velikim vbushtvi, terpleini, inu v' pokuri mest. ed. je shivil ǀ s' poſtam, inu s'terdo pokuro or. ed. ǀ pokure im. mn., obhajla, molitve vam nebodo nezh pomagale ǀ ſpovednik je obnoru, kateri takushne pokure tož. mn. naloshj
pokorščina -e ž pokorščina: te shtery Svete oblube, pokorszhina im. ed., volnu bushtvu, zhiſtoſt, inu Klauſura ǀ Kaj ſe more shelejti, ali umislit per enimu ſvetniku, de bi per Chriſtuſu ſe nenashlu? … pokorshina im. ed.? ǀ savolo njegove velike pokorshine rod. ed., inu ſtonovitne vere ǀ sa pokorszhino tož. ed. Bogu tvojmu Stuarniku pak ſe n'hozhesh poſtit ǀ kakor hitru je bila ſvojo shlushbo, inu pokorshino tož. ed. od G. Boga ſapovedano dopernesla ǀ kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj rata, nezhevezh vejdit sa pokorshzhino tož. ed. pruti ſvojmu ozhetu ǀ s' molitvo, s' pokorszhino or. ed., s' dellam, inu mujo ǀ n'hozheo pod pokorshino or. ed. ſvojh ſtarishih shiveti
pol prisl. pol: enimu bogatimu pol krone vkrade, ali ogolufa ǀ per pol mashi nej moli, per tej drugi pol mashi nej s' tovarsham, ali s' tovarshizo shlebedra ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati → poli, → polu
polonati -am dov. poplačati: on ſam nam samore pomagat, inu s' vezhnim lonam polonat nedol. ǀ ti taku obilnu polonash 2. ed. nashe slabe della tebi h' zhaſti offrane ǀ ſe pergliha enimu vſmilenimu, inu dobrutlivimu Gospudu, kateri obilnu polona 3. ed. ſvoje hlapze ǀ koku obilnu G. Bug polana 3. ed. ǀ kadar zhlovek nema dobre manunge G: Bogu dopasti, taistu dellu nepogleda, inu nepolona +3. ed. ǀ hozheo diaine imeti, inu she letu skopu, inu slabu polonaio 3. mn. ǀ v'Nebeſsih yh bo obilnu polonal del. ed. m → lon
pomagati -am dvovid. pomagati: takushna shlahta malu bo mogla pomagat nedol. ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nedol. nemore ǀ koku hozhem jest tebi pomagati nedol. kir ſam malu imam ǀ je shelel enimu bolniku pomogat nedol., inu ga osdravit ǀ ſam ſi nemorem pomogat nedol. ǀ tu ſonze ima try ſuſebne laſtnoſti, namrezh resfetiti, ſegrejti, inu vſem pomogati nedol. ǀ gredo tem drugim pomagat namen. ǀ inu vener taiſti vun nepomagash +2. ed. ǀ Shena pomaga 3. ed. Moshu v'Nebeſſa priti ǀ kaj pomaga 3. ed. v's. karstu G: Bogu oblubit njegove s. sapuvidi dershati, aku lete vſak dan prelomite ǀ sam pomoga 3. ed. ſe slazhit ǀ Nezh nepomaga +3. ed. veje tiga dreva odſekat, aku korenina ſe vun neſdere ǀ jo pomagate 2. mn. zukat, inu pregainat ǀ aku v'potrebi ſe najde vſy mu pomagaio 3. mn. ǀ otrokam nepomagaio +3. mn. v'Nebu ampak v'Paku ǀ Moj Gospud krajl pomagaj vel. 2. ed. meni ǀ hitru pomagaimi vel. 2. ed.+ vun ſizer vtonem ǀ pomagajnam vel. 2. ed.+ tedaj O Krajliza Nebeſhka KejKaj gori K'tebi priti ǀ kadar jeſt ſakihnem, pravite Jure Bug ti pomagai vel. 2./3 ed. ǀ Bug pomagai vel. 2./3 ed. vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio, de ſame od ſebe dol padeio ǀ Pomagaite vel. 2. mn. Svetniki Boshj, pridite na pomozh Angeli nebeski ǀ Svetniki, inu Svetnize Boshie, pomagajte vel. 2. mn. nam sahvalit Chriſtuſa Jesusa ǀ pomogaite vel. 2. mn. ym, de shegen Boshy bò zhes vaſs prishal ǀ Ah pomogajte vel. 2. mn. y is te nevarnoſti ǀ Pomagajtemi vel. 2. mn.+, branitème moj ozha hozhe mene vbyti ǀ Dohtar pomogajtemi vel. 2. mn.+, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ David ijm bode vezh pomagal del. ed. m s'proshno kakor pak s'oroshiam ǀ de bi njemu doli is gauh pomagau del. ed. m ǀ Zhe Nash S. Varih je pomogal del. ed. m, inu vshlishal taiſte, kateri ſo njega ſmeriali, inu tepli ǀ nezh vam nej pomagala del. ed. ž vasha martra ǀ veliku arzny skuſhaio, ali vſe nezh nej pomagalu del. ed. s ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi pomagali del. mn. m ǀ kadar bi taiſti nepomagali +del. mn. m bi vſe konez vſelu kar je na ſemli ǀ pokure, obhajla, molitve vam nebodo nezh pomagale del. mn. ž ǀ Lete beſſede nej ſo nezh pomogale del. mn. ž Zapisi s korenskim o verjetno odražajo o-jevsko izreko fonema a za m (→ pomazan), manj verjetno gre za vpliv dovršnika pomoči.
ponesti -nesem dov. ponesti: vſe lete greshne poneſſe 3. ed. v'tu grenku morje tiga pakla ǀ kadar kuli ſo s' sgonam snaminie dali, de ſe poneſſe 3. ed. S. Rus. T., ta pſſ prezei je is hishe teku v' Zirku ǀ pojdem sa vejtram kamkuli me poneſse 3. ed. ǀ Vſakateri poneſe 3. ed. svoje Bukve pred tiga Nebeſhkiga Mojſtra ǀ de v'Kratkem ima vſe sapuſtiti, inu de nezh s'ſabo neponeſe +3. ed. ǀ Vy vejſte de na uni ſveit nezh neponeſſete +2. mn. s' ſabo ǀ Enkrat ſe permiri, de po nozhi ſo snamine dali, de S. Rus. T. poneſſò 3. mn. k' enimu bolniku
posoditi -im dov. posoditi: ga proſsi, de bi hotel njemu poſſodit nedol. trij hlebe kruha ǀ ſe sgovariash de nepremoresh poſsodit nedol. ǀ enimu ſoromaku poſodish 2. ed. en mernik shita ǀ zhe eden kaj poſſodi 3. ed., hozhe de duakrat tulikajn je niemu povernenu ǀ kakor ſe poſsodi 3. ed., taku ſe poverne ǀ poſodi vel. 2. ed. ty meni try hlebe: Sakaj moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam kaj njemu naprej poloshiti ǀ Posodi vel. 2. ed. nam tedaj O shaloſtna Boshja Mati! tvoje perſerzhne ſolſe ǀ Mashniki ſo sheleli, inu proſsili, de bi ijm moje ſlovenske pridige poſſodil del. ed. m, inu perpiſsat perpustil ǀ s'taistom blagom kateru Bug je tebi poſsodil del. ed. m ǀ je rajshal terjat denarje, katere ozha je bil poſodil del. ed. m ǀ ſim njemo poſsodel del. ed. m ǀ je bila eno lepo s'ſlatiga shtuka ſuknio sadobila, katero je bila poſſodila del. ed. ž ǀ vsimite vaſh fazonetel … kateriga danaſs je meni poſsodila del. ed. ž krajliza Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi ǀ presdobizhka obenimu nejste Kaj poſsodili del. mn. m
potok -a m reka, potok: greh je en derezhi potok im. ed. ǀ Tantalus, ta na ſred eniga frishniga potoka rod. ed. ſtoji ǀ ſèrd tiga Nebeſhkiga Rihtarja je perglihan enimu derezhimu potoku daj. ed. ǀ popade shkaff, inu ſerdita tezhe k'potoku daj. ed. pò uodo ǀ kadar ta skrinia Boshja ſtariga Teſtamenta je imela zhes taderezhi potok tož. ed. Iordan zhes pojti ǀ Sabinus enkrat je bil ven globok potok tož. ed. padil ǀ ſe ven kamen ſadene, ter v'potok tož. ed. berbuti ǀ ima sedemKrat ſe oprati v'tem potoKu mest. ed. Iordanu ǀ Vſi studenzi, inu potoki im. mn. krijvavi ratajo ǀ vsy potoki im. mn., reke, inu morje bi nebili ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ kir nej bilu ſtudenizu, inu potoku rod. mn. ǀ te frishne studenze je v'krij preobernila; s'potoku rod. mn. je shabe ſturila ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize, potoke tož. mn., jeſera restallal ǀ nenajdeio ene kaple vuode v' taiſtih potokah mest. mn.
potres -a m potres: de bi ta nagli, inu strashni potreſs im. ed. imel semlo stresti ǀ de si lih potres im. ed. pride okuli nepade ǀ Kadar ſe enimu ſaina od potreſſa rod. ed. ǀ sid ſam od sebe ſe podere, de ſi lih nei potreſa rod. ed. ǀ Sapovej enkrat potreſsu' daj. ed. ǀ vidimo, inu shlishimo te velike vojske, Kugo, potreſs tož. ed., inu lakot ǀ bo njegou duor obvarval pred vojsko, kugo, ogniam, potreſſam or. ed., inu pred vſo neſrezho ǀ vezhkrat naſs ſtrashi s'potreſsam or. ed., s'garmeniam ǀ s'potreſsom or. ed., Kateri naſs ſtrashi ǀ eno deshelo s'vojsko, to drugo s'kugo, eno s'potreſsmo or. ed., to drugo s'lakoto gajshla ǀ Kar vojska nekonzha, ty ſilini potreſsi im. mn. paK hozheio Konzhati ǀ potreſſi im. mn. vashe hishe podereio ǀ tozha, lokota, vojska, kuga, slana, inu garmejnie, inu potreſsy im. mn. so glaſs Boshy ǀ shuga s'Kuſi vojshe nashih ſauraſhnikou, s'Kusi Kugo, laKoto, inu potreſse tož. mn. ǀ inu pozhutil te strashne potreſſe tož. mn.
požrešen -šna prid. požrešen: poshreshin im. ed. m zhlovek dolgu zhaſſa neshivj ǀ Poshreshen im. ed. m, kakor oloffernes ǀ Oh poshreshni im. ed. m dol. norz, de ti tvoj trebuh sa Boga molish ǀ ta poshreshna im. ed. ž riba ga je bila posherla ǀ Oh preleta. doshrejsna im. ed. ž riba ǀ je bil lintvorna premagal, inu deshelo od te poshreshne rod. ed. ž kazhe reishil ǀ enimu poshreshnimu daj. ed. m orlu ǀ Gdu je bil odpru usta uni poshreshni daj. ed. ž ribi ǀ tiga poshreshniga tož. ed. m ži. Iastropa v'lufti samerkajo ǀ vari nas pred tem poshreshnem or. ed. m Turkam ǀ kaj bodò ouzhize s'to poshreshno or. ed. ž, inu nauſmileno sverino ǀ ſta bila taku poshreshna im. dv. m, de per eni vezhery ſta bila posherla vſe kar ſta imela ǀ nebodite poshreshni im. mn. m kakor Kojn, katiri nuzh, inu dan jei ǀ Ribe ſo taku mozhnu poshreshne im. mn. ž ǀ v' kardeli teh poshreshnih rod. mn. voukou ǀ Iona Preroka … na ſuhu sdraviga s'suojh poshreshnijh rod. mn. ust vun vergla ǀ Gdu je bil savesal usta unim lazhnom, inu poshreshnom daj. mn. levom ǀ Vniga reuniga Mosha, inu sheno od Katerih pishe Baronius je bil oſkerbel s'Kusi te poshreshne tož. mn. m vuoukè ǀ S. Grogor ſa lete poshreshne tož. mn. ž, inu neprasherne tize ſaſtopi te hude miſlei ǀ v'mej poshreshnimi or. mn. levomij je bil en Moister tiga posta ratal primer.> bosh poshreshnishi im. ed. m kakor orli → požreš
premoči -morem dov. 1. moči: jest hozhem lete moje dobre priatele pohleunu bugat, inu tulikain ijm pomagat kulikain premorem 1. ed. ǀ koku ti premoresh 2. ed. tulikain terpèti ǀ lahko premorish 2. ed. tu sturiti, zheli ſe bosh pravu ſpovedala ǀ vidjo kaj premore 3. ed. ta strah ǀ ta greshna dusha ſe v' paku udere, de nikuli obedn vezh y nepremore +3. ed. pomagat ǀ my ſe pofliſſamo kar premorimo 1. mn. ǀ s' gnado boshio pak vſe premorémo 1. mn. ǀ Chriſtus nas je premagal, inu s' gorezhimi ketny savesal de nezh vezh nepremorimo +1. mn. ǀ Bres tuoje S. Gnade nezh nepremoremo +1. mn. ǀ aku bote ſturili tu vaſhe, inu ſe pofliſsali kar premorite 2. mn. G. Bogu shlushiti ǀ Aku tedaj tulikajn premorio 3. mn. muhe, komary, kobilize, inu grilli, kaj bi bilu kadar Bug bi Sapovedal Nebeſsom ſtrelat v'tiga greshniga zhloveka ǀ po tem bodezhim poti tiga terpleina hodit nepremorio +3. mn. ǀ cilu te nepremagane rokè Boshje sadershjsh de tebe shtrajfat nepremorjo +3. mn. ǀ zhlovek ſi je pomagal, kar je premogal del. ed. m ǀ Obedn zhlovek bi ne premogil del. ed. m tulikajn saneſti ſvojmu Saurashniku ǀ Bug hotel de bi premogla del. ed. ž tu sturiti ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli del. mn. m s'arzniamij, inu flajshtrij njemu pomagat 2. premagati: S'tem bom premogal del. ed. m ſmert ǀ Philiſtery so bily njega lahku premogli del. mn. m, s'shtrikami, inu ketnamy ſo ga bily ſveſali ǀ So morebiti tuoij Saurashniki, ſvejt, hudizh, inu meſsu tebe premogli del. mn. m, inu ranili tuojo dusho s'oroshiam teh pregreh 3. biti dovolj premožen: jeſt nepremorim +1. ed. almoshno dati ǀ de ſi lih pohleunu yh s'en dar proſſio, s'to beſsedo, nimam, inu nepremorem +1. ed. vſelej s'hishe yh ſpravio ǀ Aku nepremoresh +2. ed. doſti dat, daj tu maihinu kar premoresh ǀ enimu petleriu pak eno restargano ſuknio, ali en koſs kruha dati nepremore +3. ed. ǀ poverniti Tebi nepremorimo +1. mn. ǀ ſe sgovariate, de nepremorite +2. mn. almoshno dati ǀ ony nepremorio +3. mn. taku lepu taiſto gvantat ǀ k'sadnimu sklene, de hozhe eno Zirku Bogu h' zhaſti ſiſidat, kadar bo premoril del. ed. m ǀ kadar bi premogli del. mn. m radi bi vboſim podelili, lazhne naſſitili, nage pokrili 4. imeti, posedovati: S. Chryſologus pravi vam, katiri veliku nepremorite +2. mn., dajte eno droftinizo, de bote celli hleb prejeli ǀ je ſuete ſacramente andohtlivu prejela, inu kar je premogla del. ed. ž vbuſhizom dalla ǀ ta S: Mosh Saba prezei sapovei de ym imaio dati, tu kar ſo premogli del. mn. m
prenesti -nesem dov. prenesti, tj. 1. odnesti prek: Pachomius ſapovei enimu krokotilu, de ga ima zhes to veliko reko Nilus preneſti nedol., kar prezej ga preneſſe 3. ed. ǀ de edn timu drugimu pomaga, ga prenese 3. ed., inu njegovo butaro na ſvoje rame naloshi ǀ G. Bug je shiviga Henoha s'tiga ſveta v'Paradish preneſſil del. ed. m ǀ njegovu S. Truplu ſò bily is Jeruſalema v' shpansko deshelo prenesli del. mn. m 2. pretrpeti, prestati: de bi poterpeſhlivu imeli nijh krishe inu vbushtvu preneſti nedol. ǀ veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti nedol. ǀ sakaj ti bi nemogal, ali nemogla tudi preneſt nedol., inu odpuſtit ǀ zhe ti volnu prenesesh 2. ed., Bogu veſſelje dash ǀ eno shal beſſedo tebi dano, poterpeshlivu preneſesh 2. ed. ǀ ſrëzhen je taiſti, kateri na semli volnu preneſe 3. ed. bolesni ǀ inu leta poterpeshlivu yh perneſe 3. ed. ǀ sa offert tiga shivota vſe lahku ſe najde, inu perneſse 3. ed. ǀ zhe je s'terplejnam obdan, inu volnu prenele 3. ed. ſa Boshio volo ǀ rane, inu mertuaſhke shlake ſerzhu preneſſe 3. ed. ǀ ſa Christuſhavo volo tudi poterpeshlivu preneſse 3. ed. vſe supernosti ǀ kakor shkodliu diaine volnu sa boshio volo preneſſete 2. mn. ǀ ony s' veſſeljam ſvoje vbushtvu preneſſò 3. mn. ǀ strashne ſturi ſerzhne, de v ſe matre veſselu preneſsò 3. mn. ǀ vſe grenkuſti, inu britkusti ſe preneſſo 3. mn. ǀ blogar taiſtom zhe poterpeshlivu, inu nedolshnu prenesò 3. mn. ǀ dokler nyh bushtvu poterpeshliu nepreneſejo +3. mn. ǀ Volnu tedai, inu poterpeshliu preneſite vel. 2. mn. vſe kar vam ſe ſgodi ǀ s' veſſeljam bo preneſil del. ed. m vſe reve ǀ sa naſho volo je ſvojo britko martro prenesel del. ed. m ǀ vſe letu bom volnu preneſſil del. ed. m, inu Tebe sahvalil ǀ vſe s' ſmeham je preneſsil del. ed. m ǀ je vſe poterpeshlivu preneſal del. ed. m ǀ sa Boshjo volo veliku grenkosti na ſemli ſi prenesl del. ed. m ǀ ene shal beſſede bi nepreneſſil +del. ed. m ǀ kulikain mrasa, inu urozhine volnu, inu s'veſseljam je prenesla del. ed. ž ǀ vſe poterpeshlivu, inu s'veſſeljam je ſa Boshio volo preneſla del. ed. ž ǀ poterpeshlivu bodo prenesli del. mn. m vſe reve tiga ſvejta ǀ bi vy poterpeshlivu sa Boshyo volo, sa zhast Boshyo, sa isvelizhejne vaſhih dush preneſli del. mn. m
prepovedan -a prid. prepovedan: presheshtu ie prepovedanu im. ed. s ǀ Bug ym ie prepevedal de bi ſe neimeli dotekniti tiga prepovedaniga rod. ed. m ſadu ǀ s' enem koſſizam tiga prepovedaniga rod. ed. s jabouka ǀ is tega prepovedaniga rod. ed. s driveſſa ta ſad je bil utergel ǀ raishi tvoje ſerze offrash eni ſmerdezhi ſtuari, enimu prepovedanimu daj. ed. m nesramnimu lushtu ǀ niker vshe de bi zhes volo Boshjo ta perpovedan tož. ed. m ſad vtergal ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani tož. ed. m dol. Sad ǀ de bi to prepovedano tož. ed. ž shpisho pokuſſil ǀ gre prezej, yskat tu prepovedanu tož. ed. s drivu ǀ paſſete vashe neſramne ozhij nad prepovedano or. ed. ž lepoto ǀ teh prepovedanih rod. mn. shpish ſe nej hotel dotekniti ǀ Te tize pak pomenio te lushte prepovedane tož. mn. m tiga ſvejta, inu meſsa ǀ ſi naprej vſame v'taiste prepovedane tož. mn. m lushte dopernesti ǀ vij ſte ſe ſalubili v'te poſvejtne prepovedane tož. mn. ž rezhij ǀ de nebomo s'prasnik prepovedana tož. mn. s della dellali ǀ druſiga ne yſzhete, inu neſhelite ampak vashe truplu zertlati, inu s'temi prepovedamini or. mn. lushti reslùshtat
preseliti se dov. premakniti se: Gregorius Taumathurgus ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta preſeliti nedol. (II, 122) ǀ taiſta se nej ſo preſelila del. mn. s s'njeh mejſta (II, 3)
preša -e ž preša, stiskalnica: kaj s'ena neusmilena presha im. ed. je bila leta, de ta shlahtni grosdik Chriſtusa JESVSA je taku mozhnu ſtlazhila ǀ je imela urshoh Chriſtusa JESVSA perglihat enimu grosdiku, kateri pod presho or. ed. is sledne jagode potj ta shlahtni mosht ǀ potle je bil ſpreshan pod preſho or. ed. tiga krisha ǀ Bosh vidila tajſti shlahtni grojſdik s'venograda Engadi s'greshan s'presho or. ed. te lubesni ← srvnem. prësse < stvnem. p(f)ressa ← vlat. pressa ‛stiskalnica’
priglihati -am dvovid. 1.nedov. primerjati: Jeſt bi mogal ta ſvejt perglihat nedol. temu shpiz polnimu ſodu ǀ satoraj shiher pergliham 1. ed. leto Seraphino uni golobizi ǀ oſtru S. Petra kregash, inu Satanu ga perglihas 2. ed. ǀ sakaj to Lubesan pergliha 3. ed. ſtudenizu, inu nikar tej shterni ǀ S:S: Vuzheniki pravio, inu perglihaio 3. mn. to S: pokuro enimo moſtu ǀ te duej tize perglihajo 3. mn. ǀ Chriſtus yh je bil ouzhizam perglihal del. ed. m ǀ Drugi bodo S. Bernarda perglihali del. mn. m ti skryni ſtariga Teſtamenta 2. dov. nastaviti: ſam od ſebe ſe je poloshil na krish, inu ſvoje Svete roke perglihal del. ed. m na majſtu, kir ſo imele perbite biti priglihati se nedov. primerjati se: taKushni boganarodni ſe morio perglihat nedol. timu tardouratnimu Foraonu ǀ sakaj enkrat ſe pergliha 3. ed. enimu grosovitnimu levu ǀ skuſi leto ſe perglihamo 1. mn. Samimu G. Bogu ǀ ſe je bjl perglihal del. ed. m enimu pohleunimu Iagnetu ǀ h' tej gartroshi v' Jerihi ſe je perglihala del. ed. ž → glihati
prijatelj -(n)a/-tlja m 1. prijatelj: velik priatel im. ed. Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ Sim shlishal moj prjatel im. ed., de ſte shelel smano govorit ǀ na mejſti ſvojga priatela rod. ed. Oreſta je hotel umrejti ǀ ſa volo ſmerti ſvojga priatelna rod. ed. nepotroshtnu ſe je jokal ǀ podvisaj na pomozh tvojmu priatelu daj. ed. ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ſvojmu dobrimu priatelnu daj. ed. ǀ Vy povabite eniga priatela tož. ed. v' goſtie ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter, Brata, ſeſtro, otroke, prjatela tož. ed., sheno ǀ vener je bil njemu odpuſtil, inu sa priatila tož. ed. vſel ǀ shelite morebiti imeti vij eniga stonovitnu suestiga Priatelna tož. ed. do vekoma ǀ s' ſvoim Priatelam or. ed. ǀ Iest grem de ſe bom pogouuril s'mojm priatelnom or. ed. ǀ Sta bla dua goſpuda velika priatela im. dv. ǀ Sta bila dua shuleria velika priatelna im. dv. ǀ kakor ſe morebiti moij priateli im. mn. troshtajo ǀ Seſtre, Shlahta, inu Priately im. mn., vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti ǀ de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij im. mn. Boshij ǀ Iobavi prijately im. mn. ſo ſe bily preshtrashili ǀ s' nepriatelnu priàtely im. mn. tuoi s' kuſi pokuro ratat ǀ de ſi glih ſo veliki prateli im. mn. Boshij ǀ Shlahta, inu priatelni im. mn. ſò njega kregali ǀ De bi my ſe pofliſali Priatelni im. mn. Boshy ratat ǀ ſlavu je bil vſel od vſih priatelou rod. mn. ǀ ſe more lozhit od shene, od mosha, od otrouk, inu priatelnou rod. mn. ǀ Ti kateri sa sdrauje tuojh Priatelnu rod. mn. ſe taku opijesh de trij dnij obena ſpisha tebi nadishij ǀ G. Bug je bil ta ſvit dal Jobavem Priatelom daj. mn. ǀ je dial k' ſvoim priatlom daj. mn. ǀ v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom daj. mn. ǀ jest hozhem lete moje dobre priatele tož. mn. pohleunu bugat ǀ bò proſsil sa vaſs ſvoje priatéle tož. mn. ǀ nyh shlahto, inu prjatele tož. mn., ena taka velika shaloſt yh je obshla ǀ V' ſvoje Priatelne tož. mn. nema vupajnie poſtavit ǀ nej sta prebivala v'hishi ſvoj per shlahti, inu priatelnoh mest. mn. ǀ ſe taku s' tvojmy priately or. mn. andla ǀ ſe skrie u eno luknio s' ſvojmi priateli or. mn. ǀ tedaj tudi imash umreti mej hudizhy tvoymi priatily or. mn. 2. ljubček, priležnik: terbei de imà kakorshniga prjatela tož. ed., de taiſto taku guanda
privezati -vežem dov. privezati: ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu pervesat nedol. ǀ imaio Thereſio ſveſſano v'jetje k'Eduvarduſu poſtavit, inu njo ven kot, v' ta drugi njega s' ketnami perveſat nedol. ǀ k' enimu ſtebru perueſat nedol. ǀ vſe na eno shpago perveshe 3. ed. ǀ k' enimu ſtebru ga pervesheio 3. mn. ǀ puſti nej shtriki te lubesni Boshje tebe h' Chriſtusa perveshejo 3. mn. ǀ s' eno shelesno Ketno ga sa urat perveſſejo 3. mn. ǀ tega ſo bilij Ajdij na eno mehko postelo pervesali del. mn. m
prstan -a m prstan: enimu greshnimu sholneriu je bil en slat perſtan tož. ed. shenkal (II, 582) → prsten
purgar -ja m meščan, prebivalec: vſakateri Purgar im. ed. je mogal en antverh, ali dellu ſnati ǀ Eniga Dobriga Purgaria rod. ed. diaine nei nikuli nenuznu ǀ takorshnem ſe sgody raunu kakor unimu nesrezhnimu Purgariu daj. ed. ǀ Poſtavimo de eden vudari, ali poſeka eniga purgarja tož. ed. ǀ Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio, kir Purgary im. mn. nej ſo sa oben greh dershali zhloveka vbyti ǀ Purgary im. mn. ſo bily hualeshni enimu pſu, kateri je bil odgnal te Rasbojnike ǀ Purgarij im. mn., inu sholnerij ſo bilij taku oslabeli de oroshja nej ſo mogli vezh v'rokah dershati ǀ Purgerij im. mn. v'tem meiſti antiochia ǀ tajſti Purgeriy im. mn. ſo ijh hoteli ſa bogove molit ǀ s'eno ſamo sapuvidio je bil sapovedal oſsemdeſset taushent purgarju rod. mn. ob leben djati ǀ sa Christuſhavo volo je bil odpustil ſvoim puntarskom Purgariom daj. mn. ǀ Shlahtnikom je dal te grady: Purgarjom daj. mn. te meſta: Kmetom vaſſy ǀ kadar je pridigual Purgariam daj. mn. v' tem meſti olimpia ǀ ſo bily prepovedal. Rimske Purgarje tož. mn. gaishlat ǀ de bi njemu glavo odſekala, ſvoje purgarie tož. mn. reishila ǀ bodò ſaurashniki prishli, inu Hieruſalem konzhali, inu Purgerje tož. mn. odpelali ǀ takorshnu poterpleine je s'ſvojmy Purgary or. mn. imel ← srvnem. būrger ‛meščan’
puščava -e ž puščava: is Paradisha je bila ratala ena bodezha puszhava im. ed. ǀ prideio veno nerodovitno pushavo tož. ed. ǀ ie mogal veno puszhavo tož. ed. beishat ǀ Je JESUS od Duhà v' puſzhauo tož. ed. pelan ǀ je bil ſashel veno puſzhavo tož. ed. ǀ imà ta Folk puſtiti poiti v'pushavo tož. ed. Bogu offrovati ǀ vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo tož. ed. poshilal ǀ so bily poslali v'puszhauo tož. ed. vprashat S. Joanneſa ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo tož. ed. pershla ǀ kadar po puszhavi mest. ed. je raishal pruti desheli te oblube ǀ v' taisti pushavi mest. ed. nej ſo mogli ni kruha, ni druge shpishe imeti ǀ ſo v puſzhavi mest. ed. telleta molili ǀ David je molil v'puszhavi mest. ed. ǀ v'pushzhavi mest. ed. ſe je poſtil ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave im. mn., kateri nepolnio Nebù ǀ s'kuſi taiſte puszhave tož. mn., ym oblubi eniga Angela ſa Variha dati ǀ v' shtrashne puszhave tož. mn. ſo shli prebivat ǀ ſo bilij v'te velike, inu nerodovitne pushzhave tož. mn. prishli ǀ Pogledajte v'Puszhave tož. mn., inu premiſlite kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki ǀ te shalostne Pushave tož. mn. ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe ǀ on je od ludy beishal, inu raishi v' puszhavah mest. mn., kakor v' meſtah prebival ǀ ſedem lejt Kakor ena svirina po pushavah mest. mn. je hodil ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah mest. mn. paſsly ǀ ſe pergliha enimu strashnimu Vgrabzu, kateri v'puſhavah mest. mn. prebiva
puščavnik -a m puščavnik: Kakor je bil Sposnal en ſvet Pushaunik im. ed. ǀ Kaj ſturi leta Puszhaunik im. ed. ǀ kakor je bil sturil s. Paulus parvi Puſhaunik im. ed. ǀ je bil en ſvet Pushzhaunik im. ed. ǀ S. Paulus ta parvi Pnshaunik im. ed. ǀ Pishe ſurius od S. Martiniana Puszhaunika rod. ed. ǀ enimu Svetimu Puszhauniku daj. ed. je bilu od Boga resodenu ǀ proſſi S. Daniella Puszhaunika tož. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Rasbojniki s. Mojſeſa Pushaunika tož. ed. ǀ ie oskerbel Elia Preroka, Paula Pushzhaunika tož. ed., S. Tiliha, S. Rokha &c. ǀ pokuro teshko, inu veliko, katero nekadaj ſo dellali ty Pushauniki im. mn. ǀ kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki im. mn. ǀ vashe terpleine je kakor terplejne teh Puszhaunikou rod. mn. ǀ v' lebni teh Svetih Pushaunikou rod. mn. ſe bere ǀ Berem v'lebni S. S. Puſzhaunikou rod. mn. ǀ kar v'Bukvoh teh Pushauniku rod. mn. ſe bere ǀ pojte Nem. Nem. s'vasho miſlio objeskat te pushaunike tož. mn. ǀ muzh te s. gnade ozhitnu ſe je vidila per teh S. Pushaunikoh mest. mn.
rad -a prid. v povedno-prislovni rabi rad: Tobias rad im. ed. m almoshno da ǀ per nyh rad im. ed. m prebiva ǀ ieſt rat im. ed. m tebi verujem de nezh ne veish ǀ Iest bi hotel radt im. ed. m vedit sakai vni Rasbojnik taku hitru ſi je bil Nebeshku krajlestvu sashlushil ǀ Vſmilena je bila Rebecce, katera tem popotnem je rada im. ed. ž poſtregla ǀ So vaſs v'miſlih imeli, de bi vij rada im. ed. ž tiga mladiga Gospuda imela ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu im. ed. s ſi ſe poſtilu ǀ leta dua Sveta Jogra rada im. dv. m ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ vejm de ijh bodo radi im. mn. m imeli ǀ By rady im. mn. m takrat vidly, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ kadar noter prideio bi spet rade im. mn. ž vun pershle ǀ radè im. mn. ž ſò vaſſouale, ſe ſo lepotizhile primer.> ſatoraj ſtanovitnu to groſovitno martro rajshi im. ed. m je bil preſtal ǀ rajſhi im. ed. m ie hotel vmrejti od lakoti ǀ sheli raishi im. ed. m mertu, kakor ſlep shiveti ǀ Democles en Ajd raijshi im. ed. m kakor de bi bil veno nezhistost padu je bil v'en vreli kotu s'kozhu ǀ ie raiishi im. ed. m shnimi terpel ǀ raishe im. ed. m hozhe taushenkrat umreti ǀ Origines rejshi im. ed. m ſe je bil Malikom perklonil ǀ je bil taku pravizen, inu de bi raj im. ed. m bil vmerl, Kakor to nar manſhi Krivizo, ali shkodo enimu sturil ǀ ti greshna dusha rajshi im. ed. ž ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro ǀ de bi rajſhi im. ed. ž ſmert ſi iſvolila ǀ lucretia Rimska Gospa, raijshi im. ed. ž kakor de bi bila preshetvu dopernesla, ſe je bila s'kusi oknu vergla ǀ rajſſi im. ed. ž bi ſi hotela ſmert isvoliti ǀ takorshhna bi po reſnizi Mashniku odgovorila, kadar jo per Altariu vprasha: zhe ga hozhe ſa ſvojga mosha? bi gvishnu odgovorila, kakor una, katera je djala: Gospud Duhouni, rashi im. ed. ž njegovu blagu, kakor nlegouo pershono ǀ my imamo rajshi im. mn. m taushentkrat ſmert ǀ rajſhi im. mn. m hozheo do vekoma v'pakli goreti ǀ norze, loterze raiſhi im. mn. m per ſvoy misi imajo, inu shpishejo, kakor te vboge ſirotize ǀ Eny raishi im. mn. m resbeleni sfiniz ſi ſo puſtili v' garlu liti ǀ raijshi im. mn. m ſo shlij vun na nijve orat, koppati ǀ raiſhi im. mn. m norzhje, inu fabale, kakor to Boshjo resnizo poshlushaio ǀ raiſſi im. mn. m hudizha hozhete bugat, inu shlushit ǀ rayshi im. mn. m v'njeh negnuſni bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ Ene suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi im. mn. ž kakor de bi njega reshalile ǀ Ene raijſhi im. mn. ž ſe puste v'kolu upleſti, kakor de bi njega gnado sguble presež.> ſvoje miloſtovie ozhij nar rajshi im. ed. m oberne na takushno sgrevano dusho ǀ nam hozhe dat sastopit de nar raijshi im. ed. m prebiva v'nashm, ſerzu ǀ kadar nar rayshi im. mn. m bi ſpali
rajmati se -a se nedov. spadati, ustrezati, biti primeren: Semkaj ſe rajma 3. ed., kar samerka P: Garzia ǀ Samkaj ſe raima 3. ed. kar S. Piſsmu od Jeremia Preroka govorj ǀ Enimu greshnimu folku ſe raima 3. ed. ena huda Gospoiska ǀ ſinu ſe cilu neraima +3. ed. takorshnimu Gospudu po cellem ſvejtu slovitimu ǀ beſſede S. Iſidora, katere lepu ſemkaj ſe raimaio 3. mn. ǀ Dekilzam ſe dobru rajmaio 3. mn. pishata, sakaj dekelza je po latinski Puella, pishe pak pullus ǀ semkaj ſe dobru rajmajo 3. mn. beſsede, S. Maxima, kir pravi ǀ takorshni exempelni vam ſe neraimaio +3. mn., dokler nihdar takurshniga shpota Zerkvam nej ſte ſturili ǀ Meni ſe sdi, de ſe ble bilu raimalu del. ed. s, de Syn Boshi bi imel kluzhe nebeske, inu S. Peter pak kluzhe od ſmerti, inu pakla ǀ njemu ſe ſo rajmale del. mn. ž salu dobru taiste beſsede ← nem. sich reimen ‛rimati se, soglašati, ujemati se, biti primeren’
razlomiti -im dov. razlomiti: G. Bug je bil sapovedal enimu saromaku, kateri je imel en ſam hleb kruha, de bi imel taiſtiga reslomit nedol., inu timu lazhnimu podelit ǀ bugaio Jogry, reslomio 3. mn. kroh, dado tem lazhnem ǀ reslomite vel. 2. mn. te hlebe, ter hitru dajte tem lazhnem ǀ Reslomite vel. 2. mn. ta S. Vblat na deſset koſzu, vener tulikain bote nashli v'enim kakor v'tem drugim ǀ Nash vſmileni JESVS per taiſti sadni zhudni vezhery je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje ſvete roke, taiſto je bil v'ſvoje Svetu Reshnu Telu preobernu, potle na duanajſt koſſizou reslomil del. ed. m
razoden prid. razodet: kakor enimu Svetimu Puszhauniku je bilu od Boga resodenu im. ed. s (III, 477)
raztrgan -a prid. 1. raztrgan: Zhe Prerok Danjel nej bil od levu v'tei Babilonski iami reſtargan im. ed. m ǀ je bil v'jamo teh levou vershen, inu de bi od nijh restargan im. ed. m bil ǀ ſim neuſmilenu ranena, reſtargana im. ed. ž, inu ſeshgana ǀ suknja je vsa Krijvava, inu vener nei nezh restargana im. ed. ž ǀ nje truplu pak venem koti je par nagu leshalu, taku reſtarganu im. ed. s, respraskanu ǀ oblizhe je imela kryvavu, inu ranenu, vuſſ shivot reſekan, inu reſtargan tož. ed. m ǀ videozh ſvojga ſvejſtiga Synu S. Jerneja sa njegovo volo reſtarganiga tož. ed. m ži., inu odrejtiga ǀ dash timu nagimu eno reſtargano tož. ed. ž sukenzo ǀ enimu petleriu pak eno restargano tož. ed. ž ſuknio, ali en koſs kruha dati nepremore ǀ Ceſſar Theodoſius v' enem reſtarganem mest. ed. m guanti preſs hlapzou ǀ s' ſvojm umasanem, inu reſtarganem mest./or ed. m gvanti je bil k' miſi ſedil ǀ de bj ga s'enem restarganim or. ed. m guantam obleku ǀ onij ſo bilij noter v'taisto jamo vershenij, inu restargani im. mn. m ǀ vaſhi piſilzi kruha, vashe restergane im. mn. m guanti, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste ǀ nie oblizhe je bilu taku respraskanu, inu odertu, inu nje perſij taku rastargane im. mn. ž 2. razcapan: ie bil prishal en petler vus reſtargan im. ed. m ǀ boſſa inu vſa reſtargana im. ed. ž, ſaflikana inu umaſana je hodila ǀ jo nej drusiga, kakor kuſt, inu koſsa, vſa saflicana, inu restergana im. ed. ž ǀ kadar videm eno vbogo, reſtargano tož. ed. ž, ſaflikano, boſsò, umaſono, ſirotizo ǀ Vij kateri ste shleht gvantani, inu restargani im. mn. m ǀ ſtradajo, reſtargani im. mn. m hodio ǀ reſtergani im. mn. m hodio, inu petlaio ǀ Tem reſtarganem daj. mn. da enu shlahtnu oblazhilu 3. napol podrt: je ena vboga Diviza, hisha ena reſtargana im. ed. ž ſtala ǀ Kadar ſe ſaina de gre zhes en reſtargan tož. ed. m moſt
reka -e ž reka: kokar uni folk, kateri prebiva bliſu te reke rod. ed. Nilus imenovane ǀ Pachomius ſapovei enimu krokotilu, de ga ima zhes to veliko reko tož. ed. Nilus preneſti ǀ ſapovej Iudouske fantizhe noter v' to reko tož. ed. Nilus vrezhi ǀ de vsy potoki, reke im. mn., inu morje bi nebili ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino → potok
roka -e ž 1. roka: kar nyh roka im. ed. ſe je doteknila, ty drugi nej ſo ſmeli ſe dotekniti ǀ Bogu krono s'glave, ſcepter is roke rod. ed. vsame, inu hudizha krona ǀ Mezh pres ene rokè rod. ed. nemore vſekat ǀ terplejne, ſupernoſt, inu krish pride s'roke rod. ed. vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ kadar roko tož. ed. k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj ǀ Se tebi odklajna, rokò tož. ed. Kusuje, u'serzi pak sheli tuojo ſmert ǀ ſcepter v'roko tož. ed. mu dadò ǀ eno rano ſi ſturita na roKi mest. ed. ǀ ſo dershali v'roki mest. ed. ta nagi, inu kryvavi mezh ǀ ta obluba je naroKi +mest. ed. samerKana ǀ nihdar is ſvojo roko or. ed. nej so krij teh ſaurashnikou prelili ǀ s'ſvojo mogozhno rokò or. ed. ǀ karkuli s'rokò or. ed. je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama or. dv. grabit ǀ naſha s: vera je perglihana Orglam, katerem nej sadosti de mejhi pishajo, temuzh terbej tudi de roke im. mn. bijeio ǀ Kakor ſo taiste S. rokè im. mn. polne nebeſhke slatkusti ǀ s' dellam ſvojh rok rod. mn. shivè ǀ vſy vashi andli ſrezhnu vam ſo od rok rod. mn. shli ǀ je dershal enu piſſmu, kateru Papesh is rok rod. mn. vſame ǀ Dagon bi ne bil glave, inu rouk rod. mn. ſi polomil ǀ je vſe ſrezhnu od rauk rod. mn. shlu ǀ David je leto lepo zhednoſt imel, de vſe je s'rauk rod. mn. Boshijh vſel ǀ tem koſzom je bila s'rok rod. mn. sbila taisto poſodo ǀ imamo s'rouk rod. mn. Boshijh vſeti ǀ Mosh po ſili otroKa s'rauKij rod. mn. sdere ǀ ſuoje s: roke tož. mn., inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ je bil sapovedal enimu glavo, rokè tož. mn., inu nogè odſekat ǀ temu bolnimu Boshjo Martro v'roke tož. mn. da ǀ nej hotel v'rouke tož. mn. ſvoijh puntarju paſti ǀ Kadar v'rokhe tož. mn. ym pride ena debela tiza ǀ je hotel v' spumladi na nogah, inu na rokah mest. mn. s' debelimi shibli preboden biti ǀ Po rokoh mest. mn. ǀ je preſelzo v'rokah mest. mn. dershal ǀ s' eno paſtirskoſtirsko palzo urokah +mest. mn. ǀ s' rokami or. mn. jo shokajo, ali gramlaio ǀ s'respetèmy rokamy or. mn. te greshne dushe zhaka ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij or. mn. bi vaſs hotu objeti ǀ Ieſt tipam s'rokamij or. mn. ǀ de ſi lih je dellal s'rokamy or. mn. 2. stran: Verſite mresho na deſno roko tož. ed.
sam -a zaim. sam: en ſam im. ed. m deſſet Turkou premagal bò ǀ Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam im. ed. m duh je njemu ſuper ǀ taku Sam im. ed. m Bug govori ǀ Inu San im. ed. m G. Bug pravi ǀ En Sym im. ed. m Svm Iacobau Ioseph je bil od Boga isvolen. En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ kaj menishde ti ſama im. ed. ž ſi en Angel ǀ nej bil, ampak ſama im. ed. ž kuſt, inu Kosha ǀ Sama im. ed. ž Maria Diviza, inu S. Ioseph ſe ſo zhudili ǀ de ſi lih dellu ſamu im. ed. s, od ſebe je dobru ǀ eniga ſamiga rod. ed. m nepriatela ſe boijm ǀ David od Samiga rod. ed. m danashniga dneua pravi ǀ zhestrij cela leta li ene ſame rod. ed. ž caple vuode nej ſo hoteli tej ſuhi ſemli dati ǀ tam gori je bil Dohter Svetiga Piſſma ratal, od Same rod. ed. ž S. TROYZE poterien ǀ mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste ſamè rod. ed. ž govorit ǀ te toplize sverajo s'desne strani, ja ſi ſamiga rod. ed. s serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ s'ſamiga rod. ed. s Boshiga della ǀ Katero gnado nej dal tej nepametni shivali, temuzh ſamimu daj. ed. m zhloveku ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu ſamimu daj. ed. m ǀ po tem Samimu daj. ed. m Bogu sazhne taiti ſvoj greh ǀ Ta zhaſt, inu huala tebi ſami daj. ed. ž ſe ſpodobi, (ò Maria) presmadeſha pozheti ǀ de bi en ſam tož. ed. m tedn ob kruhu, inu vodi ſe imeli postiti ǀ Kadar bi en sam greh tož. ed. m ena greshna dusha sakrila ǀ mene ſamiga tož. ed. m ži. imash molit, inu bugat ǀ kakor de bi hotel Samiga tož. ed. m ži. Vſigamogozhiga Boga vdarit ǀ ne more leteti akuli eno ſamo tož. ed. ž peretnizo ima ǀ eno Samo tož. ed. ž uro v'Cerkvi klezhati ij nej mogozhe ǀ kadar enu ſamu tož. ed. s oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite ǀ post enu cellu letu ob ſamem mest. ed. m kruhu, inu vodi ǀ venem Samem mest. ed. m je ſtrup ǀ veliko shaloſt je pozhutil na samim mest. ed. m ſpominam, de imà umreti ǀ v'ſamem mest. ed. m Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent ludij je bilu ǀ veni ſami mest. ed. ž ſraizi bi me pokoppali ǀ s' ſamim or. ed. m pauzam vſakateriga zhloveka je okuli vergil, inu premagal ǀ nad letem Samim or. ed. m ſe imate reſveſſelit ǀ nej mogozhe s'ſamo or. ed. ž vero ſe isvelizhat ǀ S' enem ſamem or. ed. s Svetem obhailam ǀ s'eno ſamo or. ed. ž beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ kadar sta ſama im. dv. m vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz ǀ Pravio Ty Theologi, inu Vuzheniki de ſama im. dv. m dua pota ſe najdejo pruti Nebeſsom ǀ kadar ſamà im. dv. m ſta v' hishi bila ǀ ſama tož. dv. m dua vinerja je bila v' Tempel offrala ǀ ſami im. mn. m Angelzi ſe ſo zhudili ǀ Mashniki ſamij im. mn. m bodo lahku letu sturili ǀ jokajte ſe ſamij im. mn. m zhes ſebe ǀ ſte sami im. mn. m ſebi skodvali skuſi vashe hude greshne beſſede ǀ Samij im. mn. m ſo bilij s'shpotam oſtali ǀ sdaj ſamy im. mn. m nevemo kej ſmo ǀ ony Samy im. mn. m ſo ſmeli is slatih peharu pyti ǀ Vy pak ſamy im. mn. m/ž dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ ſame im. mn. ž ble vejſte vasho dolshnuſt, inu potrebo vashiga Kloshtra ǀ Ene same im. mn. ž shnable ſi odreshejo ǀ Pred tem gmain potupom ſamih rod. mn. oſſem perſon je bilu ohrainenih ǀ en krajlevi duor s' ſamijh rod. mn. diamantù, inu shlahtnih kamejnou ǀ Velik shrai do samyh rod. mn. nebes je bil prishal ǀ ſamem daj. mn. shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle ǀ Letu je govuril Chriſtus nikar li samem daj. mn. Judom, ampak tudi nam ǀ de bi hotel njegovimu shivotu trij ſame tož. mn. m dnij odlog dati ǀ Vy grèſte v'Cerku vno, inu letu gledat; ſame tož. mn. ž ſebe kasat; druge ſodit, inu opraulat ǀ v' ſamih mest. mn. nebeſſih ſamorio s' Svetim Petram rezhi ǀ v'ſameh mest. mn. tedaj tuojh S. Rokah pozhitik najde ǀ David nej ſi ſamimi or. mn. vsheſſami boshio beſſedo poshlushal sam s samo on z njo v dvoje: je ſposnal de je neuarnu ſam im. ed. m s' ſamò or. ed. ž prebivat sama s samim ona z njim v dvoje: ure, inu ure uaſsuje ſama im. ed. ž s'ſamim or. ed. m ǀ ſame im. mn. ž s'ſamimy or. mn. dolgu zhaſsa ſtati pres greshiti
sanjati -am nedov. sanjati: ponozhi je ſajnal del. ed. m, de ſe na lovu najde sanjati se sanjati se: kadar nimu ſe ſaina 3. ed., de ſe v'shpegu gleda, de shena mu bò eniga Synu rodila ǀ kar zhlovik cell dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna 3. ed. ǀ eno nuzh ſe je ſajnalu del. ed. s timu mladimu, inu nedolshnimu Iosephu, de enajst svesd, sonze, inu luna ſe ſo njemu poKlajnali ǀ Enimu ſe je ſainalu del. ed. s, de enu slatu jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ ſe taiſtim sdy, kakor de bi ſe kaj ſainialu del. ed. s
sedemkrat prisl. sedemkrat: ſedemkrat ſe je bil v'Iordani opral ǀ David je li ſedemkrat n' en dan molil ǀ S. Peter je menil de je ſadoſti ſedem krat enimu greshniku odpuſtiti
sejalec -lca m sejalec: ſe pergliha enimu ſejauzu daj. ed., katiri je shal dobru shitu ſeiat (V, 282)
sejati -jem nedov. sejati: Adam je bil ta ner pervi, katiri je bil ſazhel ſemlo koppat, inu ſeiat nedol. shitu ǀ ſe pofliſsa dellat, koppat, orat, inu seiat nedol. ǀ velik greh je pohujshane dati, inu v' mej pshenizo teh nedolshneh, lulko tiga greha ſejati nedol. ǀ ſe pergliha enimu ſejauzu, katiri je shal dobru shitu ſeiat namen. ǀ kulikain terpi kadar orje, ſeje 3. ed., inu shajnie ǀ ta kateri ſeje 3. ed., leta tudi shajnie ǀ temuzh ſeie 3. ed. ſaurashtvu, inu poboj ǀ My fliſſik ob ſvojm zhaſſu dellamo, ſejemo 1. mn., ſe pomujamo ǀ nezh neperſſainete, de ſi lih ſeiete 2. mn. ǀ Sabſtoin Pridigarij ſejete 2. mn. ſeme boſhje beſsede ǀ one neſejejo +3. mn., neshajneio ǀ nej ſi li ti dobru ſeme ſejal del. ed. m na tvojo nyvo ǀ Seranus kadar je ſvojo nyvo ſial del. ed. m, sa Purgar Maſtra je bil isvolen ǀ je oral, koppal, inu ſyal del. ed. m ǀ ſo na mejſti njega orali, ſiali del. mn. m, inu nyve obdelali
seme -na s seme: mii ſmò tu pravu pshenizhnu ſeme im. ed. ǀ od ſemena rod. ed. tiga shita zhlovek kroh ima ǀ Boshjo beſſedo je bil perglihal timu ſemenu daj. ed. ǀ G. Bug je tu lepu ſeme tož. ed. pſhenizhnu ſejal ǀ Tu Nebeshku krajleſtvu je enaku enimu shenfovimu sernu, kateru je tu ner manshe mei vſemi ſemeni or. mn.
serafin -a m serafin: sakaj S. Bonaventura je ſeraphin im. ed., inu nikar Cherubin ǀ je bil vezh enimu Seraphinu daj. ed., kakor zhloveku podobin ǀ Videm S. Franciſca, nad letem eniga Seraphina tož. ed. ǀ S. Chatolish Zirku nam naprej poſtavi S. Bonaventura kakor eniga ſeraphina tož. ed. ǀ je vidil dua Seraphina tož. dv., inu vſaki je sheſt peruti imel ǀ de bi gorezhi ratali kakor ſo ty Nebeſhki Seraphini im. mn. ǀ S. Dionysius Areopagita pravi od Seraphinou rod. mn. ǀ je hotel she viſokejshi ſe polsdignit, inu glih tem Seraphinom daj. mn. ratat ǀ Je bil gliha Seraphinam daj. mn. ǀ Spumnite na une Angelze Seraphine tož. mn. ← lat. Seraphīn, Seraphīm ‛angeli prvega reda’ ← gr. Σεραφείμ ← hebr. śərāpîm, kar je množinska oblika od śārāp ‛ognjena kača’.
sestra -e ž 1. sestra: Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra im. ed. Maria ǀ Brat s' bratom, sestra im. ed. s'sestro, ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej kratku, inu malu hotel shlishat, de bi njegova ſeſſtra im. ed. vſela Flavina ǀ dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre rod. ed. ǀ Amnon ſvoje seſtre rod. ed. Thamar ſe neshona ǀ piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte, Seſstre rod. ed. Marie Magdalene ǀ kar nekadaj S. Grogor Nazianzenus je djal od ſvoje Sestre rod. ed. Gorgoniæ ǀ Sveti Bernardus ſvoj ſeſtri daj. ed. je bil odgovuril ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri daj. ed. Thamar divishtvu vſel ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter, Brata, ſeſtro tož. ed., otroke, prjatela ǀ Njega sapuvid je de brat ima brata, ſestro tož. ed. ſaurashit ǀ dajte meni sa Neveſto Vasho Seſtro tož. ed. Mechildis ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino. Amana s' ſvojo ſeſtro or. ed. Thamar ǀ Brat s' bratom, sestra s'sestro or. ed., ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej poterboval gnad, inu odpuſtikou, katerih vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ſo deleshni ǀ nikar li jeſt, inu Seſtre im. mn., Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti ǀ kadar Jobavi Sinovy ſo ſvoje Seſtre tož. mn. v' goſtie povabili 2. članica bratovščine: MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou, inu ſeſter rod. mn. Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou inu ſeſter rod. mn. Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam, inu ſeſtram daj. mn. S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate, inu ſeſtre tož. mn. te S. Bratauszhine de Carmine 3. prijateljica: Odprimi moja luba priateliza, moja ſeſtra im. ed., sakaj moja glava je polna roſſe po poli sestra polsestra: proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar
Sicilija -e ž zemljepisno lastno ime Sicilija: vaſſ hozheo sa to ner vishishi Gospo v' tem krajlevſti Sicilia im. ed. ſturiti ǀ je bil is Sicilie rod. ed. te ſaurashnike pregnal ǀ Sapovej lufftu kar prezej okushi Sicilio tož. ed., inu Fransko deshelo ǀ on je bil Capitan, ali Nameſtnik Ceſſarja Decia zhes cellu krajlevstvu ſicilio tož. ed. ǀ v' Sicily mest. ed. v' tem meſti Siracuſa en Purgar na veliko Sabboto je v' kerſti dershal eno Dekelzo ǀ ſe prikaſhe enimu kupzu, kateri v' ſicilij mest. ed. je bil perpravil veliku shita Sicílija, it. Sizilia, nekdanje kraljestvo na istoimenskem sredozemskem otoku
Sikulus m osebno lastno ime Sicilski: Diodorus Siculus im. ed. piſhe de njega Purgary ſo bily hualeshni enimu pſu, kateri je bil odgnal te Rasbojnike (I/1, 175) → Diodorus
siromak -a m siromak: ſaromak im. ed. ſe prestrashi ǀ ta ner vekshi petler, inu ſiromak im. ed. rata ǀ taisti siromak im. ed. od lokoti perſilen ga vſame ǀ uſame od uniga vbogiga ſiromaka rod. ed. ǀ imaio eno kambro temu ſiromaku daj. ed. dati ǀ je bil sapovedal enimu saromaku daj. ed. ǀ enimu ſoromaku daj. ed. poſodish en mernik shita ǀ koku ſe nam godi ſiromakam daj. mn.
sirotica -e ž sirotica, pomilovanja vreden človek, navadno ženska: ſapuſhena ſirotiza im. ed. vpije ǀ O sirotiza im. ed. ti? Kar ſi v'taisti greh padla ǀ ſim ena vboga ſirutiza im. ed. ǀ vam ſe shkoda ſdy en piſilz kruha enimu petlerju dati, en shtih sabſtoin bi nesturili eni vbogi ſirotizi daj. ed. ǀ Vuprashajte uno vbogo ſirotizo tož. ed. ſtaro, katera od velike slabusti kumaj na nogah ſtoy ǀ to preprosto syrotizo tož. ed. je bil sapovedal shiuo sghati ǀ ſo shalovale kakor te sapushene ſirotize im. mn. ǀ takorshen lon od vaſs ſo ſirotize im. mn. ſtare dozhakale ǀ on je hotel vſeti blagu teh vbosih vudoviz, inu ſirotiz rod. mn. ǀ tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij, tvoio shlahnust k'pregainienu teh bosig sirotiz rod. mn. ǀ kriviza velika, katera tem nedolshnim ſirotizam daj. mn. ſe godj ǀ s'tuojmy vſmilenimy ozhmy gledaj na naſs sapuſsene, inu reune ſirotize tož. mn.
skočiti -im dov. skočiti: Hilarion ſapovei enimu lintvornu, de ima ſam od ſebe veno gorezho garmado skozhit nedol. ǀ de bi imela v'eno gorezho pezh sKozhit nedol. KaKor S. Ludovina ǀ Sakaj neskozhesh +2. ed. veno gorezho pezh ǀ kadar je letu njegou pſs vidil skozhi 3. ed. v'vodo inu popade saguant Gospuda ſvuiga, ter shnim vun ſplava ǀ prezei sa nym v'vodo ſkozhi 3. ed. ǀ kar sdaizi shiu, inu frishin gori skozî 3. ed. ǀ leti povableni ſe ſilnu prestrashjo, od mise skozhjo 3. mn. ǀ Gospud aku hozhete di bi jest verùjela de mene lubite, spodbodite vaſhiga lepiga kojna, inu skozhite vel. 2. mn. v'vodo ǀ po nozhi je vezhkrat s'postele skozhil del. ed. m ǀ je bil v'en vreli kotu s'kozhu del. ed. m ǀ ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila del. ed. ž ǀ Hippo ena ajdouſka dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila del. ed. ž, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ raishi ſo v' vodo skozhili del. mn. m
skop -a prid. skop: dokler je bil ſilnu skop im. ed. m, mu nej hotel dati kakor 8. Kron ǀ Ti ſi skop im. ed. m s'Bugam, Bug je tudi skop im. ed. m s'tabo ǀ ta skopi im. ed. m dol., inu neuſmileni zhlovek perzi uſheſsa je ſatisnel ǀ natura je ſkopa im. ed. ž v' tem kir ne da vſe enimu ǀ zhe vſamem eniga skopiga tož. ed. m ži., ſe nebom ſmela enkrat prau naiejſti
slepec -pca m slepec, tj. slep človek: je en slepez im. ed. ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ de bi enimu slepizu daj. ed. pogledt povernil ǀ de bi lete golufie tiga Puſta nas neſapelale proſſimo s' danashnim slepizam or. ed. ǀ drugi slepizi im. mn. prezei ſo vidili ǀ ſemterke ſe ſadevaio kakor ſlepezij im. mn. ǀ na tem ſvejtu ne najde ampak slepize tož. mn., katere je prishal resvetiti ǀ Satoraj Seneca je imel urshoh s'ſlepzij or. mn. takorshne otroke ſmerjat
služiti -im nedov. služiti: je hotel Christuſu shlushiti nedol., inu sa nym hoditi ǀ jest nemorem Bogu shlushit nedol. ǀ s' delam ſi je mogal kruk ſhlushit nedol. ǀ Vy nemorite Bogu slushit nedol. ǀ bulshi bo sa tvoje poshtejne, de bi doma oſtala, ali pak kam dargdam shla shlushiti namen. ǀ njemu ſamimu ſe perporozhim, inu shlushim 1. ed. ǀ sakaj fliſsik njemu ne shlushish 2. ed. ǀ ty dobru veish, de Nebeſſa ſi neshlushish +2. ed. ǀ ta kateri shlushi 3. ed. pojdi kamar hozhe more terpeti ǀ sheli de s'serzam niemu shlushimo 1. mn. ǀ ò vij grèshniki, inu grèshinze, kateri vſeskusi hudizhu shlushite 2. mn. ǀ ſladak je letem kateri njemu sveſtu inu fliſik shlushio 3. mn. ǀ Ty vbogi tudi nemorio ſe sgovorit, aku Bogu neshlushio +3. mn. sa volo nyh bushtua ǀ Fliſsik njemu shlushite vel. 2. mn., inu on obilnv vaſs bode polonal ǀ Shluſhite vel. 2. mn. ſvejstu G: Bogu ǀ tijm zhistim tij vezhni troshti ſlushite vel. 2. mn. li ǀ Nikar neshlushite +vel. 2. mn. ſvejtu, meſſu, inu hudizhu ǀ v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil del. ed. m ǀ de ſi lih je dellal, vener Bogu je ſhlushil del. ed. m ǀ taisti Bug Pluto katerimu ſi nuzh, inu dan shluſhil del. ed. m ǀ kadar bi uni Hlapez taku fliſnu G: Bogu shlushu del. ed. m ǀ Ena Samaritanska greshinza, Katera timu nezhiſtimu Satanu veliku lejt je shlushila del. ed. ž ǀ Kakor tudi je shluſila del. ed. ž ta reuna shena Agar ǀ druge proſsi, inu klizhe de bi mu shlushili del. mn. m ǀ de bi vashe ouzhize lepu Bogu shlushile del. mn. ž ǀ mu je bil vſe druge ſtuarjene rezhj podvarshene ſturil, de bi njemu slushile del. mn. ž ǀ one tudi bodo lepu Bogu shluſile del. mn. ž služiti za biti uporabljen za: meni lepu shlushi 3. ed. sa mojo pridigo ǀ sa drugu neshlushi +3. ed., ampak de ſe v' ogin vershe ǀ pſij nej ſo vezh hijsh vahtali, temuzh sa spisho ſo shlushilij del. mn. m
snesti snem dov. snesti, pojesti: jutre pak hozheva mojga ſijnu snejsti nedol. ǀ shlahta druſiga njemu nepomaga, ampak njegovu blagu snejſti nedol. ǀ imaio sa grehe tiga folka offrat ta shgani offer, inu de taiſti imaio ſnejſti nedol. na tem ſvetem mejſti ǀ Kaj s'ena rejzh more ble ſuper biti enimu levu, kokar eniga zhloveka vmorit, inu vender taiſtiga neſnejſsti +nedol., temuzh tu mertvu truplu varvat ǀ satiga volo shiher yh ſneim 1. ed. ǀ daj ſem tuojga ſijnu, de ga danaſs sneva 1. dv. ǀ osla na gmaino poshene, de orly ga ſnedo 3. mn. ǀ de ſi lih veliku ſnèdò 3. mn. ǀ od lokoti ſvoje zheule je bil ſnedil del. ed. m ǀ per koſſili je bil ſnejdil del. ed. m 40 liberz meſſa ǀ perporozhi mosu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil +del. ed. m ǀ Ceſſariza je tajla, de obnimu ga nej dalla, temuzh ſama ſnedla del. ed. ž ǀ Moje Dete Kaj posh sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh snedilu del. ed. s ǀ Noeſtoriusa zhervi shiviga ſó bili ſnedli del. mn. m ǀ zhervje ſo tebe ſnedili del. mn. m ǀ shiviga zhervi ſo bilij ſnejdli del. mn. m ǀ ſeknu, kateru vshe polovizo moli ſo ſnejdili del. mn. m ǀ she taiſtu bodo zhervje snedli del. mn. m ǀ meſſu ſo bily ſneili del. mn. m, koſty pak ſo bily pvſtili ǀ s' trave kobilize rataio, katere ſo bile ſnedile del. mn. ž vſe kar je seleniga bilu ǀ Herodesha vshy shiviga ſo bile ſnedle del. mn. ž ǀ Nu ſmo mojga ſijnu skuhale, inu snejdle del. mn./dv. ž
sovražnik -a m sovražnik: on ie ta nergroſovitnishi ſaurashnik im. ed. zhloveski ǀ nash ſourashnik im. ed. hudizh yszhe vſe perloshnoſti uſak dan, de bi nashe dushize posherl ǀ ta ſmertni greh je vezhni Saurashnik im. ed. Boshy ǀ ſe ima bati tiga ner slabishiga, inu mainshiga ſaurashnika rod. ed. ǀ skushnave tiga paklenskiga ſourashnika rod. ed. ǀ kir je bil reshil od Saurashnika rod. ed. Amana ǀ ti imash odpuſtiti tvojmu ſourashniku daj. ed. ǀ enimu takorshnimu neuſmilenimu ſaurashniku daj. ed. sdash tuojga otroka ǀ ti n' hozhesh odpuſtiti tvoimu Sourashniku daj. ed. ǀ odpuſti ti tvojmu ſourashniko daj. ed. ǀ ta s. molitva premaga tiga ſaurashnika tož. ed. ǀ ima to ſveto ſapuvid dershati, inu ſvojga ſourashnika tož. ed. lubiti ǀ hudizha saurashnika tož. ed. nashijh dush imamo preboſti, inu premagat ǀ Najdesh tvojga ſaurashniha tož. ed. jesa tebe popade njega vbyti ǀ Proſsio Israelitarij de bi ijh Bug rejshal pred nijh ſaurashnikom or. ed. ǀ veliku lejt je branil Rimsku meſtu pred tem ſaurashnikam or. ed. Franzoſam ǀ kakor de bi s'ſaurashnikom or. ed. ſe fehtal ǀ poprei ozhitnu ſe ima ſpravit s' ſvojm ſourashnikam or. ed. ǀ nemorem terpeti, di bi my dva ſaurashnika im. dv. bila ǀ ſe nijm ſuper poſtavjo, inu nijh ſaurashniki im. mn. ratajo ǀ njegovi Saurashniki im. mn. Sarazenarij, ſò bily zhes njegove sholnerje s' veliko mozhio padli ǀ ſourashniki im. mn. ga obdaio, inu ſtiskaio ǀ Kadar njeh Sauraſhniki im. mn. ſobily taiſtu Mestu oblegli ǀ vashi paklenski Sourashniki im. mn. vas bodo skushali perpravit v' Zagovajne ǀ ſo bijshali ti ſaurashniki im. mn., prèd S. Rus. T. ǀ ſovrashniki im. mn. paklenski grosnu ropotaio ǀ oroshie is katerim ſe lahku premagaio ty paklenski ſaurasniki im. mn. ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh ſaurashnikou rod. mn. prelili ǀ ſe imamo bati, inu beishat od ſaurashnikouc rod. mn. ǀ ſe ſmoti, ſe sgubi, fali, inu od ſourashnikou rod. mn. premagan oſtane ǀ Katerim tuliKainkrat shuga s'Kuſi vojshe nashih ſauraſhnikou rod. mn. ǀ Susanna je molila v'rokah teh ſauroshnikou rod. mn. ǀ s'to nar vekshi nevarnostio skusi cello vojsko nijh saurashniku rod. mn. ſo preshli ǀ Mashnik pertezhe ga sazhne proſsit, de bi vſem ſaurashnikom daj. mn. odpuſtil ǀ cillu krajleustvu jebil njemu pred saurashnikom daj. mn. ohranil ǀ ga bò ſourashnikom daj. mn. isdal ǀ lahku te peklenske ſaurashnike tož. mn. premagaio ǀ imamo ob taiſtem boju nashe ſourashnike tož. mn. paklenske premagat ǀ Kadarkuli ſvoje Saurashnike tož. mn. ſó premagali ǀ po tem kir ſo onij njeh ſauraſhnike tož. mn. ſrezhnu premagalj ǀ s' oroshiam te Svete molitve bomo premagali vſe naſhe Sauraſhnike tož. mn. ǀ raishi per ſvojh ſaurashnikah mest. mn. ſe je gori dershala ǀ de bi vaſs rèshil prèd vaſhimi ſaurashniki or. mn.
spodobiti se -i se nedov. spodobiti se: aku ti neshivish Kakor ſe ſpodobi 3. ed. enimu zhloveku ǀ kadar bi vſaketeri v'ſvojm ſtanu shivil kakor ſe spodobi 3. ed. ǀ Bug vam ſapovej shiveti kakor ſe ſrajma, inu ſpodabi 3. ed. kershenikom ǀ ſe nespodobi +3. ed. ozhitnu pred folkam govorit, vuzhiti, inu diſputerat ǀ Se neſpodobi +3. ed. de bi jeſt tvoj Syn odpovedal tebi moja Mati, karkuli bosh proſſila ǀ tebi ſe nespodobio +3. mn. takorshni gvanti, kakor yh noshish ǀ bi ſe dobru ſpodobilu del. ed. s, de bi ti nas dvejh, inu nashiga Pater Bernarda h' koſſili v' hisho tvojga Ozheta povabil ǀ ſe je ſpodoblu del. ed. s ǀ kadar je kaj rekla, de eni deklizi ſe nej spodoblu del. ed. s, tebi ſe je dobru sdelu
spoznati -am dov. 1. spoznati: To veliko muzh Boshjo ſo perſileni ſposnati nedol. kananery ǀ Aristoteles pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati nedol., inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ ſdaj ſte perſileni ſpoſnati nedol. de je vaſs krajl, inu Rihter vſiga volniga ſvejtà ǀ sa te ner modreſhi bi perſileni my bli yh Spoſnati nedol. ǀ my sdaj nemorimo ſposnat nedol. gdu je pravizhin, ali greshin ǀ ſo dolshni poprei prau premislit, inu sposnat nedol. ſvoje grehe, de ſe yh morio spovedat kakor ſo dolshni ǀ skuſi leto pergliho ym bom dal ſpoſnat nedol. ǀ sledni bi imel sposnasti nedol. ǀ ſposnam 1. ed. de teshku je ſlovensku piſsat ǀ enkrat ſim ozhy inuc pamet odperl, de golufio tiga Svejta Sposnam 1. ed. ǀ Spoſnam 1. ed., de ſim ptuje blagu vshival ǀ ſama ſebe sapellesh, v'tem Kir ſposnash 2. ed. de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro mislio ǀ Ti ſyn Sposnash 2. ed. tadal tuojga ozheta ǀ ti nesposnash +2. ed. moje velike lubesni ǀ Salomon pak sa tu nar nuznishi, inu potrebnishi ſposna 3. ed. modrust ǀ Takrat ſposna 3. ed. ta sgubleni ſyn ſvoie grehe ǀ sposna 3. ed. golufio tiga svejta ǀ Faratar Iskariot ſpoſna 3. ed., de je nedolshen ǀ ſam sposnà 3. ed. de shtijri rizhi sgruntat, inu saſtopet nemore ǀ Kadar Iuda vidi ta persten, inu palzo sponſa 3. ed. de on ſam je ozha ǀ Poklizhe Appata, ga nesposna +3. ed. ǀ My ſposnamo 1. mn. de ſmo seſhli s'tvojga pota ǀ kakor to ſvejsdo Danizo vidimo, sposnamo 1. mn. de skoraj bo prishal ta ſvetli dan ǀ Vejm de ſposnate 2. mn. ſamy de ſte vaſſ jeſik greshnu nuzali ǀ Vſy enaku ſpoſnaio 3. mn., de ta ſvejt je taku reven, inu bolan ǀ kakor vſy Spovedniki sposnaio 3. mn. ǀ sa to nar sdravishi, inu nuznishi spoſnajo 3. mn. ǀ Imaio ſaveſane ozhy, ter neſpoſnaio +3. mn. dolſnuſt ǀ sposnaj vel. 2. ed. de je bilu domazhe, niKar divje meſsu ǀ Sposnaj vel. 2. ed. ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku ǀ Sdaj ſposnaj vel. 2. ed. O greshna dusha ǀ ſposnajmo vel. 1. mn., de ta kateri ima dobre, Svete, Boshje beſſede je Syn tiga isvelizheina ǀ ſposnajte vel. 2. mn. de nej ste sa semlo, temuzh sa Nebu ſtvarjeni ǀ Sposnajte vel. 2. mn. vshe enkrat N: N: de vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla ǀ spoſnajte vel. 2. mn. vaſho pregreho ǀ leto resnizo je bil ſposnal del. ed. m cilu en Ajdouski Vuzhenik Seneca ǀ Artaxarſes je ſpoſnal del. ed. m de on obene oblaſti zhes vejter nima ǀ Iob leto resnizo je bil sposnal del. ed. m ǀ Gdu ne bo sſposnal del. ed. m N: N: to nesgruntano dobruto Boshjo ǀ bi ſponsal del. ed. m de ony ſo veliKu brumnishi, KaKor ſi ti ǀ KaKor Plutarcus je ſponſal del. ed. m ǀ de bi s' zhaſſam nesposnal +del. ed. m, de njemu ſo shkodlive te tekozhe ſvesde ǀ ona okuli pade, inu kumai v' tei vishi je bila ſvoj greh ſposnala del. ed. ž ǀ Letu je dobru sposnala del. ed. ž Sveta Agnes, kir je djala ǀ vashe ſerze … bò dobrute, inu gnade Boshije ſposnalu del. ed. s ǀ ſta bila ſposnala del. dv. m una dua Sveta brata Marcus, inu Marcellianus ǀ de bi ſposnali del. mn. m muzh, inu nuz teh selijsh ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski Philoſophi ſo ſpoſnali del. mn. m ǀ de bi sposnali del. mn. m kulikajn svejsd je na Nebeſsijh ǀ Kakor taiſte sgublene ouze ſo bile ſposnale del. mn. ž 2. priznati: rajshi hozhemo umrejti kakor ozhitnu nashe grehe ſposnati nedol. ǀ ima ſvoje grehe pred Namestinikam Chriſtuſhovim Kateri je ta spovednik ſposnati nedol. ǀ Ie rejs ſim pregreshil, sposnam 1. ed. moj hreh ǀ sdaj ti mene ſposnash 2. ed. sa tuojga Gospuda ǀ sdaj mene sa Ceſarja sposnash 2. ed. ǀ Bug druſiga tebi nesapovej temuzh de tuoj greh NamestniKu Boshijmu spoſnashi 2. ed. ǀ ta Rasbojnik ſposna 3. ed. Chriſtuſa sa Kraila ǀ on ſe prestrashi, tatvino sposna 3. ed., inu poverne ǀ eniga taku mogozhniga, dobrutliviga, inu lubesniviga Gospuda nesposnano +1. mn., neshtimamo ǀ De MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio 3. mn. vſy bratje, inu ſeſtre ǀ njega vezh sa suojga Gospuda ne ſposnajo 3. mn. ǀ tuKaj paK ſo taKu neKateri svetij, de ſposnajo 3. mn. cilu pred ſpovedniKom de nevedo s'oben greh ǀ ludje nesposnajo +3. mn. nijh stuarnika, nijh Boga, nijh Isvelizharja, inu Odreshenika, temuzh tega Saurashyo ǀ ſpoſnaj vel. 2. ed. temu Duhounimu Arzatu tuoje Smertne rane is pravo grevingo ǀ Po tem ſo bily noter potegnili eniga taiſtih folsh prizh, kateri je bil ſposnal del. ed. m, de on, inu njegovi tovarshi sa denarje od Henricusa priete ſó zhes Eduarda folsh prizhali ǀ cilu hudizh je bil Spoſnal del. ed. m enimu Mashniku ǀ ſvojmu Ozhetu je bil sposnal del. ed. m 3. prepoznati, razpoznati: k'ſadnimu Ioseph ſe da ſpoſnati nedol. ǀ zhlovek ſe nemore hitrei ſopſnati nedol., ampak is jeſika, is ſvoih beſſedy ǀ Jeſt v' letej vejzi ſposnam 1. ed. taiſto shlahtno vejzo, katera bo sraſtla is korenine Jeſſe ǀ S. Peter ſe ſposna 3. ed. s' tiga napek oberneniga krisha ǀ Is resbeleniga roſha ſe ſposna 3. ed. S. Lorenz ǀ s' beſſede ſe ſposna 3. ed. veiſt tiga zhloveka ǀ Is tiga resbitiga koleſsa ſe spoſna 3. ed. S. Catharina ǀ is dobrih beſſedy ſe ſposnaio 3. mn. ty pravizhni, inu isvoleni ǀ ſposnajo 3. mn. tu hudu od dobriga spoznati se počutiti se, imeti se: ble dolshan ſe sposnash 2. ed. taistimu, kateri eno dobro beſsedo pred Rihtariam sa tebe gouori, kakor Christuſu ǀ O greshna dusha? doshna sponaj ſe vel. 2. ed. pred spovednikam ǀ de ſi lih je bila Krajliza Nebeſhka vener ſe je dershala, inu ſposnala del. ed. ž s'eno pohleuno deklo Boshyo
srčan -čna prid. 1. srčen, pogumen, vnet: Rainerius, de ſi lih je bil en ſerzhan im. ed. m Vojſſak, de obeniga ſe nej preſtrashil ǀ ſam Dauid je bil taku ſrezhin, inu ſerzhan im. ed. m, de tiga groſovitniga Riſa Goliata je bil premagal ǀ lep kakor Abſolon, mozhan kakor Sampſon Sarzhan im. ed. m kakor David ǀ David je bil en star satopen, inu serzhan im. ed. m vojshak ǀ ta ſerzhni im. ed. m dol. Christuſhau ſhlushabnik, s'sobmij jesik ſi odgriſe ǀ kam ſi ſe nepravil ò moj ſerzhni im. ed. m dol. Vojshak ǀ Debora ta ſerzhna im. ed. ž shena je bila tudi veliku ſaurashnikou premagala ǀ Taista serzhna im. ed. ž Iudit, Katera bo premagala tiga grosovitniga paklenskiga Olofernuſſa ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga rod. ed. m Generala Anibala ǀ ob zhaſſu te ſerzhne rod. ed. ž Judith ǀ Kadar pak je bil od ſmerti gori vſtal je bil perglihan enimu serzhnimu daj. ed. m levu ǀ ſó en koſs poshtaine poderli, inu nove urata, taiſtimu ſerzhnimu daj. ed. m Vojszhaku ſturili ǀ Enkrat ſe pergliha eni ſerzhni daj. ed. ž Postojni ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga tož. ed. m ži., modriga, inu ſvestiga Generala Iephte ǀ de bi tebi, offrali tiga beliga labuda, tiga piſſaniga shtigilza, tiga lepupoyezhega ſlaviza, to ſerzhno tož. ed. ž poſtojno ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem or. ed. m, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ Po tem ulezhe s' ſvojo serzhno or. ed. ž vojsko pod tu maihinu meſtu Hai ǀ Vy ò ſerzhni im. mn. m Vojshzaki, kateri s'Luciferam ſe vojskujate ǀ s'strashnih ouzhiz ſerzni im. mn. m Paſtery ſo bily ratali ǀ te verne dushe s'kusi gnado S: Duha taku mozhne, inu ſerzhne im. mn. ž rataio, de lahku te peklenske ſaurashnike premagaio ǀ de bi 30000. Serzhnih rod. mn. Turkou mogli premagat ǀ della teh ſerznih rod. mn. Vojszhakou ſmalaio sraven nyh pilda ǀ te ſlabe ſturi mozhne, te strashne ſturi ſerzhne tož. mn. m primer.> Je bilu vezh Generalu vmej tem isvolenem folku, ali trye ſo bily ty ſerzhnejshi: im. mn. m Mojſſes, Joſve, inu Gedeon ǀ ſo pokornishij, inu serzhneshij im. mn. m kadar suojga krajla vidio presež.> Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh rod. mn. shlonerjou 2. pripadajoč srcu: nam je tudi dal to ſerzno tož. ed. ž vodo, katera je tekla is njegove desne ſtrani ǀ Leta kamen ſe drobnu ſtauzhe, inu ſe da temu bolniku veni ſerzhni mest. ed. ž vodi ǀ leta shlahtni Belzoar, ſe more drobnu ſtauzh, inu veni ſerzhni mest. ed. ž vodi vſeti
srd -a m srd, jeza: nam ſe ſdy, de je ſerd im. ed., inu shtrajfinga ǀ ſèrd im. ed. tiga Nebeſhkiga Rihtarja je perglihan enimu derezhimu potoku ǀ ſe boij ſerda rod. ed. Boshiga ǀ de bi ſe imeli varvat, inu sdershat od iese, inu Serda rod. ed. ǀ vidish te ſerdite noge Boshje, katere po ſemli s'ſerda rod. ed. terkajo ǀ de bi njega pravizhni ſerd tož. ed. vtalashil ǀ de bi ta pravizhni Serd tož. ed. Boshij utalashil ǀ s'suojo pohleuno proshno vezhkrat bo ta pravizhni serdt tož. ed. vtalashila ǀ miloſt ſe bò preobernila v'ſerd tož. ed. ǀ ſi potle proſſil G. Boga, de bi tebe neshtraifal v' ſvoim ſerdi mest. ed. ǀ gdu vam je dokasal bejshat pred tem sardom or. ed. Boshjm ǀ boganerodna shena s'velikim serdom or. ed. odgovorji ǀ sapovej s' velikem ſerdam or. ed., de imaio Thereſio ſveſſano v'jetje k'Eduvarduſu poſtavit
s. rus. t. krajšava sveto rešnje telo: aku n' hozhesh, de bi tu S. Rus. T. im. ed. to vezhno ſmert tebi perneslu ǀ kadar govori od ſvoiga S. Rus. T. rod. ed. ǀ Iest pak ſe zhudim, de s'S. Rus. T. rod. ed. svera ta S: Sacrament ǀ Nikar nedaite S. Rus. T. rod./tož. ed. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ kulikajn takorshneh Iskariotu bi vidili k' S. Rus. T. daj. ed. perblishat ǀ Terbej vshiti tu S. Rus. T. tož. ed. v' gnadi Boshy ǀ de bi jeſt v' leto veliko pregreho nepadil, inu tebe v' S. Rus. T. mest. ed. neurednu neushil ǀ ſe shpishaio s' tem S. Rus. T. or. ed.
steber -bra m steber: S Nebeſs je bil en gorezh ſteber im. ed. prishal ǀ kakor taisti gorezhi steber im. ed. je shal prèd Israelitery ǀ ony ſo bili peld Ceſſarize Flacile is ſtebra rod. ed. doli vergli ǀ k' enimu ſtebru daj. ed. ga pervesheio ǀ is beliga Kamna ſo ſturili en viſſok ſteber tož. ed. ǀ Israeliterje, inu ym poshle en gorezh steber tož. ed. ǀ ty pametni Rimlani, kakor pishe Vlpianus ſo ta lon na en ſtaber tož. ed. viſok poſtavili ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi staber tož. ed. na Faraona ǀ na ſtebru mest. ed. S. Chrisha perbit ǀ na stabru mest. ed. s: Chrisha suojo s: Rèshno krij je bil ozhetu Nebeshkimu offral ǀ sa volo nashiga Isvelizhejna je na stebru mest. ed. S. Chrisha vmerl ǀ na ſtabri mest. ed. S. Chrisha ǀ Na tem pervem ſtebram or. ed. je ſtal Rudolphus ta I ǀ je imel noge kakor dua gorezha ſtebra im. dv. ǀ taiſte ſtebri im. mn. ſo bily ſreberni ǀ Stebri im. mn. is ſrebra pomenio te ziſte glide Chriſtuſa Jesusa ǀ okuli kateriga je bil ſedem velikih ſtebrou rod. mn. poſtavil ǀ videm veliku ſtabru rod. mn. ǀ Na grob tyh Machobejeriou ſo bily ſturili saresat ſtebre tož. mn. ǀ roke, katere ſò ble ſnale ſtreti. Stembre tož. mn. tiga malikovaina ǀ na ſtebrah mest. mn. pak ſo ſtali Ceſſary
strašan -šna prid. 1. strašen: en ſtrashan im. ed. m vuol je bil pertekil ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen; nekadaj ſtraſhan im. ed. m, sdaj lubesniu ǀ taiſti ſtrashni im. ed. m dol. ſodni dan bò poln ſmeshnave ǀ de bi ta nagli, inu strashni im. ed. m dol. potreſs imel semlo stresti ǀ ta ſtrashna im. ed. ž shtrajfinga te neusmilene kuge vſe skuſi ſe k' nam perblishivie ǀ ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna im. ed. ž keha ǀ v'tem sazhne enu taku ſtrashnu im. ed. s ropotajne v'taisti kambri ǀ od tiga ſtrashniga rod. ed. m ſodniga dneva govorit ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne, inu ſtrashne rod. ed. ž kuge ǀ kar hudiga, strashniga rod. ed. s, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne zhes taistu mestu ǀ s'oblazhniga, inu ſtrashniga rod. ed. s ima jaſſnu, inu tihu poſtati ǀ ſe pergliha enimu strashnimu daj. ed. m Vgrabzu, kateri v'puſhavah prebiva ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal, inu en ſtrashan tož. ed. m konz ſturil ǀ shlishi en straſhan tož. ed. m glaſs s'Nebes ǀ ſo bily kjekaj pertekli ta ſtrashni tož. ed. m dol. shpektakel gledat ǀ neſrezhni ozha leta strashni tož. ed. m dol. ſhpektakel vidi ǀ sagledajo eniga strashniga tož. ed. m ži. lintuorna ǀ s' tega meſta pobeshish veno ſtrashno tož. ed. ž pushavo ǀ eno strashno tož. ed. ž ſmert ſtury ǀ v'strashno tož. ed. ž shiuinsho podobo ga preoberne ǀ inu ti karshenik na letu ſtrashnu tož. ed. s germeine nebosh od ſebe ſtreſsil ta shkodlivi porod tiga ſmertniga greha ǀ veni ſtrashni mest. ed. ž temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ po takorshnem ſtrashnem mest. ed. s garmeinom ſe bo desh vlijl ǀ s' velikem, inu s' ſtrashnem or. ed. m shrajom pojti ǀ je shal s' to ſtrashno or. ed. ž vojsko zhes Israelskiga Krajla ǀ Bug s'trashno or. ed. ž ſhtimo sazhne shugat ǀ s'to trashno or. ed. ž temmo tiga malikovajna je bila pokrita ǀ taiſto nuzh prideta dua ſtrashna im. dv. m moshia k' Mashniku ǀ kakor eni ſtrashni im. mn. m Riſsy, inu groſovitni Lintvorni ǀ noter prideio try strashni im. mn. m hudizhi ǀ v'pakli vam ſo perpraulenè te ſtrashne im. mn. ž ſpake ǀ de te strashne im. mn. ž ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle ǀ kir veliku spak ſtrashnih rod. mn. ſe najde ǀ poln luft strashnih rod. mn. orlu ſe vidi ǀ do vekoma bodo te ſtrashne tož. mn. m hudizhe gledale ǀ od s'unaj je imelu strashne tož. mn. m ſaurashnike ǀ Samerkajte dobru te ſtrashne tož. mn. ž beſsede ǀ ſo takushne strashne tož. mn. ž, inu britke martre s'veſselim prenesli ǀ v' shtrashne tož. mn. ž puszhave ſo shli prebivat ǀ Te fardamane dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde, ſtrashne tož. mn. ž/s, ſmerdlive ǀ Bug v'taistih ſtrashnih mest. mn. oblakoh ſe perkaſhe ǀ do vekoma mei ſtrashnimi or. mn. hudizhi to paklenskoc martro terpeti 2. bojazljiv: je bil taku mozhnu straſhan im. ed. m de li ena muha je zheſs njega letella, on kakor shiba ſe je treſsal od straha ǀ en Rimski Gospud je bil taku strashan im. ed. m, de nihdar nej hotel pod streho prebivat ǀ Drugu ſerce ima slabu strashnu tož. ed. s, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ So bily ty Iogri ſlabi, inu strashni im. mn. m, kakor ouzhize ǀ slabij ſo kakor grilli, strashnij im. mn. m kakor saizij ǀ Poprej ſo bily strashne im. mn. ž ouzhize de cilu s'hishe nej ſo ſmely pojti ǀ s'strashnih rod. mn. ouzhiz ſerzni Paſtery ſo bily ratali ǀ Bug njemu sapovej, de tem ſtrashnem daj. mn. ima slavu dati ǀ od kot taku ſerze? tem strashnem daj. mn., inu ſlabem ǀ te strashne tož. mn. m ſturi ſerzhne, de v ſe matre veſselu preneſsò primer.> ſim vidil kakor eno resbeleno pezh, katere plemen je bil ſtrashneiſi im. ed. m, kakor une Babilonske pezhi
studenec -nca m studenec: en novi ſtudeniz im. ed. bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ ſtudenz im. ed. sazhne vun ſverat ǀ Studeniz im. ed. pak nihkdar smijram nestoy ǀ Kakor en studenez im. ed. is Kateriga svera dobruta ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza rod. ed. ſvera tu sdravu ojle ǀ Studeniza rod. ed. is Kateriga svera ta greh, s'taistiga tudi svera ta shtrajfinga ǀ ſraven tiga frishniga ſtudenza rod. ed. gnade Boshje ǀ to S: zhednost je perglihal enimu ſtudenizu daj. ed. ǀ tezhe k'timu frishnimu Studenizu daj. ed. ǀ tiga je bil k' enimu ſtudenzu daj. ed. pelal, de ſe je bil oshivil ǀ shelj v' nebeſſa, kakor en mozhnu shein zhlovek k' ſtedenizu daj. ed. ǀ tezi k'ſtudenzu daj. ed. te ſapuvidi ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tož. ed. tej sapusheni Agar ǀ Ta Kateri greshi Boga, inu ta pravi ſtudenz tož. ed. sguby ǀ per ſtudenizu mest. ed. te S. pakure ǀ Operij tuojo umadeshno dusho v' tem S. Studenzu mest. ed. te ſpuvidi ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu mest./or. ed. ǀ kakor en ſkerbni inu Dobrutliu Ozha je hotel s'taiſtem ſtudenizam or. ed. oskerbeti Paſsterje ǀ ſolſe ſo njemu tekle is ozheſſ kakor de bi bila dua ſtudeniza im. dv. ǀ try ſtudenizi im. mn. ſo bily sazheli s' noviga ſverat ǀ ty drugi Jogry ſo bily ſtudenzi im. mn. ǀ Vſi studenzi im. mn., inu potoki krijvavi ratajo ǀ morie, v'Kateru vſi studenici im. mn., inu potoKi tezheo ǀ Studenizi im. mn., inu potoki, kateri supet v'morje h'snaminu njeh hualeshnosti ſe verneio ǀ kir nej bilu ſtudenizu rod. mn., inu potoku ǀ voda teh ſtudenizou rod. mn. nej slana ǀ vſe vode teh ſtudenzou rod. mn., inu shternih ǀ s'studenizu rod. mn. olje, inu med je sveralu ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize tož. mn., potoke ǀ te frishne studenze tož. mn. je v'krij preobernila ǀ ſe rad paſſe per ſtudenizah mest. mn. ǀ Vudari po ſtudenizoh mest. mn.
student -a m študent: Ta Student im. ed. je dobru lete beſſede saſtopil ǀ gre k' enimu Studentu daj. ed. uprashat ǀ trje Studenti im. mn. ſo vkupaj veni poſteli leshali ← lat. studēns ‛učeč se’
šilo -a s šilo: tiga da enimu shuſteriu, de bi ga sashil, shilu im. ed. pak ſe njemu ſpotakne, ter roko ſkuſi, inu ſkuſi ſi prebode (III, 241) ǀ Letu nam poterdi shilu im. ed., s' katerem shushtar shiva (IV, 352 s.) ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie, v'katere ſo yh ſtavili … shila tož. mn. s'katerimi ſo ijm ozhy steknili (I/1, 93)
škoda -e ž škoda: ta nei obena kriviza, ali shkoda im. ed. ǀ vam ſe shkoda im. ed. ſdy en piſilz kruha enimu petlerju dati ǀ ona ſama je ursoh ſvoje shkode rod. ed. ǀ sa volo ſhkode rod. ed., v' katiro padeio taiſti katiri ſe nepoſtio ǀ ſa veliko gnado, inu ſrezho ſposna, de bi s'shkodè rod. ed. teh drugih ſe vuzhili pobulshat, inu greha varvat ǀ ſte moj pravizhni ſerd resdrashili k' vashi shkodi daj. ed., inu pogubleinu ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi daj. ed. nashih vbogoh dush ǀ Roke nemore nuzat, ampak h'shkodi daj. ed. ſvoimu blishnimu ǀ veliko shkodo tož. ed. po celli Europi della ǀ spaumnite Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo tož. ed. perpravili ǀ je shal skuſi en borsht, kir en leu je prebival, inu veliko skodo tož. ed. dellal ǀ de bi li eden tega drugiga v'shkdo tož. ed. perpravitij ǀ s'kuſi letu v'skodu tož. ed. veliko ſvoiga blishniga perpraui ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo or. ed. ǀ zhloveka sapeleio, inu v' velike shkode tož. mn. perpravio brez vse škode ne da bi se poškodoval: bres vſe shkode je bil lintvorna premagal ǀ Jeſt vidim eno ſilnu resbeleno pezh, v' kateri nehodio trye mladenizhi, kakor ſo hodili po uni Babilonski bres vſe shkode ǀ tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel s škodo v škodo: kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ s'shkodo veliko ſvoiga bliſhniga perpravi ǀ nej li rejſſ, de ſvejt ſa preproſtiga dershj, kateri s'ſvojo shkodo resnizo govorj ǀ leto resnizo je bil s'svoio vezhno shkodo Sposnal ǀ To ſodbo s'ſvojo vezhno shkodo je skuſsil uni nesrezhni zhlovik ← stvnem. scado ‛škoda’
špegel -gla m 1. ogledalo: zhe ſe ſmeja, taku tudi shpegal im. ed. ſe pruti ſmeja ǀ ſpegu im. ed. vſyh Pridigarjou. S. Joannes karſtnik, de ſi lih je bil en oſter Pridigar je vener vſakateriga puſtil per ſvojmu dellu ǀ Shpegul im. ed. nei kriu, aku en gard zhlovek ſe noter gleda ǀ En pravi shpegl im. ed. je Bug Vſigamogozhni. Sakaj aku ti is prauiga ſerza G: Boga lubish, tudi G: Bug tebe lubj ǀ vſe kar lejpiga imà na ſe poſtavi, okuli shpegla rod. ed. ſe obrazha ǀ Bug je perglihan enimu zhistimu shpeglu daj. ed. ǀ kadar roko k'shpeglu daj. ed. ſtegne ǀ popade shpegu tož. ed. ga ob tla lushi, ter na ſtukoſſu resbije ǀ moshje ſe dolgu negledaio u'shpegu tož. ed. ǀ Shene pak ure, inu vre ſe v'shpegu tož. ed. gledaio ǀ per ſvetlobi te lune ſe je vshpegu +tož. ed. gledala ǀ aku ſe jesnu dershi, v'taki vishi tudi v'shpeglu mest. ed. ſe vidi ǀ kadar eden ſe gleda v'shpegli mest. ed. ſe vidi kakor je ſam na ſebi ǀ ure, inu ure je pred shpeglam or. ed. ſtal, inu ſvoje lasy je kraushal ǀ ty shpegli im. mn. ſo bily shenski, nikar moshki ǀ v'kateri je bilu polnu slatih kamenou, perlnou, perſtenou, shpeglou rod. mn. ǀ Mojſses po sapuvidi Boshij je bil ſturil v'tem tempelnu eno poſsodo, ali umivalnik is shenskeh speglu rod. mn. ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom daj. mn., ni zitronskimu drevu ǀ ſe ſo gledali dobru poprej v'taiste shpegle tož. mn. ǀ offertne gvante je noſſila, uſeskuſi ſuojo lepoto v' shpeglah mest. mn. je gledala ǀ vſe njega zimre, ali kambre je bil sapovedal s'shpegli or. mn. pokriti 2. zgled, vzor: Maria Diviza je bila en shpegu im. ed., inu zhudesh teh zhednosti, inu svetuſti ǀ Dokler S. Gothard je bil en shpegu im. ed. vſyh zhednoſti, ty drugi Minihi ſe ſo v' njega shpegali ǀ leta je en lep shpegul im. ed. sa vſe verne dushe, katire Boga ſò reshalile ǀ ſledni ſe je pofliſsal ta nar blishnishi per Marij biti, inu v'taiſti shpegu tož. ed. teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen ſe shpeglat ǀ leta more poprei ſe shpeglat u'shpegu tož. ed. teh ſapuuidi Boshyh ǀ tu vezhnu fardamaine vniga Firshta, od katiriga ſe bere v' shpegli mest. ed. teh Exempelnou 3. teleskop: Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom or. ed. v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ← srvnem. spiegel ‛ogledalo, vzor’ ← lat. speculum ‛ogledalo’
špotljiv -a prid. sramoten, sramotilen: O shpotliva im. ed. ž nepamet takushnih nemarnih ſtarishih ǀ ena shpotliva im. ed. ž beſſeda okadi, inu umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi persone ǀ tem salublenim tu gardu ſe vidi lepu, tu shpotlivu im. ed. s, zhastitu ǀ norz. Oh shpotliu im. ed. s imè ǀ od lete shpotlive rod. ed. ž ſmerti tiga krisha govorj ǀ nezh neſpodobniga, inu shpotliviga rod. ed. s ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali krajlu ǀ bom obſojen h' tei shpotlivi daj. ed. ž, inu grenki ſmerti tiga Chrisha ǀ aku tebi eno shpotlivo tož. ed. ž, inu krijvizhno besſedo rezhe ǀ de bi Ti Gospud, inu Mojſter nash imel eno taku groshno, inu shpotliuo tož. ed. ž ſmert ſturiti ǀ en hudoben ieſik vershe zhes taiſto persono eno shpotliuo tož. ed. ž beſſedo ǀ je mene v' ta shpotliui tož. ed. m dol., inu britki ſtan perpravila ǀ tu shpotlivu tož. ed. s sa zhastitu gori vſame ǀ s' to grenko, inu shpotlivo or. ed. ž ſmertio tiga krisha yh je odreshil primer.> katira ſmert je bila ta ner grosovitishi, inu shpotlivishi im. ed. ž ǀ de bi shpotlivishi tož. ed. ž ſmert na krishu ſturil presež.> ſo bli sklenili Chriſtuſa s' to ner shpotlivishi or. ed. ž, inu grosovitnishi ſmertio umorit → špot
štentati -am nedov. truditi se: terbej tulikajn ſe mujat, inu shtentat nedol. aku hozhete v'njega gnado priti ǀ Vuol pomeni te kmetushke ludij, inu delouze, kateri ſò perſileni shtentat nedol., inu dellat ǀ Ta kateri hozhe en morski perlin vdobit, inu najti, more shtentat nedol., inu dragu ga plazhat ǀ kulikajn shtentate 2. mn., kadar enimu zhloveku hozhete dopasti ← it. stentare ‛mučiti se, truditi se, težko živeti’
šuštar -ja m čevljar: shilu, s' katerem shushtar im. ed. shiva ǀ en Shushter im. ed. kateri bliſi je shtazuno imel tezhe v'hisho gledat ǀ ſhuſhter im. ed. ima dol djati ſvojo shublo ǀ en ſushter im. ed. v'prasnik v'ſaperti shtazuni je dellal ǀ Papesh Vrbanus IV. inu Papesh Joannes XXII. ſta bila eniga shushteria rod. ed. Syna ǀ Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria rod. ed. s' imenam Deusdedit ǀ ſizer bi ſe tebi utegnilu kakor unimu hudobnimu, nevoshlivimu shushtariu daj. ed. sgodit ǀ ſe je bil njemu en zhevel reſtargal, tiga da enimu shuſteriu daj. ed., de bi ga sashil ǀ ſe je bil sglihal s' enem shushtarjam or. ed., de ſe ima mertu dellat ǀ de s'tem greshnim shushteriam or. ed. nebote v'paku … pershli ǀ Shushteria im. dv. ſta bila ſveti Criſpus, inu Criſpinianus ǀ ta dua shushtarja im. dv. ſta imela takorshne Synoua ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … shushterij im. mn. S. Criſpina ǀ Shushtary im. mn. ſo zhaſtiti Moſhje ǀ v'mej shushtery or. mn. ſe najdeio dobri moſhje ← srvnem. schuoster < schuohsūtære ‛čevljar’
takoršen -šna zaim. takšen: en takorshen im. ed. m duor ſe more perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ Naſha Pomozhniza S. Margeta je bila en takershen im. ed. m ſrezhni kupz ǀ aku en gard zhlovek ſe noter gleda, inu takorshin im. ed. m ſe noter vidi ǀ je bila takorshna im. ed. ž lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali ǀ ena takorshhna im. ed. ž bi po reſnizi Mashniku odgovorila ǀ takorshnu im. ed. s ſerze je kamenitvu, inu bodezhe ǀ Ah terdu, ſmerslu ſerze takorshniga rod. ed. m zhloveka ǀ nihdar takurshniga rod. ed. m shpota Zerkvam nej ſte ſturili ǀ takorshne rod. ed. ž nature so shene, pokashy shenkinge potezhe kamer hozhesh ǀ ijm nej bilu terbej takorsh ne rod. ed. ž nespodobne rezhi sturiti ǀ ſte takorshniga rod. ed. s tardiga ſerza, kakor Judesh Iskariot ǀ enimu takorshnimu daj. ed. m neuſmilenimu ſaurashniku sdash tuojga otroka, tuojo sheno, tuoiga mosha ǀ ſe reſerdè zhies njega, ter mu piſſejo en takorshen tož. ed. m lijſt ǀ leta ſa ſabor je bil en takershen tož. ed. m ſmrad puſtil ǀ enu cellu meſtu takorshniga tož. ed. m ži. nepokorniga ſynu ima ubyti ǀ ſi je bila spravila takorshno tož. ed. ž veliko doto ǀ Skuſi pohushajne ty greshni ludje v' takarshno tož. ed. ž boleſan ſo ga perpravili ǀ sa takershno tož. ed. ž lubesan Bug bo tebi malu lona, inu huale ǀ takorskno tož. ed. ž veliko shtrajfingo ſo ſi ſashlushili ǀ mene puſti tkorshno tož. ed. ž veliko martro terpeti ǀ je bil takorshnu tož. ed. s veliku shtimajne v' Rimi ſi sadubil ǀ ſim v' takorshnem mest. ed. m ſtanu de poſvejtna zhaſt nemore meni shkodovat ǀ ty slabi ludje ſe preſtrashio po takorshnim mest. ed. m poti bodezhem hodit ǀ ſe je v'takorshnem mest. ed. m reunem ſtanu nashal ǀ S. Duh ſvejtoua v' takorshni mest. ed. ž neuarnosti v' grob pojti ǀ videozh tu zartanu deteze v'takorshni daj. ed. ž revi ǀ bodò vtakorshni +mest. ed. ž vishi poshlushali ǀ My ſe v' takorshnim mest. ed. s vbushtui, inu lakoti najdemo ǀ Obari mene Bug s' takorshnem or. ed. m golufam tu ner manshi tovarshtvu imeti ǀ ſe prestrashi nad takorshno or. ed. ž oſtro ſodbo Boshjo ǀ s'takorshno or. ed. ž martro ſvojmu Goſpudu polona ǀ Gdu je bil s'takarshno or. ed. ž groſovitno ſmertio Nicanoro vumoril ǀ ſe bo prikasal s'takorshne or. ed. ž zhastjo v'oblakih ǀ gledaite tedaj de bodo is takorshnem or. ed. s ſerzam opraulene ǀ je shla k' martri s'takorshnem or. ed. s veſſeljam, kakor de bi shla na ohzet ǀ takorshni im. mn. m exempelni vam ſe neraimaio ǀ vejm, de v'tej Boshij veshiſe ne naideio takorshne im. mn. ž shene ǀ Ah kulikajn takorshneh rod. mn. Cainu ſe najde na ſvejtu ǀ veliku takorshnih rod. mn. norzou ſe najde ǀ gorie takorshnem daj. mn. nepokornem, inu puntarskam greshnikom ǀ takorshnim daj. mn. maihinu nuza boshio beſſedo poshlushat ǀ bi bulshi bilu sa takorshne tož. mn. m de bi nebilij karsheniki ǀ tokorshne tož. mn. m bo shtrajfal ǀ sakaj Shenin Nebeſki takorshne tož. mn. ž nepreshazene shenkinge oblubi ǀ de bi vy nozoi nebil ſpal, inu takorſhne tož. mn. ž ſaine nebil imel ǀ Syn Boshy, bo ene takurshne tož. mn. ž zhudne goſtarie perpravil ǀ naulesh yszhete takorshna tož. mn. s mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ 50. lejt je v' takorshneh mest. mn. grehah shivil ǀ per takorshnih mest. mn. folsh Prerokoh ǀ fliſſnu ſe varvat pred takorshnimi or. mn. folsh Preroki
tat -u m tat: obedn tat im. ed. timu drugimu nesaupa ǀ kadar enimu tatù daj. ed. ta pervi krat Rihtar leben shenka ǀ ga ie bil ſapovedal s' shtriki kakor eniga tatu tož. ed. ſveſat ǀ perloshnoſt ſturj tatù tož. ed. ǀ ſapouej tiga maliga tatova tož. ed. obeſsit ǀ kateru tatje im. mn. nebodò mogli vkraſti ǀ tatye im. mn. golufi, inu oherniki trahtaio blagu ſvoiga blishniga ſgrabit ǀ skarbish de Tatije im. mn. tuoje denarije ne ukradejo ǀ kakor de bi sgol tatovi im. mn., inu tatize v' hishi bili ǀ Kadar bitatye +im. mn. po nozhi k'vam prishli, inu bi vaſs okradili ǀ veliku tatou rod. mn. ſe v'taistim zholnu najdejo ǀ S. Miklaush she taiſto nuzh ſe prikashe tatovam daj. mn. ǀ tatovom daj. mn. sa lon gauge shlishio ǀ je dobru rejſs de gauge nej ſo sa te velike taty tož. mn. ǀ Kaj meinite de Bug je ſtuaril nebeſſa sa lotre, inu loterze, sa golufe, inu golufize; tatove tož. mn., inu tatize
Tavmaturgus -ga m osebno lastno ime Čudodelnik: pravi S. Gregor Thaumaturgus im. ed. ǀ kakor je bil ſturil S. Grogor Thaumaturgus im. ed. ǀ Gregorius Taumathurgus im. ed. ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Hrib od nature nihdar ſe nemore s'mejſta ganiti vendar na proshno S. Grogoria Thaumaturga rod. ed. ſe gane s'mejſta Sv. Grêgor Čudodélnik (pribl. 213–270), škof v Neocezareji, danes Niksar v Turčiji; vzdevek Čudodélnik je prevod gr. vzdevka TTTHαυματουργός, katerega apelativni pomen je ‛čarodej, čudodelnik’.
težko prisl. 1. težko: teshku vſdiguiete, pleſhete ǀ io reshali, inu reſerdi, inu perſili theshku vsdignit 2. težavno, s težavo: teshku je ſlovensku piſsat ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel ǀ Imate eno teshko boleſan Katero je teshku oſdravit ǀ en mezh kateri dolgu nej bil potegnen s'naushenz, ſariovj, inu teshku ſe vun potegne ǀ jeſt nej ſim sa tu, teshku govorim, inu shlekadram ǀ en zholn teſhku na breh pride, kadar valovi ga ſam ter kei noſſio ǀ ponozhi vam teshku pride poshlushat jok eniga otroka, lajanie eniga pſa ǀ vender teshkù ſe njemu sdellu ſuoje grehe ſposnati ǀ de ſi glih je theshku ta bolni vernu dershi ǀ theſkù ſapuvidi Boshij ſe potuersheio ǀ kar pak sapovej Bug, thesku naprej pride de ſi glih je lahku ǀ tu kar poprej nam ſe je sdelu tehsku im. ed. s, nam rata lahku ǀ navada je ena laſtnuſt, katera teshkuſe odvſame 3. malo verjetno: teshku bote mogli eno taku ſrezſno mert ſturiti kakor ta brumni Lazarus ǀ letu teshku ſe more sgodit 4. hudo: oza s'en takushin majhin greh taku teshku s'naglo ſmerti je bil shtrajfal primer.> veliku teshej yh bò ſposnal ta kateri s' velikimy grehomy je obdan ǀ veliku teshei pride eni vbogi shenski perſhoni ſe dobru omoshit ǀ obeniga greha nej teshkei premagat, kakor greh te nezhiſtoſti ǀ tu dobru imè pak povernit je ſtukrat teskeishi presež.> gvishnu de ner teshej zhlovek preneſe
Tiro zemljepisno lastno ime Tir: S. Grogor je premishloval, kar Ezechiel Prerok je piſſanu puſtil od tiga bogatiga, inu shlahtniga meſta Tiro im. ed., kateru je perglihal enimu zholnu, polnimu shlaktne kupzhje kateru po morje ſe pele (V, 108) ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro im. ed., inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile (V, 584) Tír, it. Tiro, lat. V Tyrus, gr. Τύρος, feničansko mesto ob Sredozemskem morju, danes Sur v Libanonu
toler m tolar: Enimu karsheniku pak bo ſadoſti en mernik shita, enn vejdru vina, en toler im. ed. (II, 72) ǀ kadar sgubè en toler tož. ed., en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio (I/1, 150) ǀ s'en ſam toller tož. ed. mosha farata, inu vero prelomi (IV, 297) ← star. nem. Thaler, skrajšano iz Joachimsthaler po dolini Sankt Joachimstal, danes češ. Jáchymov, kjer so bili rudniki srebra
trd -a prid. 1. trd, trden: kadar dolgu leshj, de ſonza nevidi en tard im. ed. m led, inu tudi criſtol rata ǀ Thomash terd im. ed. m kakor diament nej hotel verjeti ǀ Kumaj lete ſe je bil doteknil ta terdi im. ed. m dol. diamant Thomash ǀ ta tardi im. ed. m dol. glaſh Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kosha na kolenah je bila taku tarda im. ed. ž, inu debela ratala, kakor ene comele ǀ postela ſe vam bo terda im. ed. ž, kakor kamen sdela ǀ kadar tu grosdie je tardu im. ed. s kiſsilu, grenku, inu vesdravu ǀ Ste kadaj shlishali, ali samerkali Nem. Nem. naturo tiga Shlahtniga, inu terdiga rod. ed. m Diamanta ǀ is ene tarde rod. ed. ž Skale frishna voda ſvera ǀ tardimu daj. ed. m kamenu bi ſe bil imel ſmilit ǀ terdimu daj. ed. m kamenu bi ſe imel ſmilit ǀ eni tardi daj. ed. ž ſkali bi ſe imel ſmilit ǀ tard tož. ed. m kruch ſo jedli ǀ katira kry omezhj cilu ta terdi tož. ed. m dol. diamant ǀ tardo tož. ed. ž kosho ſlèzhe, inu supet po ſvoij navadi ſe savia ǀ kei bo nashal takushnu tardu tož. ed. s oblazhilu ǀ tu terdu tož. ed. s shelesu taku dolgu tauzh ǀ umreti pak je hotel nag na tem terdem mest. ed. m krishu perbit ǀ na tem terdim mest. ed. m krishu ǀ s'enem tardem or. ed. m kamenam pot glavo ſo leshali ǀ v'kaj s'eni vishi taku terdi im. mn. m djamanti ſe morio omezhiti ǀ kadar ſe ſaina de terde tož. mn. m orehe griſe ǀ sa koſti, inu tarde tož. mn. ž skorie, katere njemu Gospodar dà, vſyh vishah paſs ſe njemu hualeshen iskashe ǀ pelen, inu terde tož. mn. ž koſti vshafaio 2. strog: Gdu ſe bode podstopu sdaj ſodit Krajla Cambiſa de je bil prevezh oster, inu tard im. ed. m ǀ taku terd im. ed. m, inu oſter ſe iskashe pruti taiſtom kateri v' Tempelni ſo kupzhuvali ǀ de bi taKu tardt im. ed. m, inu oſter s'temy drugimi nebil ǀ Nezh nepomaga ta tardi im. ed. m dol. poſt Curianu Philoſophu ǀ neketeru ſtu leit potle je taku tarda im. ed. ž ta sapuvid ludem naprei prishla ǀ od katere tarde rod. ed. ž sapuvidi S. Peter je dial ǀ Sdaj enimu ostrimu, inu tardimu daj. ed. m oblastniku ǀ koku ti samoresh en tak tard tož. ed. m post dershati ǀ Polona nikar li ta terdi tož. ed. m dol. poſt S. Joannesa karſtnika ǀ Ceſarſtvu je bil sapustil, inu venem Kloshtru tardo tož. ed. ž pokuro dellal ǀ ſvoje truplu s'poſtam, inu tardo or. ed. ž pokuro martrat ǀ Vy nejſte tulikajn s' poſtam, inu s'terdo or. ed. ž pokuro ſmartrali vaſhe truplu, kakor Iacob Puszhaunik 3. neusmiljen: Tard im. ed. m je ratal, sa volo te hude navade ǀ moje ſerze je tardu im. ed. s kakor kamen ǀ Serze tiga greshnika bò terdu im. ed. s ratalu ǀ gdu bo taku terdiga rod. ed. s serza ǀ satoraj ſte takorshniga tardiga rod. ed. s ſerza, kakor Judesh Iskariot ǀ on je urshoh de imate taku tardu tož. ed. s ſerze ǀ bo omezhil tu terdu tož. ed. s neuſmilenu ſerce teh Iudou ǀ hudizh je na njega terdom mest. ed. m ſerzu ſydel ǀ de bi naſha tarda im. mn. s ſerza ſe omezhila ǀ ſerza takorshneh hudobnih karshenikou taku terda im. mn. s rataio ǀ Kej ſo sdaj taiſte terde im. mn. ž/s kamenitve ſerza ǀ omezhiti tudi ſvoja tarde tož. mn. ž/s ſerza ǀ je bil pregovuril taiſte taku terde tož. mn. ž/s, inu oherne ſerza 4. hud, naporen, težek: ſlasti en terd im. ed. m, inu teshak ſtan je ſakon ǀ ſe ſo bily rejshili od tarde rod. ed. ž shlushbe Faraonave ǀ od te terde rod. ed. ž shlushbe faraonave ǀ Job ſe je veſſelil pod britkoſtio tega terdiga rod. ed. s terpleina ǀ Nuna rata, enu tardu tož. ed. s shivejnie pele 5. neumen: dokler ima terdo tož. ed. ž glavo, ſe nezh glave nepopade 6. popoln: do terde rod. ed. ž nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio primer.> Gdu je bil terdeishi im. ed. m djamant kakor S. Thomash ǀ O ſerze tardeishi im. ed. s kakor skala ǀ she neusmileniſhi, inu terdejshi im. ed. m pruti Iſraeliterjom ratal ǀ ti bi tardeishi tož. ed. s ſerze imel ǀ en tatushen bi tardeshi tož. ed. s ſerze imel kokar je ta terd kamen ǀ Kir terdejshi tož. mn. s ſerza kakor je Djamant prezej omezhij trde glave trmoglav: ſa tiga volo só shene taku tarde glave, de vſe po ſvoj glavi hozheo imeti
tretji -a štev. tretji: leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti im. ed. m je America ǀ Ta tryetia im. ed. ž je bila Theodolinda ǀ Ta tretja im. ed. ž lubesan je te ſoſeſke, namrezh kadar en ſoſed ſvojga ſoſeda vezh lubi, kakor pak eniga ptuijga ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou, tu tryetie im. ed. s enimu Vollu ǀ Te tretje rod. ed. ž vere tudi nimash ǀ od te Tryete rod. ed. ž Pershone, namrezh od Svetiga Duha ǀ Enimu je bilu imè Manzius, timu drugimu Joannes, timu trjetimu daj. ed. m Julianus ǀ ta tryeti tož. ed. m meſiz je porodila ǀ NA TRETI tož. ed. m PETIK V'POSTV ǀ ta treti tož. ed. m dan gre napruti ǀ NA TRETIO tož. ed. ž NEDELO PO VELIKI NOZHI ǀ NA TRETIO tož. ed. ž INV DVAJSETO NEDELO PO S: TROYCI ǀ ga peleio veno drugo, inu tryetio tož. ed. ž shtalo ǀ veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke, tryeti mest. ed. ž zukrene mandelne ǀ tryetij im. mn. m pak prevezh poſvetne opravila dopernashajo ǀ Letu govorj v' tretjeh mest. mn. Moſſevih Bukuah tretji tal m tretjina: ta tryeti im. ed. m tal G. Bogu ſe je bil v' punt poſtavil ǀ ta trjeti tal tož. ed. m ſvejsd is Nebeſs je bil na semlo potegnil v tretje v tretje: V'tretje v'Ieſenu, kadar ta grosd je mehak, inu ſladak
ubog -a prid. ubog, reven: Pride k'tebi uni vbogi im. ed. m dol. delauz ǀ ena vboga im. ed. ž Vduva ga je proſsila ǀ Meni ſe ſmila taista uboga im. ed. ž Mati ǀ obeniga ſe neshonai, ni vboſiga rod. ed. m, ni bogatiga ǀ kadar bi en mogozhen krajl, ali Ceſar sa suojo Nevesto isvolil eno dekilzo niskiga, inu vbogiga rod. ed. m ſtanu ǀ ne ſpumnite na isvelizheine vashe vboge rod. ed. ž dushe ǀ je bil neuſmilen prutu timu vbogimu daj. ed. m Lazaruſu ǀ ona shenka to semlo eni vbogi daj. ed. ž zerkvi ǀ sa volo taiſtih rezhy, katere ſe bodo godile tej ubogi daj. ed. ž dushi ob taiſti posledni uri ǀ Gdu bi mogal vervat, de prevelika obilnoſt zhloveka ubogiga tož. ed. m ži. ſturj ǀ proſſi, inu moli sa mene vbogia tož. ed. m ži. greshnika ǀ je proſsila sa suojo vbogo tož. ed. ž slahto ǀ de bi ſe zhes nje ubogo tož. ed. ž, inu potrebno shlahto vſmilil ǀ to ubogo tož. ed. ž dusho po ſili poshreiti hozheo ǀ ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo or. ed. ž, inu nisko Navesto zhloveske nature ǀ Se meni ſmilio ty vbogi im. mn. m ludje ǀ ti ubogi im. mn. m ſtarishi sò perſileni ſa tiga urshoha volo perpuſtit ǀ ty vboſi im. mn. m ludje, ſo milu klagovali, inu zagovali ǀ nej ſo bogate, ampak uboge im. mn. ž ǀ Kateru skuſio te vboge im. mn. ž, inu sapushene vuduve ǀ en odertnik teh vboſih rod. mn. ſirotiz ǀ on je hotel vſeti blagu teh vbosih rod. mn. vudoviz, inu ſirotiz ǀ je vidil ohernike, odertnike teh vboſyh rod. mn. ludy ǀ teh vbosyh rod. mn. ludy pravizo nej ſo hoteli poshlushat ǀ Kar imajo je put, in Kry teh vbogih rod. mn. ſirotiz ǀ pijesh Krij teh vbogijh rod. mn. ſirotiz ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi nashih vbogoh rod. mn. dush ǀ lete restala tem vboſem daj. mn. Jetnikom ǀ zhe sa Boshio volo vbosim daj. mn. petlerjom yh daste ǀ pomagaite tedaj taiſtem vbogem daj. mn. dusham vun is viz ǀ velike almoshne je poshilal vbogim daj. mn. Duhounim ǀ tem ubogem daj. mn. dusham pomaga is viz ǀ bo sa te vboge tož. mn. m greshnike proſsila ǀ ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota, inu hozhe uboge tož. mn. m, inu bogate sadavit ǀ te vboge tož. mn. ž vduve, inu ſirote je darl presež.> de bi ta prelepa Ariadna v' mej vſimy, tiga ner vbogiga tož. ed. m ži. sa Shenina isvolila ubogi m ubožec, siromak: ta vbogi im. ed. bo rekal, jeſt nepremorim almoshno dati ǀ bo en ſam glaſh frishne vuode enimu ubogimu daj. ed. shejnimu dal ǀ timu vboſimu daj. ed. drofftine je bil odpovedal ǀ en bogat Mosh je temu vbogimu daj. ed. eno ouzo vſel ǀ Kadar vidish tiga vboſiga tož. ed. ǀ Ty vbogi im. mn. tudi nemorio ſe sgovorit, aku Bogu neshlushio ǀ taku tij vboſi im. mn., kakor tij bogati, taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ samerkajte vy bogati, inu vbosi im. mn. ǀ enij na ſvetu ſo vboſy im. mn., drugi bogati ǀ dolge teh vboſih rod. mn. je naſe vſela ǀ Polnuzh pomeni ta reuni ſtan teh vbogih rod. mn. ǀ s'vbogih rod. mn. v'duhu, bogati s'shazhmy Nebeſhkimy imamo postati ǀ ony pak uſe ſo tem vboſim daj. mn. reſtalali ǀ kar ſe tem vboſem daj. mn. dà, v' Nebeſſih skrajnenu ſe najde ǀ radi tem uboſym daj. mn. almosno podelite ǀ aku bodò tem vbosym daj. mn. almoshno dali ǀ Daite almoshno vy bogati tem uboſim daj. mn. ǀ skuſi mirakel je bil celle spet ſturil, inu tem vboſym daj. mn. resdelil ǀ Gospojska bi pravizo tardila taku tem bogatem, kakor tem vbosim daj. mn. ǀ miloſt pruti tem vbſem daj. mn. ǀ je ſapovedal laſtnu blagu predati, inu v'boſem daj. mn. dati ǀ Kadar Bug bi tebi bil sapovedal vſe tuoje blagu v'ubosim daj. mn. dati ǀ je terbej de tem vbogim daj. mn. almoshno dash ǀ je bil vſmilen pruti tem vbogem daj. mn. ǀ de glih edn veliku almoſsne da vbogijm daj. mn. ǀ tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom daj. mn. pak lenobo ǀ ſmeram nepuſtj vboge tož. mn., inu bogate ǀ ble shelish s'krajly, inu Firshti ſpati, inu pozhivat, kakor pak s'temy ubogimy or. mn. → bog2
učiti -im nedov. učiti: ſe pofliſſa kar ner vezh je mogozhe vuzhiti nedol. tiga Synu ǀ je bil kuto ſlekil, s'kloshtra pobegnil, inu nuno upelal, ter eno novo prekleto vero ſazhel uzhiti nedol. ǀ jeſt ij pravim s'farim, kregam, inu vuzhim 1. ed. ǀ ti vuzhish 2. ed. de ſe nimamo bati Boga reshalit ǀ Logica vuzhij 3. ed. s' gruntam ſvoje govorjenje sklenit ǀ Retorica vuzhj 3. ed. tu lepu govorjenje ǀ nasha natura naſs vuzhi 3. ed. to S. hualeshnost ǀ S. Augustin vuzhy 3. ed. de shtiri ſorte lubesni ſe najde ǀ G. Bug regera, oſkerbji, inu vuzhji 3. ed. vſe ſtuari ǀ Modruſt tiga ſvejtà uuzhj 3. ed. ǀ nas vzhy 3. ed. S. Grogor ǀ S. Thomash vzhj 3. ed., de skuſi gnado ratamo deleshni podobe Boshie ǀ Dokler ta Duhouni Paster yh nevuzhi +3. ed. ǀ Grammatica drugiga nevuzhij +3. ed. temuzh prau govorit ǀ vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere, inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite 2. mn. preklinat, inu sludjat ǀ sakaj vy starishi te S. molitvi yh nevuzhite +2. mn. ǀ yh neuzhite +2. mn. de bi imeli bejshat pred skushnavo ǀ aku ty starishy lubio ſvoje otroke, inu vuzhè 3. mn. ſtrah boshj ǀ vſe Matere imajo to lastnust de ſvoje otroke vuzhe 3. mn. hodit ǀ kakor vſy Theologi uuzhe 3. mn. ǀ kateri vzhè 3. mn. po vuku ſvetiga Duhà ǀ ty lubi Svetniki Boshy naſs vuzhio 3. mn. G. Boga hualit ǀ drugi yh vuzhijo 3. mn. molit teh deſset sapuvidi Boshyh ǀ Hozhesh de tuojm otrokam dobru pojde vuzhijh vel. 2. ed.+ strah Boshij ǀ te proſsimo vuzhinaſs vel. 2. ed.+ Kiekaj gori lèteti ǀ vuzhite vel. 2. mn. yh, sfarite proſſite yh, inu ſturite vſe kar je mogozhe, de nebodò pogublene sa volo vashe sanikarnoſti ǀ kaj dobriga ijh bosh vuzhil del. ed. m ǀ ſtrah Boshy yh je vuzhjl del. ed. m ǀ Katere vednu je vozhil del. ed. m, inu, vuprashal ǀ je vuzil del. ed. m v'kakorshni viſhi imaio Altar, miso, inu skrinio te saveſſe ſturiti ǀ Nuzh inu dan je mene vuzhila del. ed. ž sapuvidi Boshye dershati ǀ my ſmo yh lepu vuzhili del. mn. m po tuoj sapuvidi shiveti ǀ zhe nej ſo ſvoje otrok sapuvidi Boshje vvzhili del. mn. m dershati ǀ de bi my ſe vzhili del. mn. m ǀ Matere ſo vuzhile del. mn. ž ſvoje otroke učiti se učiti se: kakor de bi hotel od vaſs ſe vuzhiti nedol. ǀ vſaj bi imeli ſe vuziti nedol. od te nepametne shivine ǀ ſe vuzhij 3. ed. antuerharsku dellu ǀ Vuzhimo ſe vel. 1. mn. tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga ǀ vuzhite ſe vel. 2. mn. vij hudobnij s'shkodo teh drugih nehati vaſhimu blishnimu shkoduati ǀ vuzhiteſe vel. 2. mn. vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel … ali malat kateri ſe nej poprej vuzhil del. ed. m ǀ de bi Se od njega vuzhili del. mn. m ǀ Vy shene de ſi, lih nihdar nejste rajtat ſe vuzhile del. mn. ž
udinjati se -am se dov. udinjati se: gre prozh, inu ſe udinia 3. ed. k' enimu kramariu (III, 74) ǀ jeſt ſe nej ſim sa tu udinial del. ed. m (III, 73) ← srvnem. (zuo einem) dingen ‛udinjati se (pri kom)’, dingen ‛dogovarjati se, pogajati se, sklepati dogovor, pogodbo’
uho ušesa s uho: skuſi enu uhu tož. ed. noter skuſi tu drugu vun ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu sholnerju uhù tož. ed. odſeka ǀ je bil enimu enu vhu tož. ed. odsekal ǀ Nashe vsheſſa im. mn. bodo potroshtane, ſakaj to Nebesko muſiko bodo poshlushale ǀ ſo ga ozhy bolele, ſobe, ushesha im. mn. ǀ Vsheſa im. mn. bodo shlishale peiti vſe Angele ǀ Sahvalem vaſs moje vſeſſa im. mn., de ſte ſe gluhe dellale ǀ kadar Eva bi bila vſesha im. mn. saperta ǀ veim de veliku gluhih, inu bres usheſſ rod. mn. ſe letukaj najde ǀ ſe datakne s' parſtam njegovih vſheſſ rod. mn. ǀ poshlusha nesramne klafarske beſſede, is vsheſſ rod. mn. gredo h' ſerzi ǀ Tvoje Svete beſſede ſo slatke mojm vſheſſam daj. mn. ble kakor med ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa tož. mn. do ſerza poide ǀ Ima dua vsheſſa tož. mn./dv. ǀ de li ſvoje usheſſa tož. mn. ſaperte dershj ǀ uſheſsa tož. mn. ſi je ſatiſnel ǀ skuſi vſheſſa tož. mn. shlishi, skuſi jeſik govorj ǀ zhe li ushesha tož. mn. imà odperte ǀ odpri vsheſa tož. mn. tuoja ǀ de G. Bug v'tej Zerkvi bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi pomozhi, inu vshesha tož. mn. k'vashi proshni imel ǀ usheſa tož. mn. ſi satiſne ǀ beſſede negredò v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa tož. mn. ǀ morebiti de neketeri mei vami cilu nimaio vshesa tož. mn. ǀ ſatiſnite vashe vsheſe tož. mn. ǀ ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe, v' vshesah mest. mn. shraj teh fardamanih ǀ mozhnu falish, aku menish de tuoja shtima bode nar ble v'ushesah mest. mn. tega ſpouednika ostala ǀ v'vſheshah mest. mn. teh ludy imajo shumejti ǀ Takorshni le s' vsheſſami or. mn. poshlushaio ǀ kar s' usheſſami or. mn. shlishite v' ſerzi ohranite ǀ nej sadoſti s' vſheſſami or. mn. taiſto shlishat ǀ malu nuza s' vsheſſamy or. mn. poshlushat, aku do ſerza nepride ǀ s'vſheſami or. mn. poshlusha ǀ boshio beſſedo nikar li s' usheſſy or. mn., ampak tudi s' ſerzam poshlusha
umisliti dov. zamisliti si: Kaj ſe more shelejti, ali umislit nedol. per enimu ſvetniku, de bi per Chriſtuſu ſe nenashlu (II, 553)
usmiljenost ž usmiljenost: Kaj ſe more shelejti, ali umislit per enimu ſvetniku, de bi per Chriſtuſu ſe nenashlu? … Vſmilenoſt tož. ed. (II, 553)
usta ust s mn. usta: de bi hotu s'obedvema ustma or. dv. Kushati ǀ vſta im. mn. ſe toshio de yh boli ǀ prezej vsta im. mn. savpyò ǀ nihdar ene riſnizhne beſsede s'vaſhih vſt rod. mn. nej bilu shlishat ǀ malukedaj s'nje uſt rod. mn. ena nenuzna beſseda, ſejshlishala ǀ is njegovih ust rod. mn. je shal en ojſter na obej strani rejshezh mezh ǀ s'vaſhih nesramneh vst rod. mn. ǀ sobe ſo ym s'ust rod. mn. derli ǀ ſobe s'uſt rod. mn. ſi je puſtil drejti ǀ s'vſt rod. mn. tyh levou, inu medvedou ǀ slatke ſo tvoie beſſede, slatkeishi ſo mojm vſtam daj. mn., inu garlu kakor med ǀ taiſti kateri bodo ſtojezh pyli, inu s' roko k' uſtam daj. mn. vodo noſſili ǀ kaj ſim jest skusi vſta tož. mn. Saphonia djal ǀ vſo kry s'kusi ſvoje greshna uſta tož. mn. prelie ǀ shpotlivu njega S. Ime usta tož. mn. usamejo ǀ shkarpian ima topelt vsta tož. mn. ǀ kadar enimu shivimu zhloveku vſta tož. mn. ſe postavi ǀ Bonifacius ſj pusti ta restajeni sviniz v'usta tož. mn. liti ǀ v'norzhij tu S. Ime v'vſta tož. mn. vſame ǀ vſtih mest. mn. drugiga nema ampak sludi, hudizh, treskgrum, plent ǀ po obhajli vſvojh uſtah mest. mn. takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ v' vſtyh mest. mn. pak lete beſſede je imel ǀ kateri imaio v' ſvoih vſtah mest. mn. ta slati danar teh dobrih beſſedy ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih S: vstih mest. mn. je imela ǀ s' shelesno rokavizo po uſtih mest. mn. udari ǀ v'ſvojh vstah mest. mn. taiste beſsede nespodobnu imaio ǀ eno olisko veijzo v' svoih vſtjh mest. mn. je bil perneſsil ǀ v'ſvojh uſtyh mest. mn. to pejſsim ima ǀ v'uſtih mest. mn. je te beſsede imel ǀ v'usteh mest. mn. dershi mezh ǀ Sabſtoin s' uſtmi or. mn. molish ǀ nej sadoſti s' vſtimi or. mn. molit ǀ Sò s' uſtmy or. mn. molili, s' ſarzam ſo na druge rezhy mislili ǀ s'odpertimij vſtmij or. mn. ſò to Nebeſko lepoto gledali ǀ terga s'ſvojmi vſtmi or. mn. blishne, inu dalne ǀ kakor en ſcarpian, kir s' rokamy objeme, s' vſtmy or. mn. kushne, ali k' sadnimu s' repam v' bode, inu oskruni ǀ Se v'tebe s'ustimi or. mn. ſmeje ǀ Vy pak s'vſtmi or. mn. ſte djali Dvojinska oblika v prvem zapisu je le rešitev zadrege, kako izraziti dvoje ust.
več1 prisl. primer. 1. več: kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ nezh uezh ym nej dall kakor taiſtom, kateri ſo bily posnu prishli ǀ ena shena to nevero Manicheuſa v'vezh deshel je bila pernesla ǀ v'taisti desheli nej ſo mogle 'vezh prebivat 2. bolj: Nej li on taisti nemarni, inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ je bil vezh enimu Seraphinu, kakor zhloveku podobin ǀ S. Franciſcus je vezh en Angel, kakor en zhlovik ǀ veliku takushnih ſe najde, kateri veliku vèzh nijh telu, kakor dusho lubio 3. spet: bo teshku vezh oſdravil presež.> 1. največ: Poidi v'Tempel kadar ner vezh ludy notriſe najde ǀ kadai oſterij imaio nar vezh opravila ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal 2. najbolj: Satan ſe pomuja kar ner vezh more ǀ ſapovej vſe malike reſtauzhi s' vnej eniga ſamiga, kateriga je ner vezh shtimal, inu lubil ǀ ſe branio nervezh kar morio pred ſmertio → veče, → veliko
vedro -a s vedro, tj. prostorninska mera pribl. 30 l: Enimu karsheniku pak bo ſadoſti en mernik shita, enn vejdru tož. ed. vina (II, 72) ǀ Vni oſhter jo da sa dvej vejdri tož. dv. vina (II, 71)
velik -a prid. velik v različnih pomenih: ravizhin, inu velik im. ed. m priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ v'kaj s'eni vishi o S. Prerok ſi tulikajn gnad od G: Boga doſsegil, inu taku velek im. ed. m svetnik ratal ǀ ta Veliki im. ed. m dol. Iudouski Mashnik v'mashni guant ſe oblezhe ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika im. ed. ž ǀ de nanaglim KaKushna veliha im. ed. ž shtraifinga zhes vaſs ne bo prishla ǀ ſraſte enu veliku im. ed. s drivu ǀ ſo od veliziga rod. ed. m mrasa smersli ǀ od ſilnu velikiga rod. ed. m mraſa bodo ſmerſovali ǀ Parmenio je bil ſturil na grob Alexandra tiga Vilikiga rod. ed. m Macedonskiga krajla ſareſat dua talla tigà ſvetà, namrezh Aſio, inu Europo ǀ od velika rod. ed. m ned. (?) ſtraha bi pomerli ǀ od velike rod. ed. ž urozhine vumeraio ǀ od veljke rod. ed. ž lakoti ſo imeli Konz vſeti ǀ s'velike rod. ed. ž potrebe sazhneo kraſti ǀ sa vola nijh veliziga rod. ed. s bushtua ǀ bres velikiga rod. ed. s terpleina ǀ od velika rod. ed. s ned. (?) veſſelja, troshta, inu zhuda sazhele vpyti ǀ od velika rod. ed. s ned. (?) zhuda, inu troshta bò djala ǀ uſe letu je k' enimu velikimu daj. ed. m troshtu bratam, inu ſeſtram S. Roshenkranza ǀ ga peleio k' velikem daj. ed. m Altarju ǀ je bila Konez sturila tej veliki daj. ed. ž revi, inu shalosti ǀ k'veliki daj. ed. ž zhaſti yh polsdigne ǀ na ramo yh nalushil, inu na en velik tož. ed. m hrib yh neſel ǀ ſe zhudem, inu s'en uelik tož. ed. m mirakel dershim ǀ Shpot velih tož. ed. m ſo delali ti hudobni Iudij s'Christuſa ǀ Vidite ta veliki shakil tož. ed. m dol. Kateriga sa herptom dershim ǀ Spumnite na uniga groſovjtnu velikiga tož. ed. m ži. Riſa Goliota ǀ leta je pomenila eniga veliziga tož. ed. m ži. greshnika ǀ ſo terpeli po lejti veliko tož. ed. ž vrozhino ǀ Duhouni rata, vliko tož. ed. ž pokuro zhes ſvoje grehe della ǀ valluvi zholn pokryeio, inu ludy v'veliko tož. ed. ž nevarnoſt perpravio ǀ je vidil pred Stolam Boshiga Iagneta enu veliku tož. ed. s glashovu morje ǀ pojti pridigvat v'tu veliku tož. ed. s Mestu Ninive ǀ v'veliku tož. ed. s vbuſhtvuje bil padil ǀ V'nevarnosti veliki mest. ed. ž ſe najde ǀ NA TA VELIKI mest. ed. m SAN MARNI PRASNIK ǀ en dan v'veliki mest. ed. ž nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ nekadai ſvejt ſe je neshal v'ueliki mest. ed. ž temi te nevere ǀ v'tem velikem mest. ed. s terpleini ǀ v' velikim mest. ed. s vbushtvi ǀ per nijh velikom mest. ed. s blagom restargani, in lazhni hodio ǀ s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem or. ed. m Riſam Goliatam vojskovati ǀ zhe bote s'taiſtim velikim or. ed. m Dolshnikam na Kolena padli ǀ s'velikim or. ed. m serdom odgovorji ǀ s'velikem or. ed. m aiffram ſò pridigvali to pravo Sveto vero ǀ do vekoma boſh s'velikom or. ed. m shpotom, inu martro terpel ǀ General Benedab s'eno veliko or. ed. ž vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ Ioseph s'veliko or. ed. ž bratausko lubesnjo je bil shal objeskat suoje brate ǀ s' velikem or. ed. s veſſeljam je shal v' Jeruſalem ǀ s'nijh velikim or. ed. s terplejniam ǀ Katero ti Angeli s'velikim or. ed. s vſseliom zhastè, inu hualio ǀ leto je bil s'velikem or. ed. s veſseljam ſvoje shlahte porozhil ǀ dua velika im. dv. m zherna pſsa planio k'temu martvimu truplu ǀ dua velika tož. dv. m mozhna peſſa uſame ǀ veliki im. mn. m svetniki, inu Priateli Boshij ſo bilij ǀ velike im. mn. ž shtraifinge bi zhes vaſs prishle ǀ sheſt velikih rod. mn. kloshtru je bil ſturil siſydat ǀ Jogry bugaio, ter 153 velizih rod. mn. rib von is morja potegneio ǀ s'teh velikijh rod. mn. pushtobou ǀ sa volo ſuojh uelikih rod. mn. grehou ǀ bo velikem daj. mn. nevarnoſtam podvershen ǀ gauge nej ſo sa te velike tož. mn. m taty, ampaK sa te maihine ǀ s. Peter, inu s. Paulus ſo bili v'veliKe tož. mn. m grehe padli ǀ v'vlike tož. mn. m grehe perpravil ǀ hozhe na vſe naſhe velike tož. mn. ž pregrehe posabit ǀ de bi Bug ne bil perſilen ſhevekshi +tož. mn. ž shtrajfinge zhes vaſs poſslati ǀ Mojſſeſ je s' kuſi muzh, inu gnado tiga S. Imena velika tož. mn. s zhuda, inu mirakelne dellal ǀ de ſi gljh od taiste veljka tož. mn. s zhudeſha ſo pravili ǀ bo hotel v'ſvojm vbuſtvi, inu v' velikih mest. mn. dolgeh oſtati ǀ kadar ſe ſo neshli v' velizih mest. mn. potrebah ǀ u'teh uelizijh mest. mn. mejſtah ǀ V' takushnih velkih mest. mn. grehah ǀ s' velikimy or. mn. grehomy je obdan ǀ s' temi velikemy or. mn. grehomy ǀ s'velikimi or. mn. revami, pregainenam, inu bolesni je bil obdan Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → večji in → vekši.
vgrabec -bca m vrabec: Supet ſe pergliha enimu strashnimu Vgrabzu daj. ed., kateri v'puſhavah prebiva (I/1, 14) Pleteršnik navaja grabec kot goriš.; zapis je morda križanje med to narečno besedo in širše sloven. vrabec.
vicekralj -a m kraljev namestnik: Vicekrajl im. ed. takrat k' njemu rezhe (III, 66) ǀ kakor je dial enkrat Vice krajl im. ed. Neapolitanski enimu Moshu (III, 65) ǀ leta toshba je bila pred Vicekrajla tož. ed. preshla (III, 65) Hibridba tvorba po it. vicerè ‛kraljev namestnik’.
vol -a m vol: Levu hitru tezhe, vuol im. ed. pozhaſſu hodi ǀ dellat, kakor en uol im. ed. ǀ s'Boga je bil en vol im. ed. ratal ǀ zhe edn eno jamo na zejſti skoppa, inu jo spet nesaſſuie, ter v' taiſto en vol im. ed., ali oſsil pade, ima vola tož. ed., ali osla plazhat ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou, tu tryetie enimu Vollu daj. ed., inu zheteru en Poſtojni ǀ vſakdan vezhkrat gresh pogledat tuoijga koijna, inu vola tož. ed. ǀ moshje, inu shene glihi vishi ſo pleſſali, inu ſe verteli, kakor ſo vuola tož. ed., (katiri je bil ta rogoti hudizh) vidili pleſſat ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu mest. ed., voulk per auzhizi ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze beukale, voli im. mn. mukali ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli im. mn., kakor S. Adalberta ǀ je vſdignil skalo, katero dvajſiti parav volou rod. mn. jo nej ſo mogli is mejſta ganiti ǀ oſſem parou vuolou rod. mn. ſo pelali ǀ Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu rod. mn., taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ ſim shla travo pukat, inu ſim jo daiala volam daj. mn. ǀ so G: Bogu offruali, vole tož. mn., telleta, kashtrune, inu jagneta ǀ Elias je G. Bogu offroval vuole tož. mn. ǀ onij ſo vezh lubili nijh volle tož. mn., nijh nijve, nijh pristave, kakor pak to shlahtno vezherjo ǀ En drugi na mejſti Paſterja je paſil vuole tož. mn. Iſidoru ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole tož. mn. ǀ Volar je hotel vuoly tož. mn. vſtanovit, ali nej bilu megozhe ǀ ſo vuoli tož. mn., teletta, inu golobe predajali ǀ zhe vſamem kmeta bo vezh sherbil ſa voli tož. mn., inu kraue, kakor ſa sheno ǀ je bil sapovedal, de imajo njemu kakor ſtuarniku offrovati te shgane offre, inu de lete offre imaio vseti s'elementa te semle vvoli tož. mn., telleta, koshtrune, koshlizhe, inu jagnizha
voljan -ljna prid. 1. voljan, vdan: aku sapoveish de moja dusha ſe ima lozhit od teleſſa, ſim volan im. ed. m, inu perpraulen ǀ vſim sapuvidam ſvoje Priorze volna im. ed. ž, inu pokorna je bila 2. prostovoljen: yh pele v' Paradish tiga Svetiga Kloshtra, is kateriga ſverajo shtery shlahtni ſtudenizi, namrezh te shtery Svete oblube, pokorszhina, volnu im. ed. s bushtvu, zhiſtoſt, inu Klauſura ǀ Ah letu pride od ſame volne rod. ed. ž dobrute boshie ǀ G.c Bug skuſi ſvojo volno tož. ed. ž dobruto nas je odlozhil od teh nevernih ǀ bodimo niemu volni im. mn. m, inu pokorni ves voljni vesoljni, celoten: vus volni im. ed. m svejt ſe zhudi, ter pravi ǀ vezh sta vredna ta dva danara, tu je ta zhloveska, inu Boshja natura Christuſa Iesusa ſynu Boshiga, katere ſe najdeio v'S. Rus. T. kakor vus uolni im. ed. m ſuejt ǀ letu tudi je bilu pogublejne vſiga volniga rod. ed. m ſvèta ǀ veliku veſselje je perneslu vſimu volnimu daj. ed. m ſvejtu ǀ s'eno ſamo beſedo je stuaril vus volni tož. ed. m ſvejt ǀ Veſselili ſe ſo Adam, inu Eva, Kateri vus volni tož. ed. m zhloveski Spol s'kusi nijh pregreho, inu nepokorshino v'pogublejne ſo bilij perpravili ǀ Enimu drugimu sapovej s'uodò vus'volni tož. ed. m ſvejt potopiti, inu konzhati
vreden -dna prid. vreden, tj. 1. cenjen: Zhe perlin nej sfetal taku nej nezh ureden im. ed. m ǀ od katere ſe je utargal taiſti veliku uredni im. ed. m dol. grosdik ǀ ena dusha je vezh uredna im. ed. ž, kakor en ardezh slati ǀ odvſame dobru imè, kateru je vezh urednu im. ed. s kakor slatu, inu ſrebru ǀ Kai hozhemo mij vredniga rod. ed. s najti na semli, de bi mij ſe smeli podstopit stvarniku ſemle, inu Nebeſs offrat ǀ Oh kai s' en velik shaz ima v' ſvoi dushi veliku vezh vredn tož. ed. m kakor vſy shazi kraila Mida, inu Creſuſſa ǀ poshle shenkat en shlahtni, inu veliku vredni tož. ed. m dol. dar ǀ taiſti na urat poſtavi eno slato veliku uredno tož. ed. ž Ketno ǀ bote nashli dva denara, katera sta veliku vezh vredna im. dv. m, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ ſò shtimani, inu vredni im. mn. m kakor perlni ǀ vſy shazi semelski perglihani nej ſo en viner vredni im. mn. m ǀ veliku uredne tož. mn. ž shenkinge ijm je bil dal 2. zaslužen, dostojen: EN resnizhen, inu huale vureden im. ed. m priguvor je taisti ǀ Pſalmiſt mu je djal … Velik Goſpud vſe zhaſti vredn im. ed. m ǀ IEst bi hotel rad vejdit, Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin im. ed. m ǀ ſam vſe zhasti, inu lubesni je vreden im. ed. m ǀ de bo urenden im. ed. m te huale, de je en ſvejſt, inu priden Shlushabnik ǀ ti ſi uredna im. ed. ž ratala ſijnu Boshjga snoſiti ǀ O panena roka! uredna im. ed. ž de bosh do vekoma v' pakli gorela ǀ terplejne je vezhniga lona urednu im. ed. s ǀ dobru ſodish, inu sagovariash, de ſi lih je tadla urednu im. ed. s ǀ de bi vrednu im. ed. s prebivalishie S. Duha ratalu ǀ kar ie nad taiſtimi huale urednu im. ed. s, letu samauzhyo ǀ velike zhastij, inu huale je vurednu im. ed. s tu govorjenie ǀ kar pak leipiga, zhedniga, inu huale uredniga rod. ed. s vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ Jeſt pak ſe bom nisku perklonil Gnadlivimu, inu viſſoku zhaſti urednimu daj. ed. m Gospudu Appatu ǀ en lep brumen, inu huale uredn tož. ed. m leben je pelala ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno tož. ed. ž dershala, roko eniga Mashnika kushenti ǀ Veſselili ſe ſo tudi tij S. Angelzi nad rojstvam Marie Divize dokler ſo vidil nijh Krajlizo vuredno tož. ed. ž S. Mater Krajla Nebeshkiga ǀ urednu tož. ed. s prebivalzhe njemu v'ſvojmu ſerzu perpravit ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu tož. ed. s ſe lubi, inushtima ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni im. mn. m Gospudie, vy nepoterbujete moje molitvize ǀ bomo uredni im. mn. m ratali ta nebeski lon doſezhi ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne im. mn. ž ǀ vidio per eni perſoni veliku rezhy huale urednih rod. mn. ǀ Sahvalite Boga Ozheta, kir nas je vrejdne tož. mn. m ſturil, de ſmo dilishni teh Svetnikou erbſzhine primer.> de bi enimu drugimu urednishimu daj. ed. m to shlushbo naloshil vreden biti nedov. zaslužiti si: nej ſim uredn im. ed. m tvoj syn imenovan biti ǀ on je bil uredn im. ed. m pakla ǀ on je uredn im. ed. m de bi na gaugah viſſil ǀ Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia je ureden im. ed. m leta ſe nelubi, inu neshtima ǀ nej ſi ureden im. ed. m tiga obſſolutiona ǀ ona pak nej uredna im. ed. ž de je shiua ǀ kakor de bi semla nebila vredna im. ed. ž takushniga ſuètiga Mosha imeti ǀ v'njemu, inu per njemu vſe kar je vrednu im. ed. s lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ Aku ſe sglihaio, taku ſo lona, inu nikar shtraifinge uredni im. mn. m ǀ de bi bily vuredni im. mn. m v'Nebù pred oblizhe Boshje priti ǀ nej ſo bily vuredni im. mn. m zhloveſkiga imèna ǀ ta Nebeshki shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni im. mn. m ǀ satorai nej ſte mene vredni im. mn. m gledat ǀ ſicer nej ſmo vredni im. mn. m Iogri Christuſhavi imenvani biti ǀ tedaj kakor en vſmilen Ozha nas otepi, kadar ſmò uredni im. mn. m ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni im. mn. m otrozy de bi ym ozhy s'glaue sderli ǀ vſe ſo uredne im. mn. ž povishane biti, vſe ſo uredne im. mn. ž Apptishize biti vredno je izplača se: ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti Tvorjeno iz vred ‛vrednost’ ← stvnem. wërd ‛cena, vrednost’; → malovreden.
vsaj1 člen. 1. vsaj: Kadar bi li en ſam laſs enimu padel, Kadar ſe slaſhe, bi skoraj vſy ludie golo, ali vſaj pleſhesto glavo imeli ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ k' ſadnimu poshle ſvojga Ediniga Synu teriat ſad tiga vinograda, meneozh de vſai njega ſe bodo shonali ǀ zhe moje beſſede ſò preſlabe, uſaj beſſede S. Bernarda bi imele taku krafftne biti ǀ de bi uſsai savolo njega mogozhnosti ſe imel njega bati ǀ ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl 2. saj: vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda, de bi kateri she vaſs neutel ǀ vſaj ſnash brat, dokler ſi Dohtar, beri hiſtorie ǀ vſai ſo Diuize pres Madeſha, sakaj tedaj Gospud n'hozhesh yh k'tuoj ohzeti pustiti
vsakateri -a zaim. vsak: vſakateri im. ed. m terh ima ſvojga Rihtaria ǀ vſakitiri im. ed. m zhlovek shelj tu kar je dobru ǀ vſaketiri im. ed. m zhlovek ima dobru samerkat ǀ vſakatera im. ed. ž zhebela ima ſvoje opravilu pres pozhitka ǀ Vsaketera im. ed. ž deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data ǀ uſakatera im. ed. ž hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga boga ǀ vſakateru im. ed. s drivu, kateru dobriga ſadu neperneſe bo poſekanu, inu v' ogin vershenu ǀ shiher grè v' tovarshtvu vſaketeriga rod. ed. m poshteniga zhloveka ǀ s'uſakateriga rod. ed. m, buchſtoba ſturimo eno beſſedo ǀ od vſakatere rod. ed. ž hude beſſede, misli, inu diaina bo mogal teshko raitingo dati ǀ uſaketerimu daj. ed. m zhloveku je dial ǀ vſakateri daj. ed. ž ſtvari je enu laſtnu mejſtu sa prebivalszhe dal ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri daj. ed. ž Goſpody ſi uppa kuhat ǀ v' vſakaterimu daj. ed. s meſti imaio kupze imeti ǀ de bi vſakateri tož. ed. m lubi dan shlishal pejti Angele nebeske ǀ vſaketeri tož. ed. m tedn ſe ſo duakrat terdu poſtili ǀ uſakateri tož. ed. m Prasnik je shal v' tempel timu folku to Boshjo beſſedo pridiguat ǀ perſij ſvoie reskrite ſo derſhale vſakateriga tož. ed. m ži. zhloveka klizale, de bi yh ſeſal ǀ is tiga ſtola je vſaketeriga tož. ed. m ži. shuleria vidil ǀ vſakatero tož. ed. ž rano sna oſdravit ǀ Vni ſe huali de vſaketero tož. ed. ž boleſan ſna osdravit ǀ na uſaketero tož. ed. ž dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela semla ǀ Chriſtus JESVS uſakatero tož. ed. ž Sabboto, tu je uſakateri Prasnik je shal v' tempel timu folku to Boshjo beſſedo pridiguat ǀ vſakateru tož. ed. s lejtu je njemu sapovedal ǀ imate vſakitiru tož. ed. s jutru poprei, kakor ſonze vſtane, pobrati ǀ vſakatiru tož. ed. s lejtu try dny obnorè ǀ je bil Judom sapovedal vſakiteru tož. ed. s lejtu ſpoumnit na taiſto gnado ǀ vſaketeru tož. ed. s dellu je gor vſel ǀ shiher molimo na gaſsi, na zheſti, v' hishi, inu vſaketirim mest. ed. m koti ǀ kulikajn takorshnih norzou vſaketerem mest. ed. m ſtanu ſe najde ǀ na vſaketeram mest. ed. m taleriu je bil en Pushilz ǀ v'ſaketerem mest. ed. m shenskim ſtanu bote te ner bulshi neshli ǀ V' nebeſſih pak bo per vſaketiri mest. ed. ž dushi s' ſvojo Boshjo modruſtio ǀ vſakatiri mest. ed. ž drofftinizi ſi bil terpleini podvershen ǀ v'ſakateri mest. ed. ž prebiva, kakor de bi ena ſama duſha bila ǀ v'tej vishi bo G. Bug vſakateri mest. ed. ž dushi prebival ǀ G. Bug ima na ſveiti duei Meſti, inu uſaketerim mest. ed. s meſti ſvoj gvishni, inu domazhi jeſik ǀ sa vſakaterim or. ed. m shtiham en glashik vina bi popili ǀ vſakatere tož. mn. ž bolesni oſdravi vsakateri m vsak, vsakdo: vſaketeri im. ed. bò shiher shnio nezhistost tribal ǀ vſakiteri im. ed. ſvoje dellu huali ǀ vſakatiri im. ed. povei kar ſe njemu sdi ǀ Vsakitiri im. ed. sheli k'mahu, inu h'pozhitku priti ǀ Vſakoteri im. ed. pak ſkuſi ſvoje dellu ǀ aku neodpuſtite en uſakiteri im. ed. ſvojmu bratu is vashih ſerzy ǀ vſakitirimu daj. ed. ſe bulshi godj v' ſvoj, kakor ptuy desheli ǀ Vſakaterimu daj. ed. dopade, kadar edn enimu drugimu resnizo povei ǀ Gospud sapovei hlapzam, de imaio vſaketirimu daj. ed. en glaſſ vina natozhit ǀ vſakatirimu daj. ed. enu malu pepela je na glavo poſtavil ǀ s' vſaketerim or. ed. priasnoſt dellash ǀ s' uſaketerem or. ed. ſe prepera, krega, prauda
vstajenje -a s gori vstajenje vstajenje (od mrtvih): S. Aguſtinus pravi, de je dopelt gori vſtajane im. ed., namrezh te dushe, inu tiga teleſsa ǀ h' ſpominu Svetiga Rojſtva, ali od ſmerti gori vſtaieina rod. ed., ali pak v'Nebu hoienia ǀ Pole letà je poſtaulen k' enimu padzu, inu gori vſtajenju daj. ed. ǀ Pot te kazhe, pomeni, tu od ſmerti gori vſtajenie tož. ed. Christuſhovu ǀ Ta S. Prerok David veliku lejt poprei je v' duhu previdil, inu primishloval ta ſveti dan od ſmerti gori vſtaienie tož. ed. Nashiga Odreshenika Chriſtuſa JESUSA
zahvaliti -im dov. zahvaliti se: zhlovik je dolshan hualeshin ſe iskasat, inu sahvalit nedol. tega od kateriga kejkaj dobriga je prejel ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit nedol., inu shgane offre jem offruvati ǀ en ſam je bil prishal Chriſtuſa sahvalit namen. ǀ kadar ſo ſaurashnike premagali prezei ſo shli v' Tempel Boga Mars sahualit namen., inu oroshie offrat ǀ ner poprej ſo v'zerku shli, Boga ſahvalit namen. ǀ Sahvalem 1. ed. vaſs moje vſeſſa, de ſte ſe gluhe dellale, kadar je bilu nevarnu s'poshlushajnam Bogá, ali blishniga reshalit ǀ Jeſt ſahvalem 1. ed. moje Bogove, de nej ſim Shena, ampak Mosh ǀ Ieſt vaſſ sahvalim 1. ed. moje ozhy, te ſte saperte ſtale, kadar je bilu nevarnu gledat sa isvelizheine moje dushe ǀ ali sahvalish 2. ed. ti G: Boga ǀ inu vener Boga ſa to veliko gnado nihdar nesahvalish +2. ed. ǀ k'misi ſedesh, inu od mise vſtanesh, inu Boga nesahvalesh +2. ed. ǀ malu kateri Boga sahvali 3. ed. sa ſvoie sdravie ǀ Boga nesahvali +3. ed., inu nezhestj ǀ my kadar enimu potrebnimu kai dobriga ſturimo, zhakamo de naſs sahuali 3. ed. ǀ My tebe perserzhnu, inu pohleunu sahvalimo 1. mn. ǀ Sahvali vel. 2. ed. Boga de ſim Chriſtian, ſizer bi tebe na ſtu koſſu reſtargal ǀ pravi k'tovarshom, sadosti vſhe imamo, vſtanimo, inu Boga sahvalimo vel. 1. mn. ǀ sahualimo vel. 1. mn. sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki nej ſò deſegli ǀ sahvalite vel. 2. mn. tedaj G: Boga ſa vſaki dar, kateriga vam da ǀ ſahvalite vel. 2. mn. vy G Boga is praviga ſerza s' Jobam rekozh ǀ Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil del. ed. m ǀ gdu bo taku boganaroden de vſelej ne bo G: Boga sahualil del. ed. m, kadar eno gnado od njega preime ǀ ſvoie roke je bila v'Nebu usdignila, inu G: Boga sahvalila del. ed. ž ǀ prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili del. mn. m zahvaliti se zahvaliti se: Na dobruto preieto nihdar nemash posabit, temuzh pohleunu ſe sahvalit nedol. ǀ veliku vezh ſmò my dolshni ſe sahvalit nedol. G: Bogu ǀ ta bolni ſe nej sahvalil del. ed. m ǀ Vener ſe nesahvalil +del. ed. m
zaljubljen -a prid. 1. zaljubljen, zagledan: je v'njega salublen im. ed. m kakor ena Neveſta ǀ je bil taku mozhnu ſalublen im. ed. m v' laſſy te lepe Rimske Gospe Popee ǀ Sa to lubo Dalilo je salubleni im. ed. m dol. ſamſon v' velike nevarnoſti ſe podal ǀ kulikain terpj una salublena im. ed. ž shenska Pershona de bi ſvojmu lubimu mogla dopasti ǀ je bil smalal eno Poſtoino, katera je mozhnu salublena im. ed. ž v' ſonze ǀ pishe Ovidius od eniga salubleniga rod. ed. m mladenizha ǀ po Tempelni ſo iskale ſvojga Lubiga, inu is nyh selubleniga rod. ed. s ſerza ſo sdihovale ǀ ſe pergliha enimu salublenimu daj. ed. m sheninu ǀ kadar bi lete shivali tega salubleniga tož. ed. m ži. zhloveka grisle, inu martrale ǀ nje lepota je bila taku mozhnu ſalubleniga tož. ed. m ži. ſturila krajla Aſſuera ǀ sakaj ste vij taku mozhnu salubleni im. mn. m v' semlo ǀ Oh vij ſalubleni im. mn. m ludje, kateri paſſete vashe neſramne ozhij nad prepovedano lepoto ǀ Lete shene pak ſo ble salublene im. mn. ž, ter po Tempelni ſo iskale ſvojga Lubiga ǀ tem salublenim daj. mn. tu gardu ſe vidi lepu ǀ Pride Hzhi s' salublenimi or. mn. mishly polna 2. ljubezenski: nej hotela poshlushat te salublene tož. mn. ž beſsede tiga Rimskiga Gospuda ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque, salublene tož. mn. ž/s piſsma, nezhiſte pilde
zamoči -morem dov. moči, zmoči: ne samorem 1. ed. njega vezh oshivèti ǀ ſamorem 1. ed. od Ranziga Nem. Nem. rezhi kar Surius od S. Chriſoſtomuſa je djal ǀ Jeſt ſamorem 1. ed. nebeſſa ſaperat, inu operat ǀ sapuſtim vſe moje blagu, sakaj letu neſamorem +1. ed. ſmano v' grob neſti ǀ jeſt nesamorem +1. ed. tebe sgruntat, inu ſapopoſti ǀ od kateriga ſam ſe nesamorom +1. ed. lozhit ǀ koku ti samoresh 2. ed. en tak tard post dershati ǀ vſe kar ti nam ſamoresh 2. ed. dati iſg ne kakor dem ǀ Poidi ti opraulaviz poverni ſpet tu dobru imè uni personi, aku samorish 2. ed. ǀ Koku tedaj ti ſmeish rezhi de nesamorish +2. ed. odpuſtiti ǀ nesamoresh +2. ed. ene gorezhe iskre eno minuto terpeiti ǀ edn moti deklo de smakne Gospodini kar samore 3. ed. ǀ my paK drusiga ne dellamo ampaK tuistu, Kateru naſs ſamore 3. ed. fardamat ǀ zhlovek ſam od ſebe leteh sgruntat nesamore +3. ed. ǀ gorkuta takorshne velike lubesni yh neſamore +3. ed. Segreiti ǀ teshku pride enimu moshú ſe dobru oshenit, de ſi lih ſamoreſi 3. ed.+ sberat ǀ Bug nam je dal saſtopnoſt, de samorimo 1. mn., reslozhit tu dobru od hudiga ǀ my lahku ſamorimo 1. mn. vidit tvojo neſrezheno lepoto ǀ my ne ſamoremo 1. mn. sadoſti tebe sahvalit ǀ sami pak od ſebe nesamorimo +1. mn. ſe pobulshat ǀ Sapuvidi Boshje pak my neſamorimo +1. mn. bres gnade Boshje dershati ǀ pres gnade boshie nezh nesamoremo +1. mn. ǀ Jeſt pak vas Nem. Nem. hozhem podvuzhiti v' kakorshni vishi samorite 2. mn. en dolgi, inu vezhni leben ſi sadobiti ǀ s' enem glaſſam frishne vode ſi ſamorite 2. mn. shaze nebeske ſadobiti ǀ pohleunu proſſite sa gnado boshio, bres katere nezh nesamorite +2. mn. ǀ ſe fliſſaio kar ner vezh samorio 3. mn. taiſtu per ſebi, inu v' ſvoj hishi imeti ǀ v' ſamih nebeſſih ſamorio 3. mn. s' Svetim Petram rezhi ǀ ogin te nezhiſtoſti, kateriga nesamorio +3. mn. ogaſiti ǀ sglihat ſe nesamoreo +3. mn. ǀ ozhy taiſtu vidit neſamorio +3. mn. ǀ de bi ne samogal del. ed. m njega shtrajfat ǀ v' dveih viſhah zhlovek bi ſamogal del. ed. m nebesku veſselje ſi ſashlushit ǀ katiri vſe bolesni je samoril del. ed. m osdraviti ǀ Karkuli tebi lepiga, inu dobriga naprei pride, de bi samoglu del. ed. s s tebe v' greh perpravit ǀ de bi Turka samogli del. mn. m od Dunaia od biti, inu Turzhio sapoditi ǀ bres boshie pomozhj, bi nesamogli +del. mn. m letu ner mainshi pomagat semli ǀ te paklenske vrata nebodò samogle del. mn. ž/s taiſto premagati
zapopaden -a prid. prijet, zasačen: kadar enimu tatù ta pervi krat Rihtar leben shenka, aku ſupet je v'tatvinj ſapopaden im. ed. m, prezej sklenemo de bò na gauge obſojen ǀ v'preshushtvi je bila sapopadena im. ed. ž ǀ ſo bili perpelali eno shenoc v' presheſtvi sapopadano tož. ed. ž ǀ leta dua pak katera ſta letu resnesla, ſta bila shelma sapopadena im. dv. m, inu k' ſmerti obſojena v grehu zapopaden imajoč greh: imate vasho duhouno bolesan ſpovedniKu povedat, inu rezhi jeſt ſim v'letem, inu unem grehu sapopaden im. ed. m ǀ Shene pak ſo ledig tiga greha, ali cilu malu katera je v'tem ſapopadena im. ed. ž ǀ je hotel try velike greshnike v' teh gregah sapopadene tož. mn. m preoberniti
zapovedati -vem dov. zapovedati: hozhem oblakom sapovedat nedol., de na niega nedishe ǀ Jeſt ſamorem … ogniu ſapovedat nedol. de ſeshge te katere Jeſt hozhem ǀ jeſt imam hlapze, inu sholnerje pod mojo oblaſtio, inu kar taiſtom sapovem 1. ed. ony ſturè ǀ Sapovejm 1. ed. vam karshenikom, de imate lubit vashe ſourashnike ǀ Jeſt neshelim, inu nesapovem +1. ed. de bi tudi drugi dellali, kakor jeſt ǀ oſtru sapoveish 2. ed. njega shtrajfat ǀ urat sapovejsh 2. ed. ny odſekat ǀ sakaj tedaj sapovesh 2. ed. njega ob glauo djati ǀ kar pak ti Ozha Nebeſhki nam sapovèsh 2. ed. vſe nam teshku naprej pride ǀ sapovej 3. ed. de ogin ima Sodomo inu Gomorrho poshgati, kar prezi vſe pepel rata ǀ ony fliſsik, inu ſveſtù opraulaio, kar Bug ym sapovej 3. ed. ǀ dusha mu ſapovej 3. ed. damu pojti, on gre damu ǀ letu imash pravizhnu opravit kakor Bug sapovei 3. ed. ǀ K'ſadnimu ſapovei 3. ed. ſholnerjom de imaio shturmat meſtu ǀ ſapouei 3. ed. Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit ǀ Ah KuliKuKrat en velik tat, ſapouej 3. ed. tiga maliga tatova obeſsit ǀ S. Duh nam sapouei 3. ed., de my imamo s' dobro volo, inu is praviga ſerza sheleiti ǀ Florentius ſapove 3. ed. enimu leuvo, de ima njegove auzhize paſti ǀ Bug pak sa'povej 3. ed. de ſe imaio lubiti ǀ deli eden sdajzi nesturj, kar sapoveij 3. ed. prezi je tepen ǀ vednu na taiſte premiſlite, kakor nam sepovej 3. ed. nasha Mati Sveta Katolish Karshanska Zerku ǀ Bug vam nesapovej +3. ed. taku theshka della ǀ G. Bug pak tebi neſapovei +3. ed. druſiga ampak, de ga imash is celiga tvoiga ſerza lubiti ǀ vſe kar onij tebi sapovedo 3. mn. ſe tebi lahku sdij ǀ kar Arzati, inu Dohtarij sapovedò 3. mn. de ſi glih je theshku ta bolni vernu dershi ǀ Nej ty drugi krajli, inu Ceſſary ſapovedò 3. mn. aku oblaſt imaio vejtrom, blisku, inu dimu, de bi v'njeh hisho neprishli ǀ Sapovedaj vel. 2. ed. aku moresh deſsu de ne bo tebe ſmozhil ǀ Sapovejte vel. 2. mn. timu hribu nej ſe is ſvojga mejſta dalezh gane ǀ Abſolon je bil sapovedal del. ed. m ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ je bil ſapovedal del. ed. m ga damu neſti ǀ tedaj je bil sapouedal del. ed. m to sheno ſeſsgati ǀ je bil Generalu Ioſvi ſapouedal del. ed. m ǀ Bug je bil sapuvedal del. ed. m dershat Mojſseſavo sapuvid ǀ ona mu je sapovedala del. ed. ž doli poklekniti ǀ sakaj 40. dny ſo sapovedali del. mn. m ſe poſtiti ǀ ſo ſapovedali del. mn. m debele shtrike spleſti ǀ ſo bilj sholneriom sapouedali del. mn. m, de bi s'laternami fliſsik ijshali pod semlò v'iamah Iudje
zarezati dov. 1. izklesati: k' vezhnimu ſpominu ſò na en kamen ſturili tu huale vrednu djaine saresat nedol. ǀ Na grob tyh Machobejeriou ſo bily ſturili saresat nedol. ſtebre ǀ Parmenio je bil ſturil na grob Alexandra tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ſareſat nedol. dua talla tigà ſvetà, namrezh Aſio, inu Europo 2. zarezati, raniti: enimu nasrezhnimu greshniku je bil jesik saresal del. ed. m de nej mogal svojh grehou ſe ſpovedat
zaročen -a prid. zaročen: Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei, katerimu je imè Nazareth k' eni Divici sarozheni daj. ed. ž enimu Moshù (III, 216) ǀ Juri hozhesh imeti shpelizo sa tvojo ſarozheno tož. ed. ž sheno (V, 82)
Zaroe m osebno lastno ime Zaroe (?): tamkaj ſta bila dua hudobna Zupernika, enimu je bilu imẽ Zaroe im. ed., timu drugimu Arphaxat (III, 527)
zasaditi dov. zasaditi: Se tudi pergliha enimu, katiri je ſaſadil del. ed. m en Vinograd (V, 282) ǀ Oh nemarna dusha! Jeſt ſim tebe saſſadil del. ed. m, inu ſtuaril (V, 145)
zasajen -a prid. zasajen, posajen: Karshene dushe vinograd je saſſaien im. ed. m v' tei dobri semli S. katolish karshanske zerkvi ǀ En takorshen dober drev je vaſh Syn Gothard … saſſajenu im. ed. s ſraven tiga frishniga ſtudenza gnade Boshje ǀ nimaio jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga rod. ed. s ǀ Perglihaio Mario Divizo Enimu zetronskimu drevu, saſajenimu daj. ed. s na tem viſokem hribu Libanus ǀ kakor ty radouiti vinogradi na hribu Libani saſſajeni im. mn. m
zašiti dov. zašiti: ſe je bil njemu en zhevel reſtargal, tiga da enimu shuſteriu, de bi ga sashil del. ed. m (III, 241)
zašpotovanje -a s zaničevanje, zasmehovanje, prezir: Letu sashpotovajne im. ed. bi ſe moglu enimu maihinu ſdejti ǀ kadar bi ſledni sashpoturajnie rod. ed. ſe bal, malu kateri bi kejkaj pustil drukat ǀ de bi ne bil sashpotovajna rod. ed., inu ſaurashtva vreden ǀ taku bò ſashpotovaina rod. ed. ureden ǀ je hotel imeti tudi shpisho tiga sashpotuvajna rod. ed., inu sanizhovajna ǀ Letakorshni poſvejtni Vuzheniki nejſo shtimaina, ampak ſaſpotovajna rod. ed. uredni ǀ pousot je terpel tepejne, sashpotovajne tož. ed., sapluvajne ǀ menio skuſi sashpotovaine tož. ed. teh druſih ſami ſebe hualit ǀ ſa lon druſiga nej imela, ampak ſuvajne, inu sashpotovanie tož. ed. ǀ ta kateri hozhe Nebeſſa kupt, imà pregainene, sashpotuvajne tož. ed. terpeti ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … Eliſabetha ſvoje preneſenu ſaſpotuajne tož. ed. → zašpotovati
zdeti se zdim se nedov. zdeti se: zhloveku bi ſe moglu sdejti nedol. de ne ǀ Letu sashpotovajne bi ſe moglu enimu maihinu ſdejti nedol. ǀ Aku jeſt tebe gledam ſe meni sdish 2. ed., ſonze ǀ Kar drugi ſturè, ſe ym sdy 3. ed. veliku, inu teshku ǀ Meni ſe sdi 3. ed. de nej pres skriunusti ǀ Se tebi sdij 3. ed. de Bug je na tebe, inu tuoje otroke posabil ǀ vam ſe shkoda ſdy 3. ed. en piſilz kruha enimu petlerju dati ǀ ſe meni ſdij 3. ed. de bo sadosti ǀ kar tem Vuzhenikom ſe sdj 3. ed. preproſtu, pred Bugam je ena velika modruſt ǀ Vam ſe nesdy +3. ed. Nem. Nem. morebiti enu velike dellu ǀ cello krono ij shenkat ſe njemu prevezh nesdi +3. ed. ǀ ſa zhlovesku shiulenie, try meni ner potrebnishi ſe sdè 3. mn., namrezh kroh, vinu, inu meſſu ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel del. ed. m, ga je utergala inu pokuſila ǀ katerimu ta duhouni ſtan ſe je bil pre teshak sdel del. ed. m ǀ postela ſe vam bo terda, kakor kamen sdela del. ed. ž ǀ vſaka ura ſe je nij ſdela del. ed. ž ſtu lejt dolga ǀ obena pokura nebò tebi teshka na ſemli ſe sdeila del. ed. ž ǀ obena shlushba boshja bi ſe nam teshka nesdela +del. ed. ž ǀ kar ſe je njemu pravizhnu sdelu del. ed. s je potpiſsal ǀ ſe njemu ſdelu del. ed. s, de nihdar ne bo mogal ſe reshit ǀ vam ſe bo shleht, inu maihinu sdellu del. ed. s ǀ S. Stephanu slatki ſo ſe sdeli del. mn. m kameini, is katirimi ſo ga poſſipali ǀ te bodezhe shibe ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele del. ed. ž za zlo zdeti zameriti: obenimu ſe nima sa slu sdejti nedol. zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè dershim → vzdihati
zemeljski -a prid. zemeljski, posveten: nikar en semelski im. ed. m krail, ampak Ozha Nebeski je Njemu dal vſo ſvojo oblaſt ǀ S. Germanus pravi de Zerku je enu semelsku im. ed. s Nebu ǀ ſi vezh shtimal enu maihinu semelskiga rod. ed. m dobizhika, kakor ta veliki shaz gnade boshie ǀ vſe kar je semelskiga rod. ed. s sanizhuie ǀ vſe kar je semilskiga rod. ed. s ǀ Nam je poslal kluzh nikar h' timu semelskimu daj. ed. m, ampak h' timu Nebeskimu Paradishu ǀ ſvoje shlushabenze je perglihal nikar li enimu semelskimu daj. ed. s Krajleſtvi ǀ aku G. Bug mene nepuſtj v' leto semelsko tož. ed. ž Zerku ǀ v'obeno ſemelsko tož. ed. ž rejzh ſe ne bom ſalubila ǀ dokler li semilsko tož. ed. ž, inu poſvejtno manungo imajo ǀ Joh, inu gorje! taiſtom kateri, li na tu semelsku tož. ed. s mislio ǀ je rojen ſa ſemelsku tož. ed. s, inu nebeſku krajlevſtvu ǀ sakaj li po tem semelskom mest. ed. s, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate ǀ lushti semelski im. mn. m ſe njemu gnuſſé ǀ Clemens Papesh pak je djal, de Mashniki ſò ſemelski im. mn. m Bogovi ǀ katerimu vſe creature Nebeſke, inu semelske im. mn. ž na shlushbo ſtresheio ǀ zhe li ſemelske im. mn. ž rezhij naſs potroshtajo ǀ de ſi puſtè ludje sapelati od teh semelskih rod. mn. rezhy ǀ te lepe shtime teh semilskih rod. mn. Muſikantu ſo kakor en shraj teh shab ǀ ſte taku preproſti, inu neumni, inu taku salubleni v' semelske tož. mn. ž rezhy ǀ zhlovek ſe poniſha kadar ima semelske tož. mn. ž/s, inu po ſveitne opravila ǀ raishi per teh semelskih mest. mn. rezheh ſe gori dershe
zgoda prisl. zgodaj: Tu Nebesku Krajleſtuu je enaku enimu hishnimu Ozhetu, kateri je v' jutru sguda vunkaj shal (V, 137) Citat iz SP na začetku pridige; → zgodaj
zlagati se zlažem se dov. zlagati se: sa zhaſtitu djaine ſo dershali ſe slagat nedol., kryvizhnu ſe perſegat ǀ ſakaj ſe slashesh 2. ed. Kadar tebe ſpovednik vuprasha ǀ sakaj ti ſe slashes 2. ed. S. Duhu ǀ Annania ſe slashe 3. ed., rekozh, de ne, ampak de vſe danarie je perneſil ǀ Kadar bi li en ſam laſs enimu padel, Kadar ſe slaſhe 3. ed. ǀ ſvojm ſtarishom nikuli resnize nepovedò, ampak ſe ſlasheio 3. mn. ǀ de ſi lih ſe slasheio 3. mn., di li ym nuza ǀ Imash vejdit, de ſe nejſi meni slagal del. ed. m, ampak S. Duhu ǀ levu pravi ti ſi ſe slegal del. ed. m ǀ Eudoxia Ceſſariza, dokler ſe ie bila Ceſſariu slagala del. ed. ž ǀ morebiti de ſta ſe slagala del. dv. m ǀ varite de ſe nebote slagali del. mn. m ǀ Anania, inu njegova shena Saffira dokler Apoſtelnom ſe ſo bily slagali del. mn./dv. m ǀ ſte ſe meni s' lagali del. mn. m ǀ kadar bi my kupzi vezh krat ſe neslagali +del. mn. m bi malu kupzhje, ali blaga predali
zoper1 nepreg. prid. 1. nevšečen, zoprn: Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam duh je njemu ſuper im. ed. m ǀ Nej super im. ed. m G. Bogu en lep Altar is resaniga kamina ǀ leta je ena velika nesphodobnost G. Bogu ſuper im. ed. ž ǀ vſaka lasha je G. Bogu ſuper im. ed. ž ǀ vſe tu kar je G: Bogu ſuper im. ed. s ǀ Letu pohujshaine je taku greshnu, inu Bogu ſuper im. ed. s ǀ vſe Kar mu je super tož. ed. s doperneſeio ǀ leshniki ſo G. Bogu ſuper im. mn. m 2. nasproten: vuzhi takorshen vuk kateri je ſuper im. ed. m S. Piſſmu ǀ nyh natura je ena tej drugi super im. ed. ž ǀ Kaj s'ena rejzh more ble ſuper im. ed. ž biti eni neumni oslizi, kokar s'zhlovesko shtimo govorit ǀ Kaj s'ena rejzh more ble ſuper im. ed. ž biti enimu levu, kokar eniga zhloveka vmorit, inu vender taiſtiga neſnejſsti → vera
zoprn -a prid. 1. nevšečen, zoprn: kaj s'ene ſorte, ali nature je taiſtu sheliszhe, kadar ſo taiſtu bili skuhali, inu sazheli posherat, samerkaio, de je taku mozhnu grenku, inu ſupernu im. ed. s ǀ kadarkuli ſe kejkaj enimu superniga rod. ed. s sgody ǀ Mati samerkaio kaj s'eno ſuperno tož. ed. ž, grenko, inu hudobno Neveſto ſo ſi sbrali ǀ s' eno ſamo beſſedo tebi superno tož. ed. ž, katero ſi shlishal ǀ ga pregovoria, de bi neimel takorshne ſuperne tož. mn. ž rezhy pridigvat Krajlu 2. nasprotujoč si, nasproten: kej tedaj vſe lete zhudna, inu superne im. mn. ž/s Imena, ter perglihe pomeneio ǀ koku te shteri shivali ſe ſo mogle vkupaj veni kozhy sglihat, dokler cilu ſuperno tož. ed. ž naturo imaio ǀ Zhudne, inu superne im. mn./dv. ž ſo bile lete duej ſodbe ǀ Chriſtus, inu hudizh ſe nebodo nihdar ſglihala, dokler imaio sapuvidi superne tož. mn. ž, sakaj kar hudizh sapovej ſturiti, letu prepovej Chriſtus ǀ kaj s' ene zhudne, inu superne tož. mn./dv. ž Sodbe ſta bila ſturila dua velika Gospuda ſtariga Teſtamenta, namrezh Mojſſes, inu Joſve
zrno -a s zrno: Enu shenfovu ſernu im. ed. je ena majhina rejzh ǀ enu sernu im. ed. je majhinu, ſraſte inu enu veliku drivu rata ǀ Tu Nebeshku krajleſtvu je enaku enimu shenfovimu sernu daj. ed. ǀ ſe mujaio kakor mreulinzi, inu payki s'enu ſernu tož. ed., s'eno muho po ſvetne zhaſtj ǀ golob kadarkuli enu sernu tož. ed. shita pobere, ali eno kaplo vode poshre prezei v'Nebu pogleda → izročen
zvesto prisl. 1. zvesto: oblubi de mu hozhe ſveſtu shlushiti ǀ ta hudi v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ njega ſyn svestù mu je shlushil ǀ kaku ſò ony lepu Bogu shlushili, ſveiſtu njegove Svete sapuvidi dershali ǀ kadar pak G: Bogu taku svestù li en ſam meſsiz bil shlushil ǀ more poprej 14 lejt Labanu ſuèſtu shlushiti ǀ ſladak je letem kateri njemu sveſtu inu fliſik shlushio ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy leviti je ſveistu Bogu shlushil ǀ Shluſhite ſvejstu G: Bogu ǀ trij, inu trijdeſseti lejt sueſtumu je imela strezhi 2. vestno: Ste dolshni ſvejſtu deſſetino opraulat ǀ Kar Ceſariu shlishi suestu plazkash ǀ Leta andtverhar je imel fliſſik, inu ſvejſtù dellat ǀ ony fliſsik, inu ſveſtù opraulaio, kar Bug ym sapovej ǀ Sveiſtu ſo plazhuali deſſetino ǀ Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu Ozhetu, inu Paſteriu opravit 3. verno, brez odstopanj: pride ter mu ſapovei ſveſtu ſapiſſat, kar bò on reKal ǀ Aku ti suestu s. sapuvidi, dershish ǀ ſvejſtù sapuvidi, ali Regulo S. Claræ dershe ǀ to sapuvid Boshjo ty bogabojezhi ludje svèstu ſo dershali ǀ kateri ſte ſvèſtu moje sapuvidi dershali 4. vztrajno: tiga svestu, inu pres vſiga konza je proſsila sa suojo vbogo slahto primer.> she vſelej ſvesteshi bi mogal G. Bogu shlushiti ǀ njemu h'shlushbi ſo suoje zartane Neveste sapustili, de bi njemu suesteſhi shlushili Pomeni so v nekaterih primerih težko razločljivi, ker so bili v miselnosti 17. stoletja združeni v en pojem.
žejen -jna prid. žejen: en dan Homobonus je raishal, ter je bil shein im. ed. m ratal ǀ v' tem shejn im. ed. m rata, gre h' shterni hozhe vodo ulezhi ǀ ſe je bil dobru napaſil, ali sheyn im. ed. m je bil ǀ kadar je zhlovik ſheyn im. ed. m, terbej pyti ǀ Kadar bom sheijn im. ed. m, bo meni dall pyti ǀ ta bolni sheli sdrauie, ta lazhni spisho, ta sheini im. ed. m dol. pytje ǀ nebò nihdar vezh lazhna, ali sheina im. ed. ž ǀ kulikukrat je ſhejna im. ed. ž ǀ vener nihdar nebò lazhna, ali shejna im. ed. ž, ali ſita ǀ dado en piſilz Kruha timu lazhnimu, en glash frishne vode timu sheinimu daj. ed. m ǀ bo en ſam glaſh frishne vuode enimu ubogimu shejnimu daj. ed. m dal ǀ drugi ſo lazhniga naſitili, shejniga tož. ed. m ži. napojli ǀ kadar cel dan na tlaki lazhni, inu sheini im. mn. m dellate ǀ tem kateri ſo shejni im. mn. m po pravizi ǀ Vy ſte bily lazhni, inu shèjni im. mn. m pravice ǀ lazhne, inu shejne tož. mn. m je oskerbel
ženfov -a prid. gorčičen: Enu shenfovu im. ed. s ſernu je ena majhina rejzh (II, 212) ǀ maihinu je shenfovu im. ed. s sernu (V, 126) ǀ Tu Nebeshku krajleſtvu je enaku enimu shenfovimu daj. ed. s sernu (V, 125) Tvorjeno iz ženf ‛gorčica’ ← srvnem. sen(e)f < lat. sināpi ← gr. σίνᾱπι; → ženofov.
ženin -a m ženin: Shenin im. ed. je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj dum ǀ kar shenin im. ed. v'viſsokjh peiſmah od ſvoje Naveſte pravi ǀ shelim samolzhi pergliho teh deſſet Diviz, katire shenen im. ed. Nebeski nanaglim je bil poklizal ǀ v'ſerzu ſvojga shenina rod. ed. Iſaka ǀ sdaj pak k'shlushbi ſvojga ſhenina rod. ed. n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ ſe pergliha enimu salublenimu sheninu daj. ed. ǀ nepameten je bil Quintianus, dokler ſe je troshtal de ta S. Diviza bo njega sa ſvojga Shenina tož. ed. vsela ǀ kakor obena druga Neveſta ſvojga Shenena tož. ed. ǀ od ſtraha vmerje, inu s'ſvoim sheninom or. ed. v'pakal ſe vderè ǀ enaka s' shenenam or. ed. rata ǀ vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu rod. mn. lozhit ǀ vam sheninam daj. mn. nesapovej de bi imeli vaſhe Neveste sapustiti ǀ Naveste ſo sapustile suoje shenine tož. mn. krajle nebeski ženin Kristusov epitet: nje Nebeſhki ſhenin im. ed. Christus Ieſus ij je bil ſerce vſel ǀ Hozhe rezhe Senin Nebeski im. ed. ǀ ta duhouna Neveſta je bila v' takorshni gnadi per ſvojmu Nebeskimu Sheninu daj. ed. ǀ S. Gertrudis je proſsila suojga Nebeshkiga shenina tož. ed. Christuſa Iesuſa ǀ s' Nebeskem Sheninam or. ed. ſo shle h' tej Nebeski ohzeti → ženim
ženofov -a prid. gorčičen: taku malu ga shtimaio, kakor de bi she shlehtnishi bilu, kakor je enu shenofovu im. ed. s sernu (V, 568) ǀ nash Odreshenik Chriſtus Jesus je perglihal Nebesku Krajleſtvu enimu shenofovimu daj. ed. s ſernu (V, 567) → ženfov
živeti -im nedov. živeti: ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni dobruti shiveti nedol. ǀ Bug sapovej zhistu shivèti nedol. ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru shivejti nedol. ǀ pojdi dellat aku hozhesh shivit nedol. ǀ kadar menimo shiveiti nedol., shiveine od nas beishj ǀ jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti nedol. ǀ Aku hozhesh dolgu shiueti nedol. ǀ pofliſſuiteſe taku v'vashim ſtanu shueti nedol., de bote ta nebeski lon doſegli ǀ vezhkrat ſo si naprej vſeli brumnu, inu bogaboyezhu shivetè nedol. ǀ de bi mej ludy shla prebivat, inu shivit namen., kakor ludem ſe ſpodobi ǀ jest nejſim obena loterza, shivim 1. ed. s'moim mosham kakor Bug sapovej ǀ vener neshivim +1. ed. taku lepu, inu brumnu ǀ shivish 2. ed., kakor en Turk, inu Ajd ǀ aku ti neshivish +2. ed. Kakor ſe ſpodobi enimu zhloveku ǀ shivi 3. ed. po sapuvidi, katero Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ pod njegovo brambo inu pokorszhino shivj 3. ed. ǀ tresnost sturj de zhlovik dolgu zhaſsa sdrau shivij 3. ed. ǀ v'grehi, inu v'lushti shivy 3. ed. ǀ kakor eden shiui 3. ed., taku tudi vmarje ǀ en takorshen poshreshin zhlovek dolgu zhaſſa neshivj +3. ed. ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps, inu mazhika shivita 3. dv. ǀ My na tem ſveiti shivimo 1. mn. vſe skuſi v' nevarnoſti te ſmerti ǀ my, kateri ſhivimo 1. mn. v'S. khat: kers: Cerkvi ǀ vſe vashe shivozhe dny greshnu shivite 2. mn. ǀ kersheniki ſe najdeio, kateri hushi shivè 3. mn. kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ taku ſe bo godilu taiſtem, kateri v' ſourashtui shivé 3. mn. ǀ ſhivè 3. mn. kakor eny preproſti otrozij ǀ vſij ti drugi Meniki ſvèteshi shjvè 3. mn. kakor jeſt ǀ nej ſo pravi ludje, sakaj na shive 3. mn. Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy otrozhi, inu poſly brumnu shive 3. mn. ǀ nekateri Mashniki neshive +3. mn. kakor nyh ſtan pelè ǀ shivi vel. 2. ed. li kakor ena shivina, prelomi li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ Sledni oſtani v'ſvojm ſtanu, inu shivj vel. 2. ed., kakor ſi dolshan shiveti ǀ Nikar prevezh nesaupajte, temuzh v'strahu Boshijm shivite vel. 2. mn. ǀ pravizhnu andleite, inu bogaboyezhe shjvejte vel. 2. mn. ǀ dolgu je v'ſaurashtviom Boshym shivil del. ed. m ǀ veliku lejt v' nezhistosti je shivel del. ed. m ǀ nimate urshoha shalovati po Ranzimu Nem. rekozh, ali meneozh, de je malu zhaſſa shivu del. ed. m ǀ tudi Madalena je nezhiſtu shivela del. ed. ž, vener je isvelizhana ǀ dolgu zhaſsa v'grehi je shivèla del. ed. ž ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu neshivela +del. ed. ž ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela del. dv. m ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi ſo shiveli del. mn. m ǀ aku taku greshnu bote shivèli del. mn. m ǀ de bi tudi njegovi otrozi brumnu, inu pravizhnu shjveli del. mn. m ǀ veliku lejt ſo ſhiveli del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele del. mn./dv. ž živeti z živeti od, preživljati se z: Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti, inu s' vodo, inu s'korejniam shiveti nedol. ǀ s' golufio, inu ohernio shiuish 2. ed. ǀ od ſemena tiga shita zhlovek kroh ima s' katerem shivj 3. ed. ǀ nyma drugiga, temuzh tajſto kravzo, s' mlekom katere ona, inu nje otrok shivita 3. dv. ǀ nam perneſſe tulikajn lepiga inu shlahtniga ſadu is katirim my shivimo 1. mn. ǀ ſó shiveli del. mn. m s' ſadam te semle, inu cilú malukadaj ſó kuhanu jedli
žlahten -tna prid. žlahten: lubesan je en shlahten im. ed. m ſtudeniz ǀ Letu nam ſamore ſprizhat Henricus en ſhlachten im. ed. m Gospud is Brabantiæ ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil ta shlahtni im. ed. m dol. Franciscus Pizzarus ǀ Naaman Sirus en shlathni im. ed. m dol. Gospud, ta s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ Ti ſi ta shlahtna im. ed. ž gartrosha pres bodezhiga ternja tiga greha ǀ Oh slahtna im. ed. ž arznia zhes vſe arznie ǀ Oh nuzna, inu shlatna im. ed. ž arznia ǀ shahtna im. ed. ž je tvoja miloſt ǀ Kej je sdei tu shlahtnu im. ed. s dellu moijh Boshijh rok ǀ s' njega ſe spreſha tu shlahtu im. ed. s, inu kraftnu vinu ǀ S. Juri je bil shlahtniga rod. ed. m, inu bogatiga ſtanu ǀ pishe Valerius Maximus od lete shlahtne rod. ed. ž Rimske Gospe Cornelie ǀ je perglihal enimu zholnu, polnimu shlaktne rod. ed. ž kupzhje ǀ je perneſla en alabaſter shlahtniga rod. ed. s maſila ǀ ſam Chriſtus ſe je perglihal enimu shlahtnimu daj. ed. m kamenu ǀ je perglihan eni shlahtni daj. ed. ž Poſtojni ǀ en ſam shlahten tož. ed. m kamen je bil predal sa ſtu taushent kron ǀ Ie vidil uni Euangelski kupz en lep shlaten tož. ed. m perln ǀ oblezite ta shlahtni tož. ed. m dol. gvant Christusa Iesuſa ǀ Sakaj nej shal Elias proſſit eniga shlahtniga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ krajl Paris hozhe ſa ſuojo sheno to shlahtno tož. ed. ž Eleno imeti ǀ ta Prerok gre gledat tu shlahtnu tož. ed. s meſtu ǀ ta S: Sacrament je pomenilu taistu veliku, inu slahtnu tož. ed. s Goſtovanje ǀ de bi obeniga tadla nebilu per tem shlahtnem mest. ed. m zimpru ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim shlahtnim mest. ed. m Gospudu, inu shlahtni mest. ed. ž Gospei ǀ v' tem shlahtnem mest. ed. s meſti Calauria ǀ v'tem shlahtnim mest. ed. s Mestu Calauria ǀ ſe hualio s' tem shlahtnem or. ed. m odleriam, ali Poſtojno ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim or. ed. m gvantam ǀ ſe je hualil de je greshil s' eno shlahtno or. ed. ž veliku shtimano Dekelzo ǀ s' ſvojm shlahtnem or. ed. s tovarshtvam ǀ s'shlahtnim or. ed. s masilom pomasat ǀ ona pak je moj noge s'slhahtnim or. ed. s maſilom pomasala ǀ dua Shlahtna im. dv. m bogata Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ kakor shlahtni im. mn. m kameni krajlize kleopatre ǀ Sa tiga volo tudi ty shahtni im. mn. m ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh ludy ǀ Te shlahtne im. mn. ž veje, ſpreſterte po celli desheli pomenio te bogaboyezhe Bratje, inu ſeſtre ǀ je bil ſturil veliku shlahtnih rod. mn. riht perpravit, inu na miſo perneſt ǀ je imel en velik shakel shlahtneh rod. mn. kameinou ǀ bres ſrebernih denariou, inu ſhlahtnih rod. mn. kaminou ǀ vrata ſo s'perlnu, inu nikar s'drugih slahtnih rod. mn. kamejnou ǀ Pompèius Rimski Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh rod. mn. kamenu ǀ je imel shlahtne tož. mn. m, inu bogate ſtarishi ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne tož. mn. m kamene ǀ on bo tebi obilne, inu shlahtne tož. mn. ž goſtarie perpravil ǀ kakor ta Diamant v' mej shlahtnimi or. mn. kameni ǀ nej li slato Krono na glavi noſil, shlatnimi or. mn. Kameni zierano primer.> zhlovik je veliku shlahtnishi im. ed. m, kakor ſo te druge shivali ǀ ſi taushenkrat shlahniſhi im. ed. m, kakor Salamonau Tron ǀ Nej shleht ſtuar Shena, ne, ampak je shlahtnishi im. ed. ž kakor Mosh ǀ slatu je shlahtnishi im. ed. s, kakor je lejſs, ſrebru, inu shkerlat ǀ gvishnu nej shlahnishi rod. ed. ž ſtvari kokar ſi ti ò dusha ǀ nezh shlahtnishiga rod. ed. s nemorimo ſadobiti, kakor je resniza ǀ kej bodete shlahtnishi tož. ed. ž spisho, jnu bulshi vinu nashli ǀ Angeli … ſò en zhiſt duh, vezhni, nevideni, inu pres vſe glihe shlahtniſhi im. mn. m, kakor zhlovek presež.> ta Peld Boshij, kateri je ta nar shlahtnishi im. ed. m ǀ kokar de bi bila ta ner shlahtnishi im. ed. ž malvaſia ǀ Ta nar ſhlahtniſhj im. ed. ž je ta tjza Phænix ǀ ner shlahtnishi im. ed. s je ſlatu ǀ Tu nerbulshi inu ner shlatnishi im. ed. s … je Svetu Reshnu Telu ǀ Syn tiga ner bogatishiga, inu ner shlahtnishiga rod. ed. m Rimskiga Gospuda Sinffroniusa ǀ imaio v' rokah en taku nesgruntanu velik shaz, na glavi eno to ner shlahtnishi tož. ed. ž krono nebesko ǀ bote nashli, inu vſhili to nar zhudnishi, inu nar shlahtnishi tož. ed. ž spisho ǀ kaj s'eno rejzh ony na ſvejtu shtimaio narshlahtnishi tož. ed. ž ǀ taiste sa to nar ſlahtnishi tož. ed. ž shpisho bi shtimali ǀ ony vſelej merkajo tu nar bulshi, inu shlahtnishi tož. ed. s vkrasti ǀ ner shlahtnishi tož. mn. ž, inu obilnishi goſtarje ſo bile S. Lourenzu perpraulene ǀ gnada boshia je krona s' temi ner shlahtnishimi or. mn. perlni nebeskimi naloshena ǀ ena slata misa s'timi nar shlahtniſhimi or. mn. kamini shtikana → žlahta
žleht1 nepreg. prid. slab: en shleht im. ed. m, hudoben zhlovik is imenom Semei je preklinal ǀ ta shleht im. ed. ž lolka, katera shlishi v'ogin ǀ vaſhe shleht im. ed. s, inu greshnu dellu tu bo vrſhoh de bote fardamani ǀ v' hisho ene shleht rod. ed. ž loterze ǀ je bil en mladenizh shlahtniga ſtanu, ali shleht rod. ed. s shivejna ǀ krajl je djal enimu lenimu inu shleht daj. ed. m ſholneriu ǀ h'shlushbi temu Satanu, inu eni shleht daj. ed. ž Pershoni ǀ s'en shleht tož. ed. m dobizhik, s'en kratk lusht G: Boga reshalio ǀ s'eno taku shleht tož. ed. ž rejzh predash hudizhu ǀ shleht tož. ed. s blagu, sa dobru ſi predal ǀ ty Ajdje s'enu shlet tož. ed. s koſsilice, taku hualeshni ſe temu kloshtru iskaſheio ǀ kadar bi vy pò mory venem shleht mest. ed. m, resbitem zholnizhu ſe pelali ǀ nikar mene neshtrajfaj po mojm shleht mest. ed. s sadarshajnom ǀ jeſt ſe boim, inu ſramujem pred tvoje Svetu pravizhnu oblizhe priti s' takorshno shleht or. ed. ž raitingo ǀ s' taku maihinem, inu shlet or. ed. s blagam tulikajn slata, inu srebra ſo ony udobili ǀ zhe ſo ohernio tribali, s'shleht or. ed. s blagam golufali ǀ neplazhesh antverharie temuzh s'hleht or. ed. s blagom ǀ zhe vy pak ſte shleht im. mn. m, taku bo vam enkrat hudu hodilu ǀ ueni mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht im. mn. ž ribe ǀ ſa volo shleht rod. mn. andlu ǀ S. Duh je perglihal lete poſvejtne rezhy takorshnem shleht daj. mn. rezhjem ǀ de ſi lih shleht tož. mn. m ſobe imaio ǀ od kateriga drugiga ſe nemorio troshtat, ampak hude shleht tož. mn. ž beſsede ǀ niska, shleht tož. mn. s, inu nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali primer.> Vy ſte tu bulshi sbrali, inu meni tu shlegenshi tož. ed. s puſtili ǀ dokler hudizh je tu bulshi vsel, nej she tu shlehenshi tož. ed. s s'kuharzo rejd vsame presež.> kakor de bi bil ta ner shlehtnishi im. ed. m zhlovek tiga ſvejtà ǀ kakor de bi ta ner shlehtnishi im. ed. ž reizh bila ǀ kakor de bi she shlehtnishi im. ed. s bilu, kakor je enu shenofovu sernu ǀ de bi mogal ſapovedat muham, ali tej nershlehtnishi daj. ed. ž shivali ǀ te vesheio kakor tega ner shlehtnishiga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi tož. ed. ž rejzh preda ǀ k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi tož. ed. ž, inu maluvrednishi rejzh ǀ satorai je te ner shlehtnishi tož. mn. ſnope sberal ← srvnem. sleht ‛slab, slabo’
žolnir -ja m vojak: èn dan ta sholner im. ed. ſvoje perſy reskrie ǀ S. Martin je try ſtane imel, je bil sholnier im. ed., Minih, inu Shkoff ǀ kadar bi uni ſholner im. ed. li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij ǀ S. Jacob je bil en ribizh, nikar sholnjer im. ed. ǀ S. Martin ta ſvejt sapuſtj, inu is' sholneria rod. ed. Minih rata ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja rod. ed. k'ſvoj vojski ne perpusti ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju daj. ed. ǀ Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu daj. ed. ǀ ſo bily Kmeti eniga Sholneria tož. ed. na mertve shlake ſtepli ǀ s'suojo shibo taistiga sholnerja tož. ed. po glavi vudari ǀ Iest videm Eniga ſholnerja tož. ed., kateri v'shelesni gvant ſe je oblekal ǀ Slon ſe je hotel maszhovati nad tem sholneriam or. ed., satorai sa nym v' potok skozhi ǀ bi G. Bug nebil perpuſtil hudizhom sadavit dua sholneria tož. dv. ǀ sholnerij im. mn. hitru na pot ſe postavio ǀ sholnery im. mn. nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ ty greshni ſholnerij im. mn. ſo ga vahtali ǀ Ta je taisti Ionatau Mèd, kateriga kadar bi bily ſmèli ti ſholnery im. mn. jejsti ǀ teh Sholnerjou rod. mn. eden je njegovo ſtran s'ena ſulizo odperl ǀ Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh shlonerjou rod. mn. ǀ s'eno veliko companio sholneriou rod. mn. ǀ ſvoje, inu ſvoyh sholnerju rod. mn. ſerze reſveſseliti ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent Sholneriu rod. mn. vſak dan je sphishal ǀ s' malu shelnerjou rod. mn. ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom daj. mn. Davida ob leben perpravit ǀ je taku govuril ſvoijm sholnerjom daj. mn. ǀ K'ſadnimu ſapovei ſholnerjom daj. mn. de imaio shturmat meſtu ǀ kar ſo mogli imeti kupaj sloshe, inu tem ſholnerjam daj. mn. neſsejo ǀ nyh Capitan k'sholneriam daj. mn. pravi ǀ vſe skuſi je mislil na ſvoje sholnerie tož. mn. ǀ vkup sholnerje tož. mn. Klizheio, inu sbiraio ǀ ta Gospud ſholnerje tož. mn. vkupaj poklizhe ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … Sobe v'ſholnerje tož. mn. ǀ On nej pyanzhoval, kakor je navada per sholnerjoh mest. mn. ǀ S'Rimskimi sholnerij or. mn. ſo bilij shli Christuſa loviti ǀ Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery or. mn. ſe je bratil ← srvnem. solner ‛vojaški plačanec’