Tiskanje

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]

nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi

1.1.

začetno, osnovno znanje določenega področja

STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...

absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt]

žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion

áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]

1.

znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @

2.

slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom

3.

manj formalno opica

FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...

Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika]
FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)

ávgijev ávgijeva ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo]
FRAZEOLOGIJA: čiščenje avgijevega hleva (česa), počistiti avgijev hlev, avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju

Ávgijev Ávgijeva Ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo]
FRAZEOLOGIJA: čiščenje Avgijevega hleva (česa), počistiti Avgijev hlev, Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju

bába bábe samostalnik ženskega spola [bába]

1.

neformalno, navadno slabšalno ženska

1.1.

neformalno

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, ekspresivno babnica

2.

neformalno, slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti

STALNE ZVEZE: žaganje babe
FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...

bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam]

1.

kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic

2.

ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje

3.

smola zlasti iglastih dreves ali grmov

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...

belíca belíce samostalnik ženskega spola [belíca]

1.

oljka s svetlo zelenimi plodovi, po izvoru iz Istre; SINONIMI: istrska belica

1.1.

1.2.

2.

iz zoologije majhna sladkovodna riba z dolgim tankim telesom in večjimi očmi, ki leže ikre v posebnem ovoju, da lahko preživijo tudi izven vode; primerjaj lat. Leucaspius delineatus

STALNE ZVEZE: istrska belica, kuna belica
ETIMOLOGIJA: ↑bel

bivakírati bivakíram nedovršni in dovršni glagol [bivakírati]

1.

prenočevati, čakati na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju

1.1.

2.

ekspresivno začasno se nahajati, biti kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas

ETIMOLOGIJA: ↑bivak

bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca]

1.

bleda barva kože, navadno ob slabem stanju organizma, bolezni

1.1.

STALNE ZVEZE: listna bledica
ETIMOLOGIJA: ↑bled

blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

II. z dajalnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

3.1.

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

ETIMOLOGIJA: ↑blizu

blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga]

1.

spletno mesto za objavljanje besedil, slik, posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blog, okrnjeno iz weblog iz web ‛mreža, splet’ + log v pomenu ‛dnevnik’

búhtelj búhtlja in búhteljna samostalnik moškega spola [búhtəl]

1.

navadno v množini pecivo iz kvašenega testa v obliki hlebčka, navadno z marmeladnim nadevom

2.

ekspresivno debel, neroden človek

3.

ekspresivno neumen, omejen človek; SINONIMI: slabšalno trot

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek avstr. nem. Buchtel iz češ. buchta, prvotno ‛bunka, kepa’ < ‛nekaj nabuhlega’, glej ↑buhniti - več ...

čépica čépice samostalnik ženskega spola [čépica]

1.

pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: kapa

2.

večja lisa na vrhu glave živali, zlasti ptice; SINONIMI: kapica

STALNE ZVEZE: baseballska čepica, bejzbolska čepica, frigijska čepica
ETIMOLOGIJA: verjetno tako kot srb. čèpac, rus. čepéc, češ. čepec ‛žensko ali otroško pokrivalo’ iz pslov. *čepica, *čepa, *čepьcь, iz ide. korena *(s)kep- ‛pokriti’, tako kot gr. sképas, sképē ‛pokrivalo, odeja’ - več ...

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost]

1.

stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje

2.1.

;

SINONIMI:

stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

4.

stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

4.1.

4.2.

5.

manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

ETIMOLOGIJA: ↑čist

dekadénten dekadéntna dekadéntno tudi dekadênten dekadêntna dekadêntno pridevnik [dekadéntən] tudi [dekadêntən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenčen

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki dekadentni

1.2.

v nekaterih zvezah v obliki dekadentni

;

SINONIMI:

dekadenčen

2.

v obliki dekadentni ki je v zvezi z dekadenco 2.; SINONIMI: dekadenčen

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. dekadent, angl. decadent) iz frc. décadent, glej ↑dekadenca

depresíven depresívna depresívno pridevnik [depresívən]

1.

ki ima depresijo, kaže znake depresije 1.

2.

v obliki depresivni ki je v zvezi z depresijo 1.

3.

ki se duševno slabo počuti

3.1.

3.2.

4.

kot samostalnik v obliki depresivni, depresivna kdor ima depresijo 1.; SINONIMI: manj formalno depresivec

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. depressiv iz frc. dépressif, glej ↑depresija

dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma]

1.

literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela

1.1.

2.

film z resno vsebino

3.

ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet

4.

ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti

STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...

fùj in fúj medmet

1.

izraža, da se govorcu kaj gnusi

1.1.

tudi s ponovljeno črko u

1.2.

tudi s ponovljeno črko u

2.

uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela

3.

kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira

FRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi!
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...

gobezdánje gobezdánja samostalnik srednjega spola [gobezdánje]

slabšalno govorjenje, navadno prekomerno, vsebinsko prazno; SINONIMI: slabšalno gobcanje

ETIMOLOGIJA: ↑gobezdati

górniški górniška górniško in gorníški gorníška gorníško pridevnik [górniški] in [gorníški]

1.

ki je v zvezi z gorniki1 ali gorništvom

1.1.

gornike1

gorništvu

ETIMOLOGIJA: ↑gornik

govédina govédine samostalnik ženskega spola [govédina]

goveje meso

ETIMOLOGIJA: ↑govedo

grômski grômska grômsko tudi grómski grómska grómsko pridevnik [grômski] tudi [grómski]

ekspresivno ki je zelo glasen, hrupen

FRAZEOLOGIJA: Gromska strela!
ETIMOLOGIJA: ↑grom

hêrc hêrca; in hertz samostalnik moškega spola [hêrc]

iz fizike izpeljana merska enota za izražanje frekvence, ki ustreza enemu cikličnemu dogodku na sekundo; simbol: Hz

ETIMOLOGIJA: ↑hertz

hí1 in hì; in híhí medmet

1.

ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas pri smejanju, navadno ženske, otroka

1.1.

ponovljeno

izgovarja se z višjim tonom

2.

navadno podvojeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec posmehuje, je ironičen

2.1.

ponovljeno

izgovarja se z višjim tonom

3.

kot členek, podvojeno, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne izjave

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, tako kot npr. hrv., srb. hȉ, rus. hi, nem. hi

hipokámpus hipokámpusa samostalnik moškega spola [hipokámpus]

iz anatomije vsak od dveh delov možganov globoko pod možgansko skorjo, ki ima pomembno vlogo pri utrjevanju spomina, prostorski predstavi, ali ta dva dela možganov kot celota

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. hippocampus, prvotno ‛morski konjiček’, ‛mitološko bitje s konjskim trupom in ribjim repom’, prevzeto iz gr. hippókampos, iz híppos ‛konj’ + kámpos ‛morska pošast’

hudôbec hudôbca samostalnik moškega spola [hudôbec]

1.

ekspresivno kdor komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: ekspresivno hudoba

2.

ekspresivno bitje, ki pooseblja grozljivost, zlo; SINONIMI: ekspresivno hudoba

2.1.

evfemistično

;

SINONIMI:

evfemistično hudoba, evfemistično hudobni duh

ETIMOLOGIJA: ↑hudoba

jeznorít jeznoríta jeznoríto pridevnik [jeznorít]

1.

ekspresivno ki nima potrpljenja, se hitro razjezi, razburi; SINONIMI: jezljiv

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

jezljiv

ETIMOLOGIJA: ↑jezen + ↑rit

kaméla kaméle samostalnik ženskega spola [kaméla]

kopitar z eno ali dvema grbama in daljšim ukrivljenim vratom, prilagojen na življenje v puščavi; primerjaj lat. Camelus; SINONIMI: iz zoologije velblod

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kamel in lat. camēlus iz gr. kámēlos, to prevzeto iz nekega semitskega jezika, verjetno akadščine - več ...

kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica]

1.

žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj lat. Orthoptera

1.1.

navadno v množini

2.

navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša

3.

ploščica na trupu godala ali brenkala, čez katero so napete strune

4.

iz pomorstva vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna

STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica
FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica
ETIMOLOGIJA: ↑kobila

konjerêja konjerêje samostalnik ženskega spola [konjerêja]

dejavnost, ki se ukvarja z rejo konj

ETIMOLOGIJA: ↑konj + ↑reja

kontracépcijski kontracépcijska kontracépcijsko pridevnik [kontracépciski]

1.

ki je v zvezi s kontracepcijo 1.

1.1.

kontracepciji 1.

2.

ki je v zvezi s kontracepcijo 2.

ETIMOLOGIJA: ↑kontracepcija

kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva]

1.

odrasla samica goveda

2.

slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje

STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...

krtáča krtáče samostalnik ženskega spola [kərtáča]

1.

priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kardätsche ‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen ‛česati volno’, prevzeto iz it. cardeggiare, iz carda ‛glavnik za česanje volne’ - več ...

manikíra manikíre samostalnik ženskega spola [manikíra]

1.

urejanje nohtov na rokah, navadno z nanašanjem laka in nego obnohtne kože; SINONIMI: manikiranje, manikura

1.1.

;

SINONIMI:

manikura

STALNE ZVEZE: francoska manikira
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Maniküre) iz frc. manucure, iz lat. manus ‛roka’ + cūra ‛skrb, nega’ - več ...

mánta mánte samostalnik ženskega spola [mánta]

velika morska riba s krilom podobnimi prsnimi plavutmi, širokimi režami za precejanje planktona in tankim bičastim repom; primerjaj lat. Manta

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. manta iz špan. ali port. manta ‛odeja’, k lat. mantellum ‛plašč’

melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo

1.1.

2.

navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje

3.

manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder

STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...

mijávkati mijávkam nedovršni glagol [mijáu̯kati]

1.

oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko

1.1.

ekspresivno

2.

slabšalno izražati nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim

ETIMOLOGIJA: ↑mijav

míška míške samostalnik ženskega spola [míška]

1.

navadno ekspresivno miš, zlasti manjša

2.

igrača, ki predstavlja miš

3.

ljubkovalno ženska ali deklica

4.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miš

5.

navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz kvašenega testa

STALNE ZVEZE: zobna miška
FRAZEOLOGIJA: kot siva miška, siva miška, tiha miška, tih kot miška, tiho kot miška, Mačka miško, miš pšeničko.
ETIMOLOGIJA: ↑miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA

mljásk in mljàsk medmet

1.

posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim

1.1.

1.2.

2.

ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen

3.

kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mljȁsk iz mljȁskati ‛cmokati’, sorodno z ↑mlaskati

nacêjati se nacêjam se nedovršni glagol [nacêjati se]

1.

nabirati se s pritekanjem počasi in v manjših količinah

2.

ekspresivno piti večje količine zlasti alkoholne pijače

FRAZEOLOGIJA: nacejati se ga
ETIMOLOGIJA: ↑nacediti

očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]

1.

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti

v obliki očistiti se

;

SINONIMI:

počistiti

1.5.

v obliki očistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]

1.

ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen

1.1.

1.2.

1.3.

;

SINONIMI:

počiščen

ETIMOLOGIJA: ↑očistiti

ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla]

1.

konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus

1.1.

2.

iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus

3.

podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji

4.

slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik

FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...

pegátka pegátke samostalnik ženskega spola [pegátka]

1.

kokoši podobna domača ptica z grahastim perjem, koščenim izrastkom na glavi in povešenim repom; primerjaj lat. Numida meleagris

1.1.

2.

iz zoologije kokoši podobna ptica z golo glavo in povešenim repom, ki živi v Afriki; primerjaj lat. Numididae

ETIMOLOGIJA: ↑pega

piškótek piškótka samostalnik moškega spola [piškótək]

1.

navadno ekspresivno piškot, zlasti manjši

2.

navadno v množini podatek o identifikaciji, nastavitvah uporabnika, ki ga spletni brskalnik shrani za nadaljnjo uporabo spletnega mesta

ETIMOLOGIJA: ↑piškot

pôlh pôlha samostalnik moškega spola [pôu̯h]

1.

manjši glodalec sive barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Glis glis; SINONIMI: sivi polh, iz zoologije navadni polh

1.1.

2.

iz zoologije glodalec z zaobljenimi uhlji in daljšim košatim repom, ki živi zlasti v gozdovih; primerjaj lat. Gliridae

STALNE ZVEZE: afriški polh, drevesni polh, navadni polh, sivi polh, vrtni polh
FRAZEOLOGIJA: spati kot polh
ETIMOLOGIJA: = cslov. plъxъ, hrv., srb. pȕh, češ. plch < pslov. *pьlxъ iz ide. korena *pel- ‛siv, svetel’ tako kot litov. pelė̃ ‛miš’ - več ...

pomókan pomókana pomókano pridevnik [pomókan]

ki je potresen z moko 1. ali povaljan v moki 1.

ETIMOLOGIJA: ↑pomokati

požréšen požréšna požréšno pridevnik [požréšən]

1.

navadno slabšalno ki (rad) veliko jé

1.1.

ekspresivno

1.2.

ekspresivno

2.

ekspresivno ki pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev

3.

slabšalno ki si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje

3.1.

slabšalno

ETIMOLOGIJA: ↑požreti

prèdoglèd prèdogléda samostalnik moškega spola [prèdoglèt prèdogléda]

1.

prikaz dokumenta na zaslonu, ki omogoča ogled njegove oblike, kot je predvidena za tiskanje, shranjevanje

1.1.

2.

predhodni ogled, namenjen zlasti za podajanje, pridobivanje, oblikovanje mnenj

3.

napoved česa s strnjenim, povzemalnim prikazom vsebine

STALNE ZVEZE: sprotni predogled, živi predogled
ETIMOLOGIJA: ↑pred + ↑ogled

prehladíti se prehladím se dovršni glagol [prehladíti se]

1.

zboleti za prehladom

2.

v obliki prehladiti ustvariti pogoje, v katerih kdo lahko zboli za prehladom

2.1.

3.

manj formalno ne vzhajati zaradi prenizke temperature, nihanja temperature

ETIMOLOGIJA: ↑hladiti

prelisíčiti prelisíčim nedovršni glagol [prelisíčiti]

1.

ekspresivno z določenim namenom zavesti koga, zlasti z iznajdljivostjo, bistrostjo, kršenjem pravil

2.

ekspresivno namerno povzročiti, doseči, da kaj poteka, deluje drugače, kot je običajno, načrtovano, zlasti z uporabo česa neustreznega, nedovoljenega, nepričakovanega

ETIMOLOGIJA: iz lisičiti ‛z zvijačo prihajati do česa’ iz ↑lisica

spízditi spízdim dovršni glagol [spízditi]

1.

vulgarno iti, uiti, zbežati

1.1.

navadno velelno

vulgarno

oditi

izginiti

2.

vulgarno ukrasti, odvzeti

ETIMOLOGIJA: ↑pizditi

svák sváka samostalnik moškega spola [svák]

brat (zakonskega) partnerja ali sorojenčev (zakonski) partner

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. svȃk, star. češ. svak ‛sorodnik’ < pslov. *svojakъ, iz ↑svoj - več ...

šentjánžev šentjánževa šentjánževo pridevnik [šentjánžeu̯ šentjánževa šentjánževo] in [šəntjánžeu̯ šəntjánževa šəntjánževo]

1.

ki je v zvezi s praznikom ob godu svetega Janeza Krstnika 24. junija

2.

ki je v zvezi s šentjanževko 1.

2.1.

šentjanževke 1.

šentjanževko 1.

STALNE ZVEZE: šentjanževa roža
ETIMOLOGIJA: iz šent Janž ‛sveti Janez’

škljòc medmet

1.

posnema zvok pri sprožitvi fotografskega aparata

kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi fotografskega aparata

2.1.

kot samostalnik

ekspresivno

2.2.

kot samostalnik

ekspresivno

2.3.

kot samostalnik

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. onomatopeje škljȍc, ki posnema trk kovinskih delov v pripravi

tángo tánga samostalnik moškega spola [tángo]

1.

zmerno hiter družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Argentine

1.1.

STALNE ZVEZE: novi tango
FRAZEOLOGIJA: dežela tanga, Za tango sta potrebna dva.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tango, frc., angl. tango iz špan. tango, prvotno argentinsko poimenovanje ljudskega plesa ob spremljavi bobna in ‛boben, ki spremlja ta ples’, nejasnega izvora, morda onomatopejsko - več ...

vèndar členek [və̀ndar]
I.

1.

poudarja povedano kljub morebitnemu dvomu

1.1.

2.

izraža nestrpnost, nejevoljo

2.1.

3.

izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče

4.

izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto

5.

v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek

6.

uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi

II. kot veznik

1.

uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi

1.1.

1.2.

1.3.

ETIMOLOGIJA: iz *viny že, iz *viny = cslov. viny ‛seveda, vsekakor’ iz vina ‛vzrok, prilika’ - več ...

vídeoblóg vídeoblóga in vídeoblôg vídeoblôga samostalnik moškega spola [vídeoblók vídeoblóga] in [vídeoblôk vídeoblôga]

1.

spletno mesto za objavljanje videoposnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. videoblog, iz ↑video + ↑blog

zádek zádka samostalnik moškega spola [zádək]

1.

del živalskega telesa nad zadnjimi okončinami

1.1.

iz zoologije

2.

ekspresivno zadnjica

3.

zadnji del vozila, zlasti avtomobila

ETIMOLOGIJA: iz zad < pslov. *zadъ ‛zadnja stran’ iz ↑za

zavékati zavékam dovršni glagol [zavékati]

1.

ekspresivno izraziti čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali bolečino s solzami in zateglimi glasovi

2.

ekspresivno izraziti nezadovoljstvo s pretiranim pritoževanjem, negodovanjem

3.

ekspresivno priti iz rodil

ETIMOLOGIJA: ↑vekati

žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]

1.

dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura

1.1.

2.

v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala

3.

manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica

4.

manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena

5.

slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek

STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika