Tiskanje

Ac

Predlog

Ac samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

aktinij

IZGOVOR: [ácə̀], rodilnik [ácə̀] in [ácé], rodilnik [ácé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ag

Predlog

Ag samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

srebro

srebrov

IZGOVOR: [ágə̀], rodilnik [ágə̀] in [ágé], rodilnik [ágé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

agaróza -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ah

Predlog

Ah samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

amperska ura

IZGOVOR: [áhə̀], rodilnik [áhə̀] in [áhá], rodilnik [áhá]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Al

Predlog

Al samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

aluminij

aluminijev

IZGOVOR: [álə̀], rodilnik [álə̀] in [áèl], rodilnik [áèl]

PRIMERJAJ: Al-zlitina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

alarmírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

Ali je besedna zveza »izključno samo« smiselna?

Ali je besedna zveza izključno samo smiselna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ali je »kovač« bankovec za 10 dinarjev ali 10 par?

Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ali je predložni pomišljaj lahko tudi nestičen?

Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011

Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ali kemični svinčnik prižgemo, vklopimo, vključimo ...?

Morda se vam bo vprašanje zdelo smešno, ampak z učenci nismo našli odgovora: kako rečemo dejanju, ko "prižgemo", "vključimo" kemični svinčnik, tisti, na vzmet? Hvala za razmislek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ali pišemo »urad za delo« z veliko ali malo začetnico?

Kako se pravilno napiše urad za delo Ljubljana ali Urad za delo Ljubljana?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ali se »PlayStation« vede kot desni ali levi prilastek?

Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:

konzola PlayStation ali PlayStation konzola
igra PS4 ali PS4 igra
naročnina PlayStation Plus ali PlayStation Plus naročnina

Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?

Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ali sta »medtem« in »medtem ko« zamenljiva?

Rada bi preverila ustreznost oz. korektnost rabe besedne zveze medtem ko oz. medtem. Zanima me, ali ju lahko v naslednjem primeru (povedi) uporabim kot ekvivalenta.

Lepo, da vam je všeč, medtem (ko) sama žal ne morem deliti tega (vašega?) entuziazma.

oz.

Lepo, da vam je všeč, medtem (ko) sama žal nisem takšnega mnenja.

Prosim za morebitne (tudi slogovne) korekture.

Kateri stavčni člen v tem primeru predstavlja ta beseda (besedna zveza)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski]

1.

ki je v zvezi z alpinci 1.

2.

ki je v zvezi z alpinci 2. ali alpskim smučanjem

3.

ki je v zvezi z alpinci 3. ali alpskim deskanjem

4.

ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo

5.

ki je v zvezi z Alpami

6.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinistični

STALNE ZVEZE: alpinski pas
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Am

Predlog

Am samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

americij

IZGOVOR: [ámə̀], rodilnik [ámə̀] in [áèm], rodilnik [áèm]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

anabolízem -zma m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja]

enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati

Ar

Predlog

Ar samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

argon

IZGOVOR: [árə̀], rodilnik [árə̀] in [áêr], rodilnik [áêr]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

As

Predlog

As samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

arzen

amperska sekunda

IZGOVOR: [ásə̀], rodilnik [ásə̀] in [áès], rodilnik [áès]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

At

Predlog

At samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

astat

IZGOVOR: [átə̀], rodilnik [átə̀] in [áté], rodilnik [áté]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

AT

Predlog

AT samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Avstrija

IZGOVOR: [átə̀], rodilnik [átə̀] in [áté], rodilnik [áté]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

.at

Predlog

okrajšava

Avstrija

IZGOVOR: [pika átə̀] in [píka áté]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Au

Predlog

Au samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

zlato

zlatov

IZGOVOR: [áú], rodilnik [áú]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

AUD

Predlog

AUD samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

avstralski dolar

IZGOVOR: [áudə̀], rodilnik [áudə̀] in [áudé], rodilnik [áudé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ba

Predlog

Ba samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

barij

barijev

IZGOVOR: [bə̀á], rodilnik [bə̀á] in [béá], rodilnik [béá]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

.ba

Predlog

okrajšava

Bosna in Hercegovina

IZGOVOR: [píka bə̀á] in [píka béá]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bandéra Frazemi s sestavino bandéra:
nosíti bandéro čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

barétka barétke samostalnik ženskega spola [barétka]

čepica z mehkim okroglim ploščatim oglavjem, ki se navadno povezne na eno stran

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barett ali it. berretta iz srlat. bereta, birretum ‛vrsta ploščate čepice’, iz lat. birrus ‛kratek plašč s kapuco’ - več ...

Besedni red v slovenščini

Pozdravljeni, zanima me, kako je z besednim redom v slovenščini.

Primer:

Javni zavod je dolžan poslati sprejeti program dela v soglasje svojemu ustanovitelju.
Javni zavod je sprejeti program dela dolžan poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.
Javni zavod je dolžan sprejeti program dela poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.

Ali npr. naklonski glagol in nedoločnik vedno stojita skupaj?

Dobrodošla bi bila še kakšna informacija na splošno o besednem redu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Bf

Predlog

Bf samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

bofor

IZGOVOR: [bə̀fə̀], rodilnik [bə̀fə̀] in [béèf], rodilnik [béèf]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Bh

Predlog

Bh samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

borij

IZGOVOR: [bə̀hə̀], rodilnik [bə̀hə̀] in [béhá], rodilnik [béhá]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Bi

Predlog

Bi samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

bizmut

bizmutov

IZGOVOR: [bə̀í], rodilnik [bə̀í] in [béí], rodilnik [béí]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bináren -rna -o prid. (ȃ)
ki je iz dveh enot: binarni sistem
♦ biol. binarna nomenklatura poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto, dvojno poimenovanje; mat. binaren ki ima za osnovo število dve, dvojiški; binarno število

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bíogeografíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bítka -e ž

spopad večjih oboroženih enot, ki poteka v omejenem prostoru in času

SINONIMI:

vojaški spopad, zastar. batalja, star. bitva

GLEJ ŠE SINONIM: boj
GLEJ ŠE: boj, boj, boj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

Bk

Predlog

Bk samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

berkelij

IZGOVOR: [bə̀kə̀], rodilnik [bə̀kə̀] in [béká], rodilnik [béká]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

b. l.

Predlog

okrajšava

brez letnice

IZGOVOR: [bə̀lə̀]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bolníšnično pakíranje -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Borovniška formacija
Zanima me, kako se pravilno zapisuje geološke formacije, kot je npr. borovniška formacija . Pojavlja se zapis z malo in veliko začetnico. Po Geološkem terminološkem slovarju formacija označuje 'litološko enoto, ki združuje več členov, ki so skupki različnih tipov kamnin s podobnimi litološkimi značilnostmi, nastalimi navadno v neprekinjenem procesu, npr. flišna formacija', borovniška formacija pa ' zgornjekarnijske plasti, ki so sestavljene iz apnenca, boksita, rdečkastega peščenjaka, meljevca, glinavca, tufita in apnenčeve breče, na Bloški planoti, pri Velikih Laščah, na Turjaku, Blegošu in v okolici Borovnice in Vrhnike ' .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

b. p.

Predlog

okrajšava

brez posebnosti

IZGOVOR: [bə̀pə̀] in [bépé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Bq

Predlog

Bq samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

bekerel/becquerel

IZGOVOR: [bə̀kvə̀], rodilnik [bə̀kvə̀] in [békú], rodilnik [békú]

ZVEZE: Bq/m3

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Br

Predlog

Br samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

brom

bromov

IZGOVOR: [bə̀rə̀], rodilnik [bə̀rə̀] in [béêr], rodilnik [béêr]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

brámbovec -vca m (á)
nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti: zbrati brambovce; deželni brambovci; oddelek brambovcev
♦ zgod. pripadnik prostovoljnih avstrijskih vojaških enot za časa francoske okupacije
// star. branilec, branitelj: brambovci trdnjave so odbili napad / biti brambovec pravice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ca

Predlog

Ca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kalcij

kalcijev

IZGOVOR: [cə̀á], rodilnik [cə̀á] in [céá], rodilnik [céá]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ca.

Predlog

okrajšava

približno; okoli

IZGOVOR: [cə̀à] in [céà]

USTREZNEJE: ok., pribl.

PRIMERJAJ: cca

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

cca

Predlog

okrajšava

približno; okoli

IZGOVOR: [cə̀cə̀à]

USTREZNEJE: ok., pribl.

PRIMERJAJ: ca.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ccm

Predlog

ccm samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kubični centimeter

IZGOVOR: [cə̀cə̀mə̀], rodilnik [cə̀cə̀mə̀] tudi [cécéèm], rodilnik [cécéèm]

PRIMERJAJ: cm3

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

cd

Predlog

cd samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kandela/candela

IZGOVOR: [cə̀də̀], rodilnik [cə̀də̀] in [cédé], rodilnik [cédé]

ZVEZE: cd/m2

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Cd

Predlog

Cd samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kadmij

kadmijev

IZGOVOR: [cə̀də̀], rodilnik [cə̀də̀] in [cédé], rodilnik [cédé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ce

Predlog

Ce samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

cerij

cerijev

IZGOVOR: [cə̀é], rodilnik [cə̀é] in [céé], rodilnik [céé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

CE

Predlog

CE samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Celje

IZGOVOR: [cə̀é], rodilnik [cə̀é]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

célica -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

céna po enôti mére -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

cènt2 cénta m

kovanec z vrednostjo ene stotine nekaterih denarnih enot

SINONIMI:

stotin

GLEJ ŠE: varčen, denar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

centi- prvi člen tujih zloženk

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Cf

Predlog

Cf samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kalifornij

IZGOVOR: [cə̀fə̀], rodilnik [cə̀fə̀] in [céèf], rodilnik [céèf]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

cg

Predlog

cg samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

centigram

IZGOVOR: [cə̀gə̀], rodilnik [cə̀gə̀] in [cégé], rodilnik [cégé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

CH

Predlog

CH samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Švica

IZGOVOR: [cə̀hə̀], rodilnik [cə̀hə̀] in [céhá], rodilnik [céhá]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

CHF

Predlog

CHF samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

švicarski frank

IZGOVOR: [cə̀hə̀fə̀], rodilnik [cə̀hə̀fə̀] in [céháèf], rodilnik [céháèf]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ci

Predlog

Ci samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

curie

IZGOVOR: [cə̀í], rodilnik [cə̀í] in [céí], rodilnik [céí]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ciprskoturški

Predlog

ciprskoturška ciprskoturško pridevnik

nanašajoč se na ciprske Turke

IZGOVOR: [cípərskotúrški]

PRIMERJAJ: ciprski, ciprsko-turški, turški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

cL

Predlog

cL tudi cl cl samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

centiliter

centilitrski

IZGOVOR: [cə̀lə̀], rodilnik [cə̀lə̀] in [céèl], rodilnik [céèl]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Cl

Predlog

Cl samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

klor

klorov

IZGOVOR: [cə̀lə̀], rodilnik [cə̀lə̀] in [céèl], rodilnik [céèl]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

cm

Predlog

cm samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

centimeter

centimetrski

IZGOVOR: [cə̀mə̀], rodilnik [cə̀mə̀] in [céèm], rodilnik [céèm]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Cm

Predlog

Cm samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kirij

IZGOVOR: [cə̀mə̀], rodilnik [cə̀mə̀] in [céèm], rodilnik [céèm]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

cmòk1 cmôka m

1.

vsaka od kepasto oblikovanih enot kuhane močnate jedi

SINONIMI:

ekspr. cmoček, ekspr. cmokec, neknj. pog. knedelj

2.

ekspr. glas, kakršen nastane pri poljubu

SINONIMI:

ekspr. cmokljaj, ekspr. cmokot

GLEJ ŠE SINONIM: klofuta, poljub

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

cm2

Predlog

2 cm2 samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kvadratni centimeter

IZGOVOR: [cə̀mə̀ na kvadrát, na drúgo], rodilnik [cə̀mə̀ na kvadrát, na drúgo] in [céèm na kvadrát, na drúgo], rodilnik [céèm na kvadrát, na drúgo]

ZVEZE: N/cm2

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

cm3

Predlog

3 cm3 samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kubični centimeter

IZGOVOR: [cə̀mə̀ na kúb, na trétjo], rodilnik [cə̀mə̀ na kúb, na trétjo] in [céèm na kúb, na trétjo], rodilnik [céèm na kúb, na trétjo]

ZVEZE: g/cm3

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Cn

Predlog

Cn samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kopernicij

IZGOVOR: [cə̀nə̀], rodilnik [cə̀nə̀] in [céèn], rodilnik [céèn]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Co

Predlog

Co samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kobalt

kobaltov

IZGOVOR: [cə̀ó], rodilnik [cə̀ó] in [céó], rodilnik [céó]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

CO

Predlog

CO samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

ogljikov oksid

IZGOVOR: [cə̀ó], rodilnik [cə̀ó] in [céó], rodilnik [céó]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

cotg

Predlog

cotg samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kotangens

IZGOVOR: [kótə̀gə̀], rodilnik [kótə̀gə̀]

PRIMERJAJ: ctg

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Cr

Predlog

Cr samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

krom

kromov

IZGOVOR: [cə̀rə̀], rodilnik [cə̀rə̀] in [céêr], rodilnik [céêr]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Cs

Predlog

Cs samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

cezij

cezijev

IZGOVOR: [cə̀sə̀], rodilnik [cə̀sə̀] in [céès], rodilnik [céès]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ctg

Predlog

ctg samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kotangens

IZGOVOR: [cə̀tə̀gə̀], rodilnik [cə̀tə̀gə̀]

PRIMERJAJ: cotg

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Cu

Predlog

Cu samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

baker

bakrov

IZGOVOR: [cə̀ú], rodilnik [cə̀ú] in [céú], rodilnik [céú]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

.cz

Predlog

okrajšava

Češka

IZGOVOR: [píka cə̀zə̀] in [píka cézé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

CZK

Predlog

CZK samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

češka krona

IZGOVOR: [cə̀zə̀kə̀], rodilnik [cə̀zə̀kə̀] in [cézéká], rodilnik [cézéká]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

č.-b.

Predlog

okrajšava

črno-bel

IZGOVOR: [čə̀-bə̀]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čétnik -a m (ẹ̑)
med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih oboroženih enot Draže Mihajlovića: ustaši in četniki
♦ zgod. pripadnik prostovoljne srbske vojaške organizacije, ki se je borila proti okupacijskim oblastem pred prvo svetovno vojno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čétnik -a m

zgod. pripadnik protipartizanskih oboroženih enot Draže Mihajlovića

SINONIMI:

ekspr. mihajlovičevec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

četver -a -o (četver, četer) ločilni števnik

1. vrst. ki je štirih vrst; SODOBNA USTREZNICA: četver

2. količ. ki je iz štirih enakih enot

FREKVENCA: 19 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

četvéren -rna -o prid. (ẹ̑)
štirikraten: zemlja je dala letos četveren sad
// ki je iz štirih delov, enot: četverna nit / četverni pakt pakt med štirimi državami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

četvéro -ih tudi -- štev. (ẹ̑)
skupina štirih enot
a) pri množinskih samostalnikih: četvero vilic, vrat
b) pri drugih samostalnikih: četvero konj, mož
// skupina štirih različnih enot: imel je četvero otrok, dva dečka in dve deklici / četvero vin štiri vrste vina; prisl.: voz, vprežen v četvero

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

četvero2 (četeru, četvero, četveru) nesklonljivo, ločilni števnik

1. vrst. skupina štirih vrst; SODOBNA USTREZNICA: četvero

2. količ. skupina štirih različnih enot

FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ČG

Predlog

ČG samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Črna gora

IZGOVOR: [čə̀gə̀], rodilnik [čə̀gə̀] in [čégé], rodilnik [čégé]

PRIMERJAJ: ME

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čín1 čína samostalnik moškega spola

1.

stopnja na hierarhični lestvici v vojski ali podobno urejeni organizaciji

1.1.

1.2.

2.

ekspresivno stopnja, mesto na hierarhični lestvici sploh

STALNE ZVEZE: nazivni čin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. čȋn ali rus. čín, prvotneje ‛red, vrsta’, tako kot stcslov. činъ < pslov. *činъ ‛red, vrsta’ < ide. *ku̯ei̯- ‛nizati, zbirati, graditi’ - več ...

čislo -a (čislu, čislo, čišlu*) samostalnik srednjega spola

1. kar izraža, koliko enot kaj obsega; SODOBNA USTREZNICA: število

2. s prilastkom količina, izražena s številkami; SODOBNA USTREZNICA: število

3. v zvezi ni/prez čisla izraža

3.1 zelo veliko količino; SODOBNA USTREZNICA: brez števila, nešteto

3.2 zelo visoko stopnjo, mero; SODOBNA USTREZNICA: brez konca, neskončen

4. v zvezi pri čislu vsakega posebej; SODOBNA USTREZNICA: posamezno

5. kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih družijo, povezujejo skupni cilji, potrebe; SODOBNA USTREZNICA: skupnost, skupina

FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čístiti -im nedov., číščen (í ȋ)
1. odstranjevati umazanijo, prah: ves dan čisti in pospravlja; čistiti čevlje, okna; čistiti pribor; čistiti z bencinom; kemično čistiti obleko; čistiti si nohte, zobe
2. odstranjevati primesi: čistiti rudo; čistiti žito za seme / čaj iz teh rož čisti kri
// odstranjevati odvečno iz česa; trebiti: čistiti mlad gozd; čistiti senožeti / čistiti jarke / čistiti ribe, solato
♦ med. čistiti (črevo) pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; voj. čistiti teren uničevati ostanke nasprotnikovih enot

čístiti se

izgubljati skaljenost, motnost:

voda v potoku se že čisti

vino se čisti

/ nebo se čisti

♦

čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; med. rana se čisti se manj gnoji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

člén -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

črẹ́da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čúk -a m (ū; četrti pomen ȗ)
1. majhna nočna ptica, podobna sovi: čuk čuka, se oglaša, skovika; gleda kakor čuk jezno, neprijazno
2. ekspr. čuden, nekoliko omejen človek: pa si res čuk; ti čuk stari / glej ga čuka, že spet meče kamenje
3. star. zlatnik, goldinar: posodi mi petnajst čukov
4. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu vrednost tisoč denarnih enot: zaslužiti petsto čukov; avtomobil sem prodal za ušivih sto petindvajset čukov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dávčni multiplikátor -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dB

Predlog

dB samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

decibel

IZGOVOR: [də̀bə̀], rodilnik [də̀bə̀] in [débé], rodilnik [débé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Db

Predlog

Db samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

dubnij

IZGOVOR: [də̀bə̀], rodilnik [də̀bə̀] in [débé], rodilnik [débé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

d. d.

Predlog

okrajšava

delniška družba

IZGOVOR: [dé dé] in [də̀ də̀]

PRIMERJAJ: dede

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dddr.

Predlog

okrajšava

trojni doktor; trojna doktorica

IZGOVOR: [də̀də̀də̀rə̀]

PRIMERJAJ: dr., ddr.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ddr.

Predlog

okrajšava

dvojni doktor; dvojna doktorica

IZGOVOR: [də̀də̀rə̀]

PRIMERJAJ: dr., dddr.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

DE

Predlog

DE samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Nemčija

IZGOVOR: [də̀é], rodilnik [də̀é] in [déé], rodilnik [déé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

.de

Predlog

okrajšava

Nemčija

IZGOVOR: [píka də̀é] in [píka déé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dêbel -éla -o [debeu̯] prid., debelêjši (é ẹ́)
1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost; ant. tanek: rastlina z debelimi listi; debela deska, knjiga, preproga, stena; debela plast ledu / debel mah; debel sneg visok; debela zemlja; ekspr. debelo morje globoko / pog. debeli naočniki z veliko dioptrijo; debele nogavice pletene iz debelih niti
// ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer: debela bukev, gorjača, palica, vrv / debelejši konec hloda; debel prst, vrat / z debelimi črkami napisan naslov; debela črta
2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima nasprotnima ploskvama: za prst debela pločevina; kako debela je stena? / pol metra debel sneg / kako debele žeblje potrebuješ?
3. pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma velike razsežnosti; ant. droben1: debele grozdne jagode; debele kaplje; debelo koruzno zrno; ekspr. debele solze; postajati debel
// ki sestoji iz razmeroma velikih enot; ant. droben1: pridelati debel krompir; debel pesek grob; začel je naletavati debel in redek sneg
// z izrazom količine ki izraža razsežnosti: kamen je bil debel za otroško pest; kako debelo je bilo jabolko; kakor lešniki debele solze; kakor kurja jajca debela toča
4. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; ant. suh: debel človek; vzredili so debelega prašiča / debele noge, roke / debele ustnice
5. ekspr. ki izraža robatost, grobost: debela kletev; pripovedovali so si debele šale
6. pog., navadno v zvezi z glas, smeh globok, nizek: debel glas; zaslišal se je debel smeh
● pog. debel denar bankovec, kovanec večje vrednosti; ekspr. imeti debelo denarnico imeti veliko denarja; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. debela laž velika, očitna; ekspr. smo že v debeli zimi smo že sredi zime; ekspr. gledala je z debelimi očmi z izbuljenimi; ekspr. do mesta je debelo uro hoda več kot uro; ekspr. ta je pa res debela! ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna
♦ anat. debelo črevo zadnji, širši del črevesa; etn. debeli četrtek četrtek pred pustnim torkom, praznovan kot dan debelih ljudi; tisk. debeli tisk tisk v krepkih in polkrepkih črkah

debélo

prislov od debel:

debelo peti

beseda je debelo podčrtana pod besedo je debela črta

//

izraža visoko stopnjo: debelo se je zlagal

●

ekspr. debelo gledati, pogledati zelo začudeno; ekspr. ves čas je debelo klel z grobimi besedami; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek

debéli

-a -o sam.:

ekspr. debele je govoril, kvasil, razdiral

na debelo pog. na debelo goljufajo, kradejo zelo; pogosto

kupovati, prodajati na debelo

na debelo je namazana s šminko

zapadlo je na debelo snega

za prst na debelo je bilo prahu

trgovina na debelo trgovina, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

deci- prvi člen tujih zloženk

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dejávnost -i ž

navadno s prilastkom delo, delovanje, vezano na določeno področje

SINONIMI:

aktivnost, knj.izroč. aktiviteta, knj.izroč. dejanstvenost, zastar. dejnost, knj.izroč. delavnost, publ. operativnost, ekspr. početje

GLEJ ŠE SINONIM: operacija
GLEJ ŠE: gledališče, gostinstvo, gozdarstvo, kinematografija, kmetijstvo, konjeništvo, kultura, lesarstvo, letalstvo, ljubiteljstvo, lovstvo, misijonarstvo, obrt2, obrt2, prevajalstvo, prevajalstvo, preventiva, prevozništvo, prevozništvo, prosveta, rejništvo, ribogojstvo, ribogojstvo, skrbstvo, šport, turizem, vohunstvo, vohunstvo, vohunstvo, zdravstvo, zavarovalništvo, zobozdravstvo, založništvo, železarstvo, lutkarstvo, ljubiteljstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

deka- prvi člen tujih zloženk

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dekáda -e ž (ȃ)
doba desetih časovnih enot, navadno dni: izdelati plan po dekadah in dnevih; tretja dekada v mesecu / prve dekade našega stoletja desetletja
♦ elektr. kondenzatorska dekada skupina desetih enakih kondenzatorjev, ki se morejo stopnjema vklapljati ali izklapljati; zgod. dekada teden v francoski revoluciji, ki je trajal deset dni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dekoncentrácija -e ž (á)
prenehanje, odprava koncentracije: dekoncentracija vojaških enot / dekoncentracija oblasti, poslov / dekoncentracija pozornosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dekoncentrácija -e ž, pojm. (á) ~ vojaških enot; ~ pri učenju (raztresenost)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola

1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos

1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota

2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina

3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del

3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek

4. navadno s prilastkom kar predstavlja

4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del

4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del

5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža

5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del

5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del

5.2.1 v prislovni rabi

5.2.2 v pridevniški rabi

6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina

6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran

7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež

7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje

7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek

7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti

7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti

7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem

8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo

8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo

9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo

9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo

10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled

11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način

FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih

FRAZEOLOGIJA: imeti del na/pri Kristusu, imeti del s kom, priti na del meču/štriku/rablju, priti/pasti na del hudiču/vragu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol

1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati

2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati

3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati

4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti

4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati

4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati

5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi

6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati

7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

délo -a s (ẹ́)
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin: ceniti, spoštovati delo; blaginja temelji na delu; rezultati, sadovi skupnega dela; plačilo po delu / fizično, umsko delo; kvalificirano, strokovno delo; plačano delo; prostovoljno delo / braniti, izogibati se dela; pripraviti se k delu; biti utrujen od dela; ekspr. vreči se na delo; ekspr. zagristi, zakopati se v delo; prizadeven, vztrajen pri delu; večkrat si oddahnem med delom; pretirano delo; delo od jutra do večera / mehanizirati delo; organizirati, voditi delo; pohiteti, prenehati, začeti z delom; zboljšati način dela / prva leta po 1945 družbenokoristno delo / praznik dela
// trud, napor: uspehi niso v sorazmerju z vloženim delom; ta reč bi zahtevala preveč dela; ekspr. škoda dela za to
2. navadno s prilastkom delanje, vezano na določeno področje: vključil se je v delo za napredek; načrtno, večletno, vztrajno delo z mladino; pedagoško, politično delo; praznovali so štiridesetletnico njegovega umetniškega dela; delo pri društvu, v odboru / v članku je dobro prikazal njegovo pisateljsko delo; dobil je nagrado za svoje življenjsko delo
// to delanje za izpolnjevanje kake (skupne) naloge: oceniti delo komisije; spremljati delo državnega zbora; ovirati delo šole
3. kar se uresničuje z delanjem: to delo dobro napreduje; vsega dela ne more opraviti sam; dal mu je najtežje delo; dela vsako delo, ki mu pride pod roko; izvršiti, končati, zaključiti kako delo; nujno, važno delo; loti se tudi umazanega, zahtevnega dela; svoje delo opravlja vzorno; ima dosti, preveč dela / mn.: gradbena, mizarska, obrtniška, tehniška, vzdrževalna dela; drobna dela opravila; hišna dela / nav. slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini
// to kot vir zaslužka: dati delo boljšemu ponudniku; podjetje je dobilo novo delo; prevzeti komu delo; biti preskrbljen z delom / delo na gradbišču so opravili v dogovorjenem roku / skleniti pogodbo o delu
4. navadno s prilastkom kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju: izdati pomembno delo; kritizira, ocenjuje dramska, pesniška dela; literarno delo; razstava del baročnih umetnikov / knjiž. človek umre, njegovo delo pa ostane
// s prilastkom izdelek, predmet glede na izdelovalca ali način izdelave: ti čevlji so industrijsko, ročno delo; stavba je baročno delo / ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine
5. predmet, stvar, ki jo kdo izdeluje: delo ji je od razburjenja padlo iz rok; komaj je vzela delo v roke, ga je že zopet odložila
6. zaposlitev, služba: dobiti, iskati delo; biti brez dela; odpustiti koga z dela; sprejeti koga na delo; honorarno, priložnostno, sezonsko delo; malo delo ki traja največ dvajset ur na teden in ne več kot štirideset ur na mesec, plačilo zanj pa ne presega pol minimalne plače; študentsko delo delo, zlasti priložnostno, ki ga ob posredovanju določenih ustanov za plačilo opravljajo osebe s statusom dijaka ali študenta; delo na črno samostojno ali nesamostojno delo, ki ga kdo opravlja v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov ter brez plačila davkov in prispevkov; delo na daljavo / dela prosti dnevi; izostanek od dela; nadurno delo ki presega delovno obveznost / iti, voziti se na delo v kraj zaposlitve; biti na delu v tujini
// s prilastkom področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa kot možnost zaposlitve: kmečko delo ga ne veseli; zanima se za delo v rudniku; opravlja delo pri stroju, v izvoznem oddelku
7. dejanje: zagovarjal se bo za svoja dela; junaško, krvavo delo
8. fiz. premagovanje sile na določeni poti: delo, ki ga opravi stroj / enota za merjenje dela
● to delo ne more čakati je neodložljivo; propaganda je opravila svoje delo dosegla zaželeni učinek; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; pog. ne prime za nobeno delo noče delati; sovražne sile so že na delu že delujejo; obleka je v delu se izdeluje, izgotavlja; ekspr. ne moti ga, je ves v delu zelo vneto dela; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; očetova smrt je njegovo delo on jo je povzročil; skrb za otroke je njeno delo naloga, dolžnost; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; preg. brez dela ni jela
♦ ekon. delitev dela delitev enotnega produkcijskega procesa na več ločenih procesov; družbena delitev dela specializacija posameznih gospodarskih enot na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih med seboj zamenjujejo; mednarodna delitev dela specializacija posameznih narodnih gospodarstev na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih na svetovnem trgu med seboj zamenjujejo; zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja; zbrano delo vsa dela kakega avtorja, izdana v knjižni obliki; družbeno potrebno delo v marksistični ekonomiji povprečen delovni čas za proizvodnjo določenega blaga; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

demobilizácija -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

denár -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dendrimêr -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

desántni desántna desántno pridevnik [desántni]

1.

ki je v zvezi z desantom 1.

1.1.

desantu 1.

ETIMOLOGIJA: ↑desant

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

deseták -a m (á)
vrednost deset denarnih enot: pri taki vsoti se nekaj desetakov ne bo poznalo
// bankovec ali kovanec v tej vrednosti: desetaki so zažvenketali po mizi; segel je v žep in mu dal desetak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

desetak [deseták] samostalnik moškega spola

poveljnik desetine; desetnik; korporal
kovanec za deset enot; desetak
igralna karta z vrednostjo deset

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

desetéren -rna -o prid.(ẹ̑)
desetkraten: deseterna vrednost; deseterno povračilo
// ki je iz desetih delov, enot: deseterni odmev klicev

desetérno

prisl.:

kar smo zamudili, si hočemo deseterno pridobiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

desetérica -e ž (ẹ̑)
skupina desetih oseb: naša športna deseterica je že odpotovala na tekmovanje
// knjiž. skupina desetih enot: opombe so na koncu vsake deseterice črtic / zložil je kakšno deseterico pesmi približno deset

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

desetéro -ih tudi -- štev. (ẹ̑)
skupina desetih enot: desetero zapovedi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

desetero (deseteru) nesklonljivo, ločilni števnik

količ. skupina desetih enot; SODOBNA USTREZNICA: desetero

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

desetica [desetíca] samostalnik ženskega spola

kovanec za deset enot; desetak
igralna karta z vrednostjo deset

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

desétka -e ž (ẹ̑)
1. pog. številka deset: staviti na desetko / pri izpitih je dobival same desetke ocene deset; peljati se z desetko z avtobusom, tramvajem številka deset
2. skupina desetih enot: prva desetka novel v zbirki je ljubezenske vsebine
♦ rel. zmoliti eno desetko rožnega venca deset zdravamarij
3. igralna karta z desetimi znaki: odložiti desetko; pikova desetka
4. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: odmetati nekoliko desetk lopat; vrgel je na papir nekaj desetk verzov / takih razcapancev je na desetke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

desétka -e ž

skupina desetih enot

SINONIMI:

knj.izroč. deseterica, knj.izroč. desetorica

GLEJ ŠE SINONIM: desetica, desetica
GLEJ ŠE: ocena

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

desetórica -e ž (ọ̑)
skupina desetih oseb: za turnir so izbrali najboljšo desetorico
// knjiž. skupina desetih enot: na razstavo je poslal desetorico najboljših del / od vsega je razumel komaj desetorico stavkov približno deset

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

deséttisočák -a m (ẹ̑-á)
vrednost deset tisoč denarnih enot: pri taki vsoti se nekoliko desettisočakov ne bo poznalo; sinovo šolanje ga je stalo nekaj desettisočakov
// bankovec v tej vrednosti: potegnil je iz listnice tri desettisočake

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

devetak -a samostalnik moškega spola

kar obsega, vsebuje, je vredno devet enot; SODOBNA USTREZNICA: deveterica, deveterec

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

devetdeseter -a -o ločilni števnik

ki je devetdesetih vrst ali enot; SODOBNA USTREZNICA: devetdeseter

FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

devetéro -ih tudi -- štev. (ẹ̑)
skupina devetih enot
a) pri množinskih samostalnikih: njemu bi človek ne videl v srce, pa če bi si nataknil devetero naočnikov (I. Cankar)
b) pri drugih samostalnikih: prvi izmed deveterih otrok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

devízni tečáj -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dimenzíjska analíza -e -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dimêr -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dínar dínarja samostalnik moškega spola [dínar]

1.

denarna enota Srbije in nekaterih drugih držav

1.1.

2.

denarna enota nekdanje Jugoslavije in nekdanja denarna enota Hrvaške in Bosne in Hercegovine

3.

ekspresivno denar

FRAZEOLOGIJA: gledati na vsak dinar, ne imeti niti dinarja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. dȉnār in srgr. iz lat. dēnārius ‛srebrnik’, prvotno ‛novec za deset enot’, iz dēnī ‛po deset’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dísaharíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

diskrétnost2 -i ž (ẹ̑)
knjiž. lastnost, značilnost diskretnega2: diskretnost enot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dislokácija -e ž (á)
publ. postavitev, namestitev na drug kraj: dislokacija proizvodnega obrata / pravilna dislokacija industrije razmestitev, razporeditev
♦ geol. dislokacija premaknitev skladov iz prvotne lege; ploskev, ki nastane ob premaknitvi skladov, prelomna ploskev; med. dislokacija diskusa premaknitev diskusa iz prvotne lege; voj. dislokacija razmestitev vojaških enot po mestih in vojnih ladij po lukah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

díterpén -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

diverzificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti kaj bolj raznovrstno: investitor je želel diverzificirati svoj proizvodni program; diverzificirati gospodarstvo
2. narediti, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot: Zahod je diverzificiral svoje naftne nakupe; diverzificirati premoženje

diverzificíran

-a -o:

diverzificirana struktura gospodarstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

DKK

Predlog

DKK samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

danska krona

IZGOVOR: [də̀kə̀kə̀], rodilnik [də̀kə̀kə̀] in [dékáká], rodilnik [dékáká]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dL

Predlog

dL tudi dl dl tudi dcl dcl samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

deciliter

decilitrski

IZGOVOR: [də̀lə̀], rodilnik [də̀lə̀] in [déèl], rodilnik [déèl] tudi [də̀cə̀lə̀], rodilnik [də̀cə̀lə̀] in [décéèl], rodilnik [décéèl]

PRIMERJAJ: dcl

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dm

Predlog

dm samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

decimeter

decimetrski

IZGOVOR: [də̀mə̀], rodilnik [də̀mə̀] in [déèm], rodilnik [déèm]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dm2

Predlog

2 dm2 samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kvadratni decimeter

IZGOVOR: [də̀mə̀ na kvadrát, na drúgo], rodilnik [də̀mə̀ na kvadrát, na drúgo] in [déèm na kvadrát, na drúgo], rodilnik [déèm na kvadrát, na drúgo]

ZVEZE: g/dm2

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dm3

Predlog

3 dm3 samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kubični decimeter

IZGOVOR: [də̀mə̀ na kúb, na trétjo], rodilnik [də̀mə̀ na kúb, na trétjo] in [déèm na kúb, na trétjo], rodilnik [déèm na kúb, na trétjo]

ZVEZE: kg/dm3

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

DNK-polimeráza -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

d. n. o.

Predlog

okrajšava

družba z neomejeno odgovornostjo

IZGOVOR: [déènó] in [də̀nə̀ó]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Dolgi spletni naslovi: kako jih delimo?

Kako bi bilo najbolj smiselno na koncu vrstice deliti citirani spletni naslov, saj bi deljaj lahko napačno razumeli kot vezaj, ki je del spletnega naslova?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

d. o. o.

Predlog

okrajšava

družba z omejeno odgovornostjo

IZGOVOR: [déóó] in [də̀óó]

PRIMERJAJ: deoo

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dr.

Predlog

okrajšava

doktor; doktorica

IZGOVOR: [də̀rə̀]

PRIMERJAJ: ddr., dddr.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dr. dent. med.

Predlog

okrajšava

doktor dentalne medicine; doktorica dentalne medicine

IZGOVOR: [də̀rə̀ dént mét]

PRIMERJAJ: dr. stom.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

drôben1 tudi drobán drôbna -o tudi -ó prid., drobnêjši (ó ȃ ó)
1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet; zbiral je različne drobne predmete; tkanina z drobnim vzorcem; na manjših policah je ležalo razno drobno blago; droben kot makovo zrnce / drobno pecivo; drobno pohištvo manjši lesni izdelki / hoditi z drobnimi koraki; pren. še vedno ima drobno upanje
// pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma majhne razsežnosti; ant. debel: drobne grozdne jagode; drobne kaplje; drobno koruzno zrno / opazovala ga je s svojimi drobnimi črnimi očmi
// ekspr. slaboten, šibek, nežen: majhen, droben otrok; bila je drobno, plaho dekletce / dotaknila se ga je s svojimi drobnimi prstki; ta kroj je primeren le za drobne postave / droben glasek; v dolini se je prižgalo tisoč drobnih luči; pren. droben nasmešek se ji je razlil po obrazu
2. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; tanek: drobna knjižica; drobno stebelce / za to bi bili boljši bolj drobni žebljički
// ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: drobna breza, palica / z drobnimi črkami napisan naslov; drobna črta / drobni tisk besedilo v oglasnih sporočilih, pogodbah, ki vsebuje podrobnejšo predstavitev pogojev, napisano z manjšimi črkami kot drugo besedilo
3. ki sestoji iz razmeroma majhnih enot; ant. debel: letos je krompir precej droben; droben pesek; drobno sadje; droben, suh sneg
4. ki se mu zaradi nevažnosti pripisuje majhen pomen: drobni prepiri; drobne vsakdanje skrbi; drobne ljubezenske zgodbe / bil je že večkrat zaprt zaradi drobnih tatvin / razstava je bila najavljena med drobnimi novicami; drobna dela
5. ki se v manjšem obsegu in z razmeroma majhno ekonomsko osnovo ukvarja s kako dejavnostjo: drobni obrtnik, posestnik, proizvajalec / drobni kapitalist, lastnik / drobna blagovna proizvodnja; drobno kmečko gospodarstvo
● droben denar drobiž; ekspr. raztrgati na drobne kosce čisto, popolnoma; ekspr. tako so se tepli, da je bilo vse drobno zelo, hudo so se tepli
♦ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; strojn. drobni navoj navoj, ki ima razmeroma majhen profil; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namene

drôbno

in drobnó prisl.:

drobno hoditi

drobno pokašljevati

drobno prši

drobno zmlete drobtine

drobno karirasto blago

drôbni

-a -o sam.:

tisti drobni ga je udaril

na drôbno in na dróbno kupovati, prodajati na drobno

na drobno mleti, sekljati

šalj. on se na drobno ženi ima ljubezenske odnose z več osebami istočasno ali v kratkih časovnih presledkih

trgovina na drobno trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

drôben -bna -o prid.

1.

ki ima sorazmerno v vseh sestavinah razmeroma majhne razsežnosti, da navadno učinkuje kot pomanjšava

SINONIMI:

ekspr. drobcen, ekspr. drobcken, ekspr. drobčkan, ekspr. drobižast, ekspr. drobničast, knj.izroč. drobnjav2, ekspr. predroben

2.

ki je take telesne zgradbe, da učinkuje nežno, šibko

SINONIMI:

ekspr. drobižast

3.

ki sestoji iz majhnih, zelo majhnih enot, delcev

SINONIMI:

fin

GLEJ ŠE SINONIM: nepomemben, šibek1, tanek
GLEJ ŠE: hoditi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

drón samostalnik moškega spola

1.

daljinsko upravljana leteča priprava za vojaške namene, podobna manjšemu letalu ali helikopterju

1.1

taka priprava za spremljanje gibanja, snemanje

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

drúžbeni proizvòd -ega -óda m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ds

Predlog

Ds samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

darmštatij

IZGOVOR: [də̀sə̀], rodilnik [də̀sə̀] in [déès], rodilnik [déès]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dvajseták -a m (á)
vrednost dvajsetih denarnih enot: še trije dvajsetaki mu manjkajo
// bankovec ali kovanec v tej vrednosti: boter mu je stisnil v roko dvajsetak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dvajseter -a -o ločilni števnik

ki je dvajsetih vrst ali enot; SODOBNA USTREZNICA: dvajseter

FREKVENCA: 6 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dvajsetéro -ih tudi -- štev. (ẹ̑)
skupina dvajsetih enot: dvajsetero mož

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dvajsetero (dvajseteru) nesklonljivo, ločilni števnik

količ. skupina dvajsetih enot; SODOBNA USTREZNICA: dvajsetero

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dvanajster -a -o ločilni števnik

količ. ki je iz dvanajstih enakih enot; SODOBNA USTREZNICA: dvanajster

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dvanajstéro -ih tudi -- štev. (ẹ̑)
skupina dvanajstih enot: dvanajstero pravil društva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Dva slovarja, dve obliki: »trojski« ali »trojanski konj«?

Na SLOTECH forumu sem zasledil zanimivo vprašanje, ali je pravilna oblika trojanski konj ali trojski konj. Zbegalo me je ker sem v Slovenskem slovarju eksonimov zasledil pridevniško obliko trojski. V SSKJ je zapis trojanski (konj). V kakšnem odnosu sta SSE in SSKJ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój]

1.

izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa

1.1.

pri množinskih samostalnikih

1.2.

pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih

1.3.

pri števnih samostalnikih

2.

kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa

2.1.

kot samostalnik

v predložni prislovni zvezi

FRAZEOLOGIJA: iti na dvoje, v dvoje, življenje v dvoje, V dvoje je lepše.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...

dvójčična laméla -e -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dvóje -ih tudi -- štev. (ọ̑)
skupina dveh enot
a) pri množinskih samostalnikih: dvoje ust, vilic, vrat / dvoje oči; dvoje čevljev dva para
b) pri drugih samostalnikih: dvoje prijateljev; dvoje oken dve okni; načel je dvoje perečih vprašanj
// skupina dveh različnih enot: imela sta dvoje otrok, dečka in deklico; prisl.: na dvoje preklati; vsega ima po dvoje; vse vidi po dvoje; igrati, peti, plesati, veslati v dvoje
● klada je šla na dvoje se je razklala; pog. na dvoje sta si sprta sta; lonec je na dvoje razbit; sprehodi v dvoje sprehodi dveh oseb, navadno moškega in ženske
♦ alp. naveza v dvoje dva, navezana na isti vrvi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dvoje1 -ega (dvuje, duje, dvoje) posamostaljeno

1. skupina dveh (različnih) bitij, stvari, pojmov, enot; SODOBNA USTREZNICA: dvoje

1.1 v zvezi na dvoje na dva dela

FREKVENCA: 48 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dvójen -jna -o prid. (ọ̑)
1. dvakrat tolikšen: vrniti dvojno aro; dobil boš dvojno mero; naredil si mi dvojno delo
// ki je iz dveh delov, enot: dvojen podplat; dvojni tir; dvojna nit; okno z dvojnimi šipami; kovček z dvojnim dnom; dvojna okna, vrata; pog. naročil je za vse tri dvojno žganje dvojno navadno mero, čašico žganja / dvojni kozolec dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; dvojna lestev dvokraka lestev
2. ki je dveh vrst: doseči dvojen namen; motnje so dvojne: zunanje in notranje; dvojna človekova narava / publ. dvojni praznik rojstni dan in god; ekspr. dvojni zaslužkar kdor ima dohodke od svoje redne zaposlitve in še kake druge
// ki je dveh nasprotujočih si vrst: dvojna morala; živi dvojno življenje
● dvojna brada brada s podbradkom; pog. igrati dvojno vlogo zastopati hkrati dve nasprotni stališči, ne da bi prizadeti vedeli za to; presojati z dvojnim merilom pristransko, ne vsega enako strogo
♦ biblio. dvojna številka ena, ki šteje za dve; biol. dvojno poimenovanje poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto; bot. dvojno cvetno odevalo venčni in čašni listi; elektr. dvojna dioda elektronka, ki ima dve anodi in dve katodi; fin. dvojno knjigovodstvo knjigovodstvo, po katerem se vsak poslovni dogodek knjiži dvakrat, enemu kontu v dobro, drugemu v breme; geom. dvojna piramida telo, sestavljeno iz dveh piramid; dvojni stožec telo, sestavljeno iz dveh stožcev; kem. dvojna vez vez med dvema atomoma, h kateri prispeva vsak atom po dve valenci; mat. dvojni ulomek ulomek, pri katerem je v števcu ali imenovalcu ulomek; num. dvojni dukat dukat, ki ima težo in vrednost dveh dukatov; pravn. dvojni državljan kdor ima državljanstvo dveh držav; dvojni zakon zakon ene osebe z dvema osebama hkrati; strojn. dvojni navoj navoj z dvema vzporednima grebenoma; šah. dvojni kmet dva kmeta iste barve na isti liniji; dvojni šah šah od dveh figur hkrati; šport. dvojni skok skok z dvojnim obratom okrog navpične osi; teh. dvojno koleno kos cevi, ukrivljen v obliki polkroga

dvójno

prisl.:

dvojno povrniti, videti

vojna leta se za pokojnino štejejo dvojno

sam.: dvojno je mogoče dvoje

pog. dajte mi dvojnega! dvojno mero žgane pijače

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Dvojezična imena na Južnem Tirolskem

Precej po TV spremljam zimske športe, tudi ko se tekme dogodijo na t.i. Južnem Tirolskem v Italiji. Eni komentatorji te kraje imenujejo po njihovem nemškem poreklu (npr. Antholz, Toblach), medtem ko se nekateri novinarji poslužujejo "uradnih" italijanskih imen (Anterselva, Dobbiaco). Zmešnjava je popolna, saj marsikdo ne ve, da je nemški Toblach italijanski Dobbiaco itn. Kaj vi menite, kako bi moralo biti prav v krajih z nemško večino?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dvojíca tudi dvójica -e ž (í; ọ̑)
skupina dveh oseb: z druge strani je prihajala dvojica mladih ljudi / bila sta prav čedna dvojica par; obisk švedske kraljevske dvojice kralja in kraljice; zakonska dvojica mož in žena
// skupina dveh enot: iz goste teme se je svetila le dvojica iskrih oči / most je branila dvojica topov / dvojica problemov
♦ fiz. dvojica sil dve enako veliki in nasprotni sili, ki ne delujeta na isti premici; šport. tekmovanje dvojic dveh igralcev proti dvema; žel. kolesna dvojica celota dveh koles in gredlja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dvojica -e samostalnik ženskega spola

skupina dveh enot; SODOBNA USTREZNICA: dvojica

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Dvojinski zaimek, čeprav je oseb več?

V spodnjem primeru me zanima, ali je osebni zaimek oboji ustrezen, saj je ta dvojinski, omenjenih oseb pa je več? Če pa gledamo na policiste in motorista kot dve skupini, pa je dvojina po mojem mnenju ustrezna. Kaj vi mislite? Ali bi ta zaimek zamenjali z zaimkom vsi?

Tako policisti kot motorist, ki so ga lovili, so ogrožali mimoidoče pešce, saj so oboji v naselju vozili prehitro.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Dvojna imena poklicev

Prosim za odgovor na vprašanje, kako pisati dvojna imena poklicev, če kdo enakovredno opravlja dva poklica, in sicer je lektor in redaktor ali je krovec in klepar.

Ali je mogoč zapis z nestičnim vezajem (lektor - redaktor, krovec - klepar) po zgledu dvojnih zemljepisnih imen ali pa se taka poimenovanja vseeno uvrščajo med primere, kot so človek žaba, ptica pevka, država članica, in je to, kar je prvemu samostalniku dodano, njegov prilastek?

V različnih šifrantih poklicev so ta poimenovanja zapisana zelo neenotno, celo v enem in istem brez vezaja, stičnim ali nestičnim vezajem, npr. vrtnar cvetličar, klepar-krovec, slikopleskar - črkoslikar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dvójni -a -o prid.

1.

ki je dvakrat tolikšen

SINONIMI:

dvakratni, podvojeni

2.

ki je iz dveh delov, enot

SINONIMI:

knj.izroč. dvojnati

3.

ki je dveh vrst

SINONIMI:

dualni, dvojevrstni, dvoji, dvovrstni, knj.izroč. dvojnostni, knj.izroč. dvorezni

GLEJ ŠE: državljan, jarem, kozolec, plug, soglasnik, zakon1, dioda, dvozvezdje, knjigovodstvo, okno, piramida, poimenovanje, presaditev, vrata, lestev

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

dvojno -ega (dvojnu, dujnu) posamostaljeno

skupina dveh (različnih) enot; SODOBNA USTREZNICA: dvoje

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dvóvrstíčni dvóvrstíčna dvóvrstíčno pridevnik [dvóvərstíčni]

1.

ki obsega dve vrstici

2.

ki je velik za dve vrstici

ETIMOLOGIJA: iz dve vrstici

Dy

Predlog

Dy samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

disprozij

IZGOVOR: [də̀í], rodilnik [də̀í] in [déí], rodilnik [déí] in [də̀ ípsilon], rodilnik [də̀ ípsilon] in [dé ípsilon], rodilnik [dé ípsilon]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

EE

Predlog

EE samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Estonija

IZGOVOR: [éé], rodilnik [éé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ekolóška razlikoválnica -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

êksabájt êksabájta in éksabájt éksabájta samostalnik moškega spola [êksabájt] in [éksabájt]

iz računalništva in informatike merska enota za izražanje količine podatkov, 1024 petabajtov; simbol: EB

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. exabyte iz novoklas. eksa.. ‛trilijon (1018) osnovnih enot’ h gr. héks ‛šest’ + ↑bajt

ekú in ecu -ja [ekú] m (ȗ)
od 1979 do 1998 denarna enota, katere vrednost je določena z relativnimi vrednostmi denarnih enot članic Evropske gospodarske skupnosti: posojilo v višini pol milijona ekujev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

enajster -a -o ločilni števnik

ki je enajstih vrst ali enot; SODOBNA USTREZNICA: enajster

FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

endemízem -zma m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

enôta -e ž (ó) s prilastkom
1. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste: najnižja, osnovna enota; časovna, dolžinska, prostorninska, utežna enota; merske enote; enota frekvence, moči, upora; enota za merjenje pritiska, temperature
2. del večje celote, ki ima določeno samostojnost: furlansko ljudstvo je posebna jezikovna in etnična enota v romanskem svetu; nacionalna enota / politična, teritorialna, upravna enota; organizacijska enota; volilna enota / bojna, vojaška enota; oborožene enote naše države armada, vojska; spopad osvobodilnih enot z nasprotnikovimi četami; enota v topništvu / razvrstitev živali v sistematske enote
3. kar tvori, predstavlja funkcionalno celoto: plovna enota; stanovanjska enota / pomenska enota / stranka je skušala združiti v enoto delavstvo vseh narodov
♦ astron. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; ekon. delovna enota organizacijska tvorba v podjetju ali ustanovi, v kateri poteka kak delovni proces; denarna enota ki je izhodišče pri računanju zneskov; gospodarska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; ekonomska enota v socializmu osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; najmanjša samoupravna enota v gospodarski organizaciji; mat. istoimenske enote merske enote, ki imajo isto ime; ptt govorna časovna enota v minutah določen čas za telefonski pogovor, ki je osnova za obračunavanje opravljenih storitev; voj. izločena enota nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote; zal. (založniška) enota celotna naklada kake knjige, letnika časopisa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

enôtno tolmáčenje dávčnih predpísov -- -- -- -- s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

enovít enovíta enovíto pridevnik [enovít]

ki ga tvorijo enake, podobne sestavine, razporejene v skladno, trdno celoto, navadno s skupnim ciljem, usmeritvijo

ETIMOLOGIJA: ↑en

ênovrstíčni ênovrstíčna ênovrstíčno pridevnik [ênovərstíčni]

1.

ki obsega eno vrstico

2.

ki je velik za eno vrstico

3.

v obliki enovrstičen, ekspresivno ki je razmeroma preprost, banalen, kratek

ETIMOLOGIJA: iz ena vrstica

Es

Predlog

Es samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

ajnštajnij/einsteinij

IZGOVOR: [ésə̀], rodilnik [ésə̀] in [éès], rodilnik [éès]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Eu

Predlog

Eu samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

evropij

IZGOVOR: [éú], rodilnik [éú]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

.eu

Predlog

okrajšava

Evropa

IZGOVOR: [píka éú]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

EUR

Predlog

EUR samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

evro

IZGOVOR: [éúrə̀], rodilnik [éúrə̀]

ZVEZE: EUR/m2

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

eV

Predlog

eV samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

elektronvolt

IZGOVOR: [évə̀], rodilnik [évə̀] in [évé], rodilnik [évé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Fe

Predlog

Fe samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

železo

železov

IZGOVOR: [fə̀é], rodilnik [fə̀é] in [èfé], rodilnik [èfé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

federácija -e ž (á)
1. državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot, zvezna država: boriti se za federacijo
// skupni, zvezni del državne oblasti: družbene funkcije republike in federacije; to spada v pristojnost federacije
2. skupnost organizacij z enako dejavnostjo in skupnimi interesi, zveza: mednarodna športna federacija; federacija bivših borcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

federácija -e ž

politična tvorba, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot

SINONIMI:

federalna država, federativna država, zveza držav, zvezna država

GLEJ ŠE SINONIM: zveza
GLEJ ŠE: država

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ff

Predlog

ff prislov

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

zelo glasno

IZGOVOR: [fə̀fə̀] in [èfèf]

PRIMERJAJ: fortissimo

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Fm

Predlog

Fm samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

fermij

IZGOVOR: [fə̀mə̀], rodilnik [fə̀mə̀] in [èfèm], rodilnik [èfèm]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

folklorístični folklorístična folklorístično pridevnik [folklorístični]

1.

ki je v zvezi s folkloristi 1. ali folkloristiko 1.

2.

ki je v zvezi s folklorizmom, folkloro 1.

3.

v obliki folklorističen, ekspresivno ki kaže, izraža vzorce mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folklorni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. folkloristisch iz ↑folklora

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

formíranje -a s (ȋ)
glagolnik od formirati: dokončno formiranje kipa / vplivati na formiranje cen; proučiti formiranje dohodkov / formiranje enot tujske legije / formiranje novega človeka; skrbeti za vzgojo in formiranje strokovnjakov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Fr

Predlog

Fr samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

francij

IZGOVOR: [fə̀rə̀], rodilnik [fə̀rə̀] in [èfêr], rodilnik [èfêr]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

.fr

Predlog

okrajšava

Francija

IZGOVOR: [píka fə̀rə̀] in [píka èfèr]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

fùj in fúj medmet

1.

izraža, da se govorcu kaj gnusi

1.1.

tudi s ponovljeno črko u

1.2.

tudi s ponovljeno črko u

2.

uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela

3.

kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira

FRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi!
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...

Ga

Predlog

Ga samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

galij

IZGOVOR: [gə̀á], rodilnik [gə̀á] in [géá], rodilnik [géá]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

galáktomanán -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

garibaldínec -nca m (ȋ)
pristaš Garibaldijevega gibanja za združitev Italije: pohod garibaldincev proti Neaplju
// med drugo svetovno vojno pripadnik italijanskih partizanskih enot Garibaldi: furlanski garibaldinci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Gaussov

Predlog

Gaussova Gaussovo pridevnik

IZGOVOR: [gáu̯sou̯], ženski spol [gáu̯sova], srednji spol [gáu̯sovo]

ZVEZE: Gaussova krivulja, Gaussov sistem enot

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Gb

Predlog

Gb samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

gigasod

gigabit

IZGOVOR: [gə̀bə̀], rodilnik [gə̀bə̀] in [gébé], rodilnik [gébé]

ZVEZE: Gb/s

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

GB

Predlog

GB samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

gigabajt

Velika Britanija

IZGOVOR: [gə̀bə̀], rodilnik [gə̀bə̀] in [gébé], rodilnik [gébé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

GBP

Predlog

GBP samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

britanski funt

IZGOVOR: [gə̀bə̀pə̀], rodilnik [gə̀bə̀pə̀] in [gébépé], rodilnik [gébépé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Gd

Predlog

Gd samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

gadolinij

IZGOVOR: [gə̀də̀], rodilnik [gə̀də̀] in [gédé], rodilnik [gédé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

gdč.

Predlog

okrajšava

gospodična

IZGOVOR: [gə̀də̀čə̀]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ge

Predlog

Ge samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

germanij

IZGOVOR: [gə̀é], rodilnik [gə̀é] in [géé], rodilnik [géé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

generírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. knjiž. povzročati nastanek česa; porajati, ustvarjati: turizem generira nova delovna mesta
♦ elektr. računalnik generira podatke
2. jezikosl. tvoriti nove jezikovne enote iz danih jezikovnih enot po določenem postopku: generirati povedi, sintagme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

geografíja kontáktnih obmóčij -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

geográfska razlikoválnica -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

geometríja -e ž (ȋ)
veda o lastnosti prostorov in njihovih delov: osnovni pojmi iz geometrije / včeraj smo imeli aritmetiko, danes pa geometrijo pouk geometrije
// knjiž., s prilastkom geometrična oblikovanost, razporeditev: geometrija senc in luči / geometrija rim
♦ geom. evklidska geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica; neevklidska ali hiperbolična geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic; opisna geometrija ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; prostorska geometrija stereometrija; ravninska geometrija planimetrija; pravn. volilna geometrija v nekaterih državah določanje volilnih enot za volitve poslancev glede na koristi strank

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

géopolítična mêja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

gêsljenje -a s (ē)
jezikosl. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji: merila za gesljenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

geslôvnik -a m (ȏ)
jezikosl. abecedni seznam besednih enot, določenih za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji: sestaviti geslovnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

gígabájt gígabájta samostalnik moškega spola [gígabájt]

1.

iz računalništva in informatike merska enota za izražanje količine podatkov, 1024 megabajtov; simbol: GB

1.1.

STALNE ZVEZE: gigabajt na sekundo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. gigabyte iz novoklas. giga.. ‛milijarda osnovnih enot’ iz gr. gígas ‛velikan, orjak’ in ‛mogočen’ + ↑bajt

gigahertz gigahertza; in gígahêrc samostalnik moškega spola [gígahêrc]

1.

iz fizike merska enota za izražanje frekvence, milijarda hertzov; simbol: GHz

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; iz novoklas. giga.. ‛milijarda osnovnih enot’ iz gr. gígas ‛velikan, orjak’ in ‛mogočen’ + ↑hertz

gigajoule gigajoula; in gígadžúl samostalnik moškega spola [gígadžúl]

iz fizike merska enota za izražanje energije ali opravljenega dela, milijarda joulov; simbol: GJ

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; iz novoklas. giga.. ‛milijarda osnovnih enot’ iz gr. gígas ‛velikan, orjak’ in ‛mogočen’ + ↑joule

gígavát gígaváta samostalnik moškega spola [gígavát]

iz fizike merska enota za izražanje moči, milijarda vatov; simbol: GW

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; iz novoklas. giga.. ‛milijarda osnovnih enot’ iz gr. gígas ‛velikan, orjak’ in ‛mogočen’ + ↑watt

GmbH

Predlog

okrajšava

družba z omejeno odgovornostjo

IZGOVOR: [géêmbéhá]

PRIMERJAJ: d. o. o.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

GO

Predlog

2 GO samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Nova Gorica

IZGOVOR: [gə̀ó], rodilnik [gə̀ó]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

góst2 -a -o tudi -ó prid., gostêjši (ọ̑ ọ́)
1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju: belež je premalo gost, narediti je treba gostejšega; gosta tekočina; gosto blato, testo / gosta juha; gosta snov; od soli gosta voda
2. ki sestoji iz trdno sprijete snovi: gost sprimek / gost kruh
// nav. ekspr. skozi katerega se težko vidi: gost dim, prah; gosta megla, sopara / gosta tema
3. razvrščen v majhnih medsebojnih presledkih: gosti cveti; gosti zobje; goste veje; goste zvezde; gosto bukovje, grmovje; drevje je preveč gosto / gosti lasje; gosta črna brada; pes ima zelo gosto dlako
// ki sestoji iz enot, razvrščenih v majhnih medsebojnih presledkih: gost glavnik; gost gozd; gost šop cvetov; gosta gruča ljudi / gost dež, sneg / gosta tkanina; gosto sito z majhnimi luknjicami
4. ki se pojavlja v kratkih časovnih presledkih: gosti streli, udarci / gosti obiski pogostni / dela goste korake kratke, drobne
5. ki obstaja v veliki meri: gost promet; gosta naseljenost dežele / gosta senca lipe / knjiž. gost molk popoln / težko je poslušal gosto pripovedovanje žensk gostobesedno
♦ les. gost les les z gostimi letnicami; obrt. gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke

gósto

in gostó prisl.:

gosto kuhan riž

gosto razpredena tihotapska mreža

gosto tekoč

gosto zazidana površina

gósti

-a -o sam.:

nič gostega ne sme jesti

mešati do gostega

na gosto saditi

po gostem mu je pisal pogostem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

gráftkòpolimêr -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Gy

Predlog

Gy samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

gray

IZGOVOR: [gə̀í], rodilnik [gə̀í] in [géí], rodilnik [géí] in [gə̀ ípsilon], rodilnik [gə̀ ípsilon] in [gé ípsilon], rodilnik [gé ípsilon]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ha

Predlog

ha samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

hektar

IZGOVOR: [hə̀á], rodilnik [hə̀á] in [háá], rodilnik [háá]

ZVEZE: kg/ha

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ha

Predlog

Ha samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

hanij

IZGOVOR: [hə̀á], rodilnik [hə̀á] in [háá], rodilnik [háá]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Hb

Predlog

Hb samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

hemoglobin

IZGOVOR: [hə̀bə̀], rodilnik [hə̀bə̀] in [hábé], rodilnik [hábé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

hčí hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑)
1. ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna
// knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov
● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči
2. vsaka od finančnih, gospodarskih enot, ki nastane iz osnovne, prvotne, a ostane z njo povezana še naprej: stečaj hčere je matično podjetje dodatno obremenil / podjetje hči hčerinsko podjetje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

He

Predlog

He samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

helij

IZGOVOR: [hə̀é], rodilnik [hə̀é] in [háé], rodilnik [háé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

hekto- prvi člen tujih zloženk

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

héktolíter héktolítra samostalnik moškega spola [héktolítər]

1.

merska enota za izražanje prostornine, 100 litrov; simbol: hl

2.

ekspresivno velika količina česa, zlasti tekočine; SINONIMI: ekspresivno galona

FRAZEOLOGIJA: popiti na hektolitre česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Hektoliter, angl., frc. hectolitre, iz novoklas. hecto.., hekto.. ‛sto osnovnih enot’ h gr. hekatón ‛sto’ + ↑liter

heteropolisaharíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Hf

Predlog

Hf samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

hafnij

IZGOVOR: [hə̀fə̀], rodilnik [hə̀fə̀] in [háèf], rodilnik [háèf]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Hg

Predlog

Hg samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

živo srebro

živosrebrov

IZGOVOR: [hə̀gə̀], rodilnik [hə̀gə̀] in [hágé], rodilnik [hágé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

hialurónska kislína -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

hiljada ► ˈxil’ada -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

hiljadarka ► xil’aˈdaːrka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

hL

Predlog

hL tudi hl hl samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

hektoliter

hektolitrski

IZGOVOR: [hə̀lə̀], rodilnik [hə̀lə̀] in [háèl], rodilnik [háèl]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ho

Predlog

Ho samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

holmij

IZGOVOR: [hə̀ó], rodilnik [hə̀ó] in [háó], rodilnik [háó]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

homopolisaharíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

hPa

Predlog

hPa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

hidropaskal

IZGOVOR: [hə̀pəá], rodilnik [hə̀pəá] in [hápẹá], rodilnik [hápẹá]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

HR

Predlog

HR samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Hrvaška

IZGOVOR: [hə̀rə̀], rodilnik [hə̀rə̀] in [háêr], rodilnik [háêr]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

.hr

Predlog

okrajšava

Hrvaška

IZGOVOR: [píka hə̀rə̀] in [píka háèr]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

HRK

Predlog

HRK samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

hrvaška kuna

IZGOVOR: [hə̀rə̀kə̀], rodilnik [hə̀rə̀kə̀] in [háêrká], rodilnik [háêrká]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Hs

Predlog

Hs samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

hasij

IZGOVOR: [hə̀sə̀], rodilnik [hə̀sə̀] in [háès], rodilnik [háès]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

.html

Predlog

okrajšava

IZGOVOR: [píka hə̀təmələ̀] in [píka hátẹemèl]

PRIMERJAJ: HTML

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

HU

Predlog

HU samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Madžarska

IZGOVOR: [hə̀ú], rodilnik [hə̀ú] in [háú], rodilnik [háú]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

.hu

Predlog

okrajšava

Madžarska

IZGOVOR: [píka hə̀ú] in [píka háú]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

HUF

Predlog

HUF samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

madžarski forint

IZGOVOR: [hə̀úfə̀], rodilnik [hə̀úfə̀] in [háúèf], rodilnik [háúèf]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Hz

Predlog

Hz samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

herc/hertz

IZGOVOR: [hə̀zə̀], rodilnik [hə̀zə̀] in [házé], rodilnik [házé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

H₂O

Predlog

H2O samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

voda

IZGOVOR: [hádváó], rodilnik [hádváó]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Imena mejnih prehodov

Prosim za pomoč pri zapisu imen mejnih prehodov, ki so poimenovani po naseljih na obeh straneh državne meje. Ali jih zapisati s stičnim vezajem ali nestičnim vezajem po zgledu Občina Miren - Kostanjevica, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, omenjenem v enem vaših prejšnjih odgovorov na vprašanje o razliki med stičnim in nestičnim vezajem?

Na primer: mejni prehod Obrežje-Bregana ali Obrežje - Bregana, mejni prehod Petišovci-Mursko Središče ali Petišovci - Mursko Središče itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ime tekmovanja v judu

Kakšen je pravilen naziv tekmovanja:

Slovenski pokal v judu ali Pokal Slovenije v Judu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

In

Predlog

In samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

indij

IZGOVOR: [ínə̀], rodilnik [ínə̀] in [íèn], rodilnik [íèn]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

in2 [poudarjeno ín] prir. vez.
1. vezal. oče ~ mati; naša Anka ~ sosedov sin; mlada ~ pametna; Sedimo ~ pišemo; Truden je prišel domov ~ se kar sesedel; noč ~ dan |ves dan|; če je več naštevalnih enot, se in stavi samo pred zadnjo oče, mati ~ trije otroci; če je veznik pred vsako naštevalno enoto, je to mnogovezje ~ izvrši prisego Jefte ~ pade dekelce mlado ~ oče ~ ves narod joče; če v zvezi ni nobenega in, je to brezvezje Umrli so ji vsi po vrsti: oče, brat, mati; če in veže enaki enoti, je taka zveza poudarjena tisoči ~ tisoči |veliko tisočev|
2. protiv., z vejico pred seboj, poud. Med vami sem bil, ~ me niste spoznali |toda, vendar|
3. posled. Vabili so me, ~ sem šel z njimi |zato, pa|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

infiltrácija -e ž (á)
1. knjiž. (prikrito) širjenje česa kam, kjer normalno ne obstaja; vtihotapljanje, vdiranje: infiltracija tujih idej in vplivov / infiltracija tujega kapitala
♦ voj. pošiljanje enot v sovražnikovo zaledje zaradi obveščanja in diverzantskih akcij
2. med. prepajanje s tujimi snovmi, tekočinami, celicami: infiltracija tkiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

integrácija -e ž (á)
povezovanje posameznih enot, delov v večjo celoto, združevanje: težiti k integraciji; nekateri so se zavzemali za jezikovno in kulturno integracijo jugoslovanskih narodov; integracija evropskih držav v bloke / gospodarska integracija; politična integracija integracija posameznih držav zaradi sodelovanja na določenih področjih / odločiti se za integracijo podjetij; integracija samostojnih obratov s tovarno združitev, spojitev
● publ. integracija priseljencev v družbeno življenje vključevanje
♦ ekon. horizontalna integracija integracija podjetij na isti proizvodni stopnji; vertikalna integracija integracija podjetij na zaporednih proizvodnih stopnjah; psih. integracija osebnosti povezovanje človekovih telesnih in duševnih lastnosti, motivov v enovito celoto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Integrirana igralna skupina
Zanima me, kako prevesti poimenovanje terapevtskega modela, ki se je v ZDA uveljavil pod imenom integrated play group . Otrokom z avtizmom omogoča usmerjeno igro z omejenim številom razvojno normativnih sovrstnikov ob podpori usposobljene odrasle osebe. Zanima me, kakšen bi bil najbolj ustrezen prevod v slovenščino: integrirana igralna skupina , integrativna igralna skupina ali integracijska igralna skupina . Za nasvet vam bom zelo hvaležna, saj si sama ne znam odgovoriti.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

intendánt -a m (ā á)
1. voj. častnik, ki vodi oskrbovanje vojaških enot: četni intendant; posli, služba intendantov
2. zastar. upravnik gledališča: intendant je sprejel dramo v program
♦ zgod. predstojnik velike upravne enote Ilirskih provinc

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

intendántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na intendante ali intendanco: intendantski častnik / intendantska vojaška akademija; intendantska služba služba za oskrbovanje vojaških enot / režiser je opravljal tudi intendantske posle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

intendantúra -e ž (ȗ)
v stari Jugoslaviji in med narodnoosvobodilnim bojem upravni organ za oskrbovanje vojaških enot: brigadna, divizijska intendantura
// poslopje tega organa: proslava je bila pred intendanturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

intervencioníst -a m (ȋ)
nav. ekspr. pripadnik vojaških enot, ki izvajajo intervencijo: intervencionisti kljub močnemu bombardiranju niso imeli posebnih uspehov; imperialistični intervencionisti; vojna z intervencionisti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

intervènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
knjiž. pripadnik vojaških enot, ki izvajajo intervencijo: ruska revolucija se je končala z izgonom interventov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

invêrzija tudi inverzíja -e ž (é; ȋ)
1. knjiž. preobrat, preusmeritev: strojna proizvodnja je privedla do tehnične inverzije / zamenjava v osebi je posebne vrste komična inverzija
2. jezikosl. ne navaden, spremenjen vrstni red sintaktičnih enot v stavku, obrnjena stava: pesniki uporabljajo inverzije zaradi ritmičnega toka pesmi
♦ bot. vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; glasb. inverzija tehnično-kompozicijski postopek z obratnim zaporedjem intervalov; kem. inverzija cepitev, delitev trsnega sladkorja na grozdni in sadni sladkor; med. spolna inverzija nekdaj spolna nagnjenost do oseb istega spola; homoseksualnost; meteor. toplotna inverzija pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

investicíjski kupón -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Io

Predlog

Io samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

ionij

IZGOVOR: [íó], rodilnik [íó]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ipd.

Predlog

okrajšava

in podobno

IZGOVOR: [ípə̀də̀]

PRIMERJAJ: itd., itn.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ir

Predlog

Ir samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

iridij

IZGOVOR: [írə̀], rodilnik [írə̀] in [íêr], rodilnik [íêr]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

IT

Predlog

IT samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Italija

IZGOVOR: [ítə̀], rodilnik [ítə̀] in [íté], rodilnik [íté]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

.it

Predlog

okrajšava

Italija

IZGOVOR: [píka ítə̀] in [píka íté]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

italijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Italijane ali Italijo: italijanski jezik; italijanska književnost / pšenica italijanske sorte / italijanski film / do 2002 italijanska lira / publ. italijanski škorenj Apeninski polotok
// med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Italije: partizani so se spopadli z italijansko patruljo / italijanska okupacija slovenskega ozemlja
♦ igr. italijanska križanka križanka, pri kateri mora črna polja razporediti reševalec; lit. italijanski enajsterec enajsterec; zool. italijanska čebela čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica

italijánsko

prisl.:

govoriti (po) italijansko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

itd.

Predlog

okrajšava

in tako dalje

IZGOVOR: [ítədə̀]

PRIMERJAJ: ipd., itn.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

itn.

Predlog

okrajšava

in tako naprej

IZGOVOR: [ítə̀nə̀]

PRIMERJAJ: ipd., itd.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

iz predl., z rodilnikom
1. za izražanje premikanja iz notranjosti predmeta ali prostora navzven: skočiti iz grmovja; stopiti iz hiše; piti iz kozarca; prenos iz gledališča; ropot iz kuhinje / priti iz Kranja, Nemčije; priti iz Gorenjske z Gorenjskega / iz megle je rosilo; priti iz vode / z drugimi predlogi peljati se iz mesta na deželo, pod Gorjance, v vas / izgnati iz dežele; izpustiti iz rok; pren. rešiti se iz nevarnosti; buditi iz spanja
// za izražanje usmerjenosti, izstopanja: kamen štrli iz tal; pogled iz sobe
2. za izražanje
a) izhodišča, izvora: izhajati iz kmečkega rodu; sin iz drugega zakona / drobiž iz stotaka / streli iz puške / iz njenega govorjenja je dognal resnico
b) pripadnosti, okolja: kava iz Brazilije; žuželka iz družine murnov; publ. blago iz uvoza uvoženo blago / arija iz opere; odlomek iz Cankarja iz Cankarjevih del / publ., v naslovih iz listnice uredništva
3. za izražanje prehajanja, spreminjanja: iz teh celic so nastale krvničke; iz otroka zraste mož; kaj boš naredil iz tega? / navadno v zvezi z v: napredovati iz asistenta v docenta; iz kmetice se je spremenila v gospo; prevajati iz nemščine v slovenščino
4. s pomožnim glagolom za izražanje stanja zunaj česa: moštvo je precej iz forme / ta obleka je že iz mode ni več moderna; pog.: že teden dni ni bila iz hiše je ni zapustila; fant je že iz šole je končal šolanje / bolnik je že iz nevarnosti
5. za izražanje časovnega izhodišča: poznam ga iz šolskih let; spomini iz mladosti; utopija iz leta dva tisoč / kmeta pozna iz službovanja na deželi / iz mladega od mladega, od mladih let
6. za izražanje
a) iz katere snovi je kaj: izdelati kipec iz brona; izrezati iz lesa; zid iz rezanega kamna; rjuha iz domačega platna / trnek iz bucike / naloga iz geometrije; izpit iz matematike
b) iz katerih enot kaj sestoji: priprava je iz več delov; moštvo je sestavljeno iz igralcev treh klubov
7. za izražanje nagiba ali vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: storiti kaj iz nagajivosti, strahu, usmiljenja; oditi iz protesta; vprašati iz radovednosti / tat iz navade / odkloniti iz več vzrokov
// za izražanje odnosa do koga: briti norce iz njega / norčevati se iz njegove revščine
8. za izražanje načina, kako se kaj dogaja: prerokovati iz kart; pogled iz ptičje perspektive; ekspr.: iz dna duše hvaležen; iz srca rad / cev iz celega ki ni varjena
● ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno; bolnik je iz dneva v dan slabši vedno slabši; zastar. doma je iz Lahov iz Italije; iz rok dati prepustiti, izročiti; ekspr. otrok je ves iz sebe zmeden, prestrašen; zastar. priti iz vojakov od

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

izmériti -im tudi zmériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: izmeriti gozd, zemljišče; izmeriti sod, vino / izmeriti dolžino ceste, globino jezera; izmeriti jakost udarcev, količino strupenih snovi; izmeriti površino travnika, razdaljo med dvema krajema; izmeriti trajanje poleta; izmeriti z litrom, metrom, toplomerom; izmerili so minus dvajset stopinj namerili so / uradno izmeriti posodo cimentirati; pren. gorje se ne da izmeriti
// knjiž. z merjenjem ugotoviti, določiti položaj: stopil je k sekstantom, da bi izmeril sonce

izmérjen

tudi zmérjen -a -o:

izmerjen čas

izmerjena višina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

izmériti -im dov.

kaj ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje

SINONIMI:

premeriti, zmeriti, knj.izroč. pomeriti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izométrično kartíranje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Izpust vezaja v zemljepisnem imenu

O rabi nestičnega vezaja v stvarnem imenu Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož smo že govorili. Zanima pa me, če je v takšnih primerih (npr. v publicističnih besedilih) mogoče vezaj izpustiti - v »uradnem nazivu« tega imena vezaja namreč ni. Menim, da ne, saj gre za priredni sestavini, ki se razlikujeta npr. od Ljubljana center, Maribor Pobrežje. Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Izražanje svojine oseb z dvema imenoma

Zanima me, kako tvorimo svojilni pridevnik iz dvojnih imen, npr: José Antonio, María Alejandra.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

iztóčničenje -a s

jezikosl. določanje besednih enot za iztočnice ali podiztočnice v slovarju, enciklopediji

SINONIMI:

jezikosl. gesljenje, jezikosl. lematizacija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izvídnica -e ž (ȋ)
1. skupina vojakov, ki z opazovanjem zbira podatke o položaju, moči sovražnikovih enot: izvidnica je sporočila, da se bliža sovražnik; brigada se je spopadla z nemško izvidnico; motorizirana izvidnica; partizanska izvidnica / ladja izvidnica
2. navadno v zvezi z iz, na, v izvidniška akcija: priti iz izvidnice; iti v izvidnico; biti na izvidnici, v izvidnici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

izvídnica -e ž

skupina vojakov, ki z opazovanjem zbira podatke o položaju, moči sovražnikovih enot

SINONIMI:

oglednica, knj.izroč. vedeta

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izvídnik -a m (ȋ)
1. kdor z opazovanjem zbira podatke o položaju, moči sovražnikovih enot: izvidniki preiskujejo okolico poti; naši izvidniki so padli v zasedo / pilot izvidnika izvidniškega letala
2. član skavtske organizacije, star od 11 do 15 let: izvidniki se bodo med letom urili v skavtskih spretnostih in veščinah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

izvídnik -a m

kdor z opazovanjem zbira podatke o položaju, moči sovražnikovih enot

SINONIMI:

oglednik1, star. prežun, knj.izroč. razglednik

GLEJ ŠE: letalo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izvídništvo -a s

dejavnost, pri kateri se z opazovanjem zbirajo podatki o položaju, moči sovražnikovih enot

SINONIMI:

ogledništvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izvózni multiplikátor -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

jáničar -ja m (ȃ)
1. v fevdalni Turčiji pripadnik stalnih, plačanih elitnih pehotnih enot, navadno kot otrok ugrabljen in poturčen: janičarji so plenili po deželi; odpeljali so ga in vzgojili za janičarja
2. ekspr. izdajalec, odpadnik: prekleti janičar / literarni janičar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

jáven -vna -o prid. (á)
1. ki je v zvezi z družbeno skupnostjo in ne s posameznikom: javni interesi; zadeva javnega pomena; skrbeti za javno blaginjo; ogroziti javne koristi; brigati se za javne zadeve; pereča javna vprašanja
// ki se kaže, izraža v kaki družbeni skupnosti: vplivati na javno moralo; vzbujati javno pohujšanje; ugotavljati javno razpoloženje / javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari
2. namenjen uporabi, koristi vseh ljudi, skupnosti: javne dobrine; javne naprave / hoditi v javne lokale; javni park; skrbeti za red na javnih prostorih; javne ceste; javna knjižnica, tehtnica; javna dela; javno kopališče; javna prevozna sredstva
3. ki se opravi tako, da se z njim javnost, ljudje lahko seznanijo: pripravljati se na javen obračun; dati javen odgovor; javna obsodba, polemika / javni natečaj za oddajo gradbenih del; imenovati direktorja na osnovi javnega razpisa / javna seja; delo državnih organov mora biti javno / to je bil njegov prvi javni nastop nastop v tisku, na radiu, televiziji ali pred občinstvom; javna anketa anketa, pri kateri so anketiranci znani; javno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj vedo
// ki mu prisostvuje, se ga udeleži občinstvo navadno brez omejitve: javna predstava, razstava; javna razprava na sodišču; javna usmrtitev; javno predavanje / javne prireditve; javna radijska oddaja oddaja, pri kateri je občinstvo; javno predvajanje filma predvajanje v kinematografih ali na televiziji
// ki se opravi pred ljudmi, vpričo ljudi: javen prepir; dobiti javno pohvalo
4. nanašajoč se na družbeno dejavnost, dogajanje: javni delavec, funkcionar / pripravljati se na javno delovanje; vključiti se v javno dogajanje; javno življenje / ima javne funkcije / državljan kot javno bitje
● javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo; ekspr. varuh javne varnosti policist; knjiž. javna ženska prostitutka; publ. sredstva javnega obveščanja časopisje, radio, televizija
♦ ekon. javni kapital kapital, ki je last države, političnoteritorialnih enot ali javnih ustanov; javna družba družba, katere člani odgovarjajo s celotnim premoženjem; javna investicija investicija v objekt za splošne družbene potrebe; javna sredstva sredstva, ki so družbena last ali last državnih organov oziroma ustanov; fin. javni kredit kredit, ki ga najamejo državni organi; pravn. javni organ; javni pravobranilec nekdaj predstavnik javnega pravobranilstva; javni red red, ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; javni tožilec; javni uslužbenec oseba, ki v javni ustanovi opravlja službo kot svoj redni poklic; javna dajatev prisilna denarna dajatev, ki jo država enostransko naloži občanom; dajatev, ki si jo samoupravno naložijo občani, navadno denarna; javna listina listina, ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani obliki; javna služba dejavnost, ki zadovoljuje določene potrebe skupnosti; javna uprava odločanje o javnih zadevah; sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah; javna ustanova organizacija javne uprave in družbene službe; javna varnost del državne uprave, ki skrbi zlasti za osebno, premoženjsko, prometno varnost; organi javne varnosti; javno pravo pravo, ki ureja odnose, v katerih je vsaj ena stranka nosilec javne oblasti, ali odnose, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost; javno pravobranilstvo; javno tožilstvo; šol. javna šola šola, ki je dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; urb. javne zgradbe zgradbe za upravne, kulturne, zdravstvene, gospodarske dejavnosti

jávno

prisl.:

javno delovati

javno glasovati, govoriti, izjaviti

javno preklicati zmote

javno se je sprehajal z njo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je]

1.

veda o jeziku in jezikovnih pojavih

1.1.

STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje
ETIMOLOGIJA: ↑jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’

.jpg

Predlog

okrajšava

IZGOVOR: [píka jə̀pəgə̀] in [píka jépẹgé]

PRIMERJAJ: JPEG

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

JPY

Predlog

JPY samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

japonski jen

IZGOVOR: [jə̀pə̀í], rodilnik [jə̀pə̀í] in [jépéí], rodilnik [jépéí] in [jə̀pə̀ ípsilon], rodilnik [jə̀pə̀ ípsilon] in [jépé ípsilon], rodilnik [jépé ípsilon]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

júr júrja samostalnik moškega spola [júr]

1.

manj formalno vrednost 1000 denarnih enot; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno jurček

2.

užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jurček

ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu po svetem Juriju, upodobljenem na bankovcu za tisoč dinarjev, iz časa Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev, v drugem pomenu verjetno nastalo iz svetniškega imena Jurij kot tabuistično ime

júr2 -ja m (ú)
1. pog. tisoč denarnih enot valute, ki je v obtoku v Sloveniji (dinarjev, tolarjev, evrov): posodil mu je dva jurja; solata bo pozimi po jurju; za nov računalnik je plačal več kot jurja / ekspr. to mu prinaša lepe jurje dosti denarja
2. nav. slabš. nekoliko omejen, neroden človek: takega jurja lahko vsakdo ogoljufa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

júrček2 júrčka samostalnik moškega spola [júrčək]

manj formalno, ekspresivno vrednost 1000 denarnih enot; SINONIMI: manj formalno jur

ETIMOLOGIJA: iz jur po svetem Juriju, upodobljenem na bankovcu za tisoč dinarjev, ki je bil dan v obtok v času Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev

júrček2 -čka m (ȗ)
1. pog., ekspr. tisoč denarnih enot valute, ki je v obtoku v Sloveniji (dinarjev, tolarjev, evrov): za popravilo je moral odšteti deset jurčkov
2. ekspr. nekoliko omejen, neroden človek: seveda, taki jurčki tega ne razumejo / kot nagovor nisi uganil, o ti jurček ti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

JV

Predlog

JV samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

jugovzhod

jugovzhodni

IZGOVOR: [jə̀və̀], rodilnik [jə̀və̀]

PRIMERJAJ: J, JZ

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

JZ

Predlog

JZ samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

jugozahod

jugozahodni

IZGOVOR: [jə̀zə̀], rodilnik [jə̀zə̀]

PRIMERJAJ: J, JV

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kA

Predlog

kA samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kiloamper

IZGOVOR: [kə̀á], rodilnik [kə̀á] in [káá], rodilnik [káá]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Kaj pomeni »k« v zapisu »100k«?

Na raznih forumih, pri debatah Zasledim okrajšavo "k" Na primer: 100k, ali 50€k Kaj ta k pomeni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Kaj sploh je prilastek in ali je ta kategorija sploh obstoječa?

Slovenski pravopis v 26. točki Raba velikih in malih črk zapoveduje, da se v slovenskem knjižnem jeziku vsa lastna imena pišejo z veliko začetnico, vendar v 39. točki pravi:

Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec). (Pravopis 2001: 10)

V 131. točki se prav tako naveže na občna imena in pravi:

[Z malo začetnico pišemo] občne besede [imena] iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) neža, (mila) jera, jude (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen). (Pravopis 2001: 18)

Nekako enako pravi tudi v 147. točki:

[Z malo začetnico pišemo vrstna poimenovanja] industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). – Fotografiram s kodakom. – Vozim se s fordom. – Zobe si umivam s kalodontom. Komarje uničujem s pipsom. (Pravopis 2001: 20)

Vsebina 39. in 131. točke se sklada s splošno rabo slovenskega jezika, vendar pa to ne velja za vsebino točke 147 oz. je z splošno rabo celo v nasprotju. Upoštevaje slednjo namreč prav tako avtomobil znamke Mercedes postane oropan svojega lastnega imena in postane občno ime, mercedes, enako kot jurček, jur, silvester, tesla, rentgen, volt ipd. Lastna imena lahko preidejo v občno rabo le takrat, ko istočasno v mentalnem besednjaku govorca jezika pridobijo značilnosti občnega. Tako imajo imena jurček, rentgen ali volt danes že značilnosti občne rabe, saj na primer z uporabo besede rentgen ne mislimo več na Wilhelma Röntgena ali specifično napravo, ki jo je izumil, temveč tehniko, ki je po njem dobila svoje ime, prav tako kakor z metafiziko mislimo na filozofsko disciplino, ne pa Aristotelovo Metafiziko. Tudi izraz adidaska danes ne pomeni več le obuvala znamke Adidas, ampak zaradi svojega novega privzetega občnega pomena preprosto pomeni športno obuvalo. Enako velja za občno ime kalodont, ki ne pomeni več imena nekdaj poznane avtrijske zobne paste Kalodont, temveč preprosto pomeni zobno pasto samo. Takšnih občnih imen je še mnogo, a vas moram razočarati, da Kodak ali Ford na žalost še nista eni izmed njih. Prav noben govorec slovenskega knjižnega jezika ne bo v zagovor svojemu fotoaparatu uporabil imena kodak, temveč bo vselej govoril o fotoaparatu, razen kadar bo šlo izključno za fotoaparat znamke Kodak, ki pa s tem takoj pridobi status lastnega imena in se mora pri tem pisati z veliko začetnico. Tudi ko bomo uporabili besedo ford, ne bomo s tem preprosto mislili na avtomobil, temveč prav specifični avtomobil znamke Ford, zaradi česar ga bomo pisali z veliko začetnico. Stavek Andreja se je odpeljala s svojim novim lexusom. je na žalost nepravilen, saj lexus nima prav nobenih značilnosti občnega, ampak vselej pomeni le avtomobil znamke Lexus. Predvidevam, da boste tukaj iz rokava potegnili argument splošnosti in specifičnosti, kjer naj bi katerikoli avto znamke Lexus lahko imenovali leksus, in ga s tem pisali z malo začetnico, medtem ko lahko z veliko začetnico ime pišemo le takrat, ko resnično mislimo le podjetje samo. A naj vam povem, da tudi ta argument ne vzdrži preizkušnje splošne rabe. Tudi če že gre za nedoločen avto znamke Lexus, je tudi ta še vedno Lexus. Velika začetnica je nujna. Pika.

Kar pa me poleg tega najbolj skrbi, pa je kategorija imenovalni prilastek, ki kaže splošno nedodelanost slovenske slovnice kot vede in predmeta. Prilastek (atribut) kot nesamostojna slovnična enota, ki kot del stavčnega člena natančneje opisuje jedro, na katerega se nanaša, lahko stojijo pred (levi) ali za (desni) jedrom. Če torej govorimo o prilastku kot skladenjski (sintaktični) slovnični enoti, potem ta kategorija nima prav nobene posebne funkcije in je nesmiselna, ker je le del pomenske enote, ki se imenuje fraza. Avto Lexus je odpeljal proti domu in V Franciji narejeni Lexus je odpeljal proti domu sta stavka, ki v skladenjski strukturi nista različna. Iz tega sklepajoč prilastek kot tak ni skladenjska enota. Če pa govorimo o prilastku kot oblikoslovni (morfološki) enoti, pa se ta vede le kot pridevnik oz. pridevniško določilo, zaradi česar prav tako ne more biti morfološka enota. Kakšna je torej potemtakem razlika med slovničnima enotama določilo in prilastek? V čem sploh potreba po rabi namišljene kategorije prilastek in še bolj absurdni kategoriji imenovalni prilastek? Tukaj vas vprašam, kako bi sploh lahko lastno ime nastopalo kot imenovalni prilastek in kaj bi v takšnem primeru opisovalo oz. določalo? Prosim, da navedete tudi ustrezne nedvoumne primere.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Kako je prav: »Kočevska« ali »Kočevsko«

Čeprav smo še vedno razdvojeni, ali smo Kočevarji ali Kočevci (sama nikakor ne pristajam na novo ideološko poimenovanje), se je pojavila nova dvojnost. Namesto besede Kočevska (pokrajina s svojo upravno ureditvijo) se je po volji nekaterih »eminentnih« posameznikov pojavilo poimenovanje Kočevsko. Tako se npr. v občinskem glasilu Kočevska pojavi naslednja zmeda s tem poimenovanjem:

*Koordinator iniciative Aktivna Kočevska se sprašuje: »Bo Kočevsko postalo zverinjak in rezervat?«

Prav teh jezikovnih nedoslednosti je vse več in vsaj zame je tako nepotrebno maličenje jasnega poimenovanja nepotrebno. Imam prav ali sem pretirano jezikovno občutljiva?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Kako je prav: »pretvorbena« ali »pretvorbna« slovnica?

SSKJ ima za pridevnik pretvorben primer pretvorbna pravila in pretvorbna slovnica, Pravopis pa pretvorbena slovnica. Sta pravilni obe obliki?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Kako napisati ime prireditve »Ledinec ledincu«?

Zanima me, kako se napiše ime prireditve LEDINEC LEDINCU.

a) Ledinec Ledincu

b) Ledinec ledincu

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Kako pisati: »Mariborska/mariborska« mezoregija?

Zanima me, kako zapisovati geografsko ime mariborska mezoregija – z veliko ali malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Kako pisati imena slovenskih pokrajin?

Vljudno prosimo naslov za pomoč pri pravilnem zapisu slovenskih pokrajin: smo v dilemi, ali se imena spodaj naštetih pokrajin pišejo z veliko ali malo začetnico:

alpske pokrajine, obpanonske pokrajine, predalpske pokrajine, dinarskokraškepokrajine ter obsredozemske pokrajine.

Glede zapisovanja smo npr. v Senegačnikovi knjigi Slovenija in njene pokrajine, kjer piše o regionalizaciji (uporablja najnovejšo), prebrali: er gre za imena velikih sestavnih delov Slovenije, ki jih štejemo za pokrajine, pišemo njihova imena z veliko začetnico.

V učnem načrtu za geografijo je uporabljena mala začetnica, v učbenikih pa je različno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Kako povezati vezaj in simbol v pridevniškem izrazu (100-kV transformator)?

Zanima me, kako se pravilno napiše 2 x 400 kV daljnovodBeričevo-Krško. Ali je ta zapis pravilen? Kako pa zapisati 110 kV (ali 110kV ali 110-kV) energetski transformator oz. priporočilaza110-kilovoltni energetski transformator?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Kako pravilno pišemo imena španskih avtonomnih pokrajin: »Kastilja – La Manča«

Zanima me, kako pravilno pišemo ime španske avtonomne pokrajine Castilla-La Mancha, podobno še Castilla-León. Na spletu sem opazila vse možne variante, poslovenjeno varianto Kastilja-Manča, ponekod je dodan člen Kastilja-La Manča, večkrat pa je pisano tudi v izvirni obliki Castilla-La Mancha ali celo Kastilja-La Mancha. Na Gigafidi ima zapis Castilja-Manča eno konkordanco, Kastilja Manča prav tako eno, Castilla - La Mancha pa 7. Zapis Castilla-Leon ima na Gigafidi štiri konkordance, zapis Castilla-León pa nobene. Ločeno sta Castilla in La Mancha v pravopisu poslovenjeni (Kastilja in Manča), pokrajina Castilla-La Mancha pa v pravopisu ni omenjena. Kaj svetujete?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Kako sklanjamo besede, ko jih pišemo kot pojasnilo v oklepaju?

Primer:

V vzorcih smo ugotavljali vsebnost flavonoidov (rutin, kvercetin) ...
V vzorcih smo ugotavljali vsebnost flavonoidov (rutina, kvercetina) ...

Kaj je pravilno – prvi ali drugi primer ali oba?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Kako uporabljamo ločila v nasprotnostnih razmerjih?

Kako pravilno zapisati odnos dveh nasprotujočih si dejstev ali npr. moštev ter izida, Slovenija : Norveška ali Slovenija - Norveška, ter 3 : 1, 3 - 1 ali drugače?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Kako zapisati ime nagrade: »nagrada avsenik«

Na spletu in v raznih besedilih glasbenih šol se pojavlja zame napačen zapis tekmovanja, in sicer 12. Mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik 2018. Kako zapisati popolnoma pravilno? Mednarodno in Avsenik z malo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Kako zapisati veznike med alinejnim besedilom?

Gre za neke vrste predlogo, kjer so po točkah naštete določene trditve. Zanima me, kako pisati besedo ALI med temi trditvami, ki so samostojne povedi, z malo ali veliko začetnico ali vse z velikimi črkami.

Presežek, izračunan v skladu z zakonom XXX, za leto 2016 znaša 1.500 EUR. ALI
Presežek, izračunan v skladu z zakonom YYY, za leto 2016 znaša 1.000 EUR.
Sklep o porabi presežka ...
....
....

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

»Kam v Prekmurju?« ali »Kam v Prekmurje?«

Pozdravljeni, zanima me, kaj od navedenega je pravilno (ali je morda pravilno oboje): – Kam v Prekmurju? – Kam v Prekmurje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Kartiranje
Pri magistrskem delu vključujem temo, ki se nanaša na uporabo zemljevidov in določanje točk (krajev). Določam, kje na zemljevidu se pojavljajo različice pravljic. V angleški literaturi za to uporabljajo termin mapping . Zanima me, ali bi lahko v slovenskem jeziku uporabila mapiranje . Ali mogoče obstaja katero drugo poimenovanje, ki bi ga lahko uporabila?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kb

Predlog

kb samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kilobit

IZGOVOR: [kə̀bə̀], rodilnik [kə̀bə̀] in [kábé], rodilnik [kábé]

ZVEZE: kb/s

PRIMERJAJ: KB

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

KB

Predlog

KB samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kilobajt

IZGOVOR: [kə̀bə̀], rodilnik [kə̀bə̀] in [kábé], rodilnik [kábé]

PRIMERJAJ: kb

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kcal

Predlog

kcal samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kilokalorija

IZGOVOR: [kə̀kál], rodilnik [kə̀kál] in [kákál], rodilnik [kákál]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kelvin

Predlog

kelvina samostalnik moškega spola

merska enota

IZGOVOR: [kélvin], rodilnik [kélvina]

PRIMERJAJ: K

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kg

Predlog

kg samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kilogram

kilogramski

IZGOVOR: [kə̀gə̀], rodilnik [kə̀gə̀] in [kágé], rodilnik [kágé]

ZVEZE: kg/h, kg/ha, kg/dm3, kg/m3

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kHz

Predlog

kHz samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kilohertz/kiloherc

IZGOVOR: [kə̀hə̀zə̀], rodilnik [kə̀hə̀zə̀] in [káházé], rodilnik [káházé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kilo- prvi člen tujih zloženk

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kílobájt kílobájta samostalnik moškega spola [kílobájt]

1.

iz računalništva in informatike merska enota za izražanje količine podatkov, 1024 bajtov; simbol: kB, KB

1.1.

STALNE ZVEZE: kilobajt na sekundo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. kilobyte, iz novoklas. kilo.. ‛tisoč osnovnih enot’ iz gr. khílioi ‛tisoč’ + ↑bajt

kilovát kilováta samostalnik moškega spola [kilovát]

1.

iz fizike merska enota za izražanje moči in različnih oblik energijskega toka, tisoč vatov; simbol: kW

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kilowatt, angl., frc. kilowatt, iz novoklas. kilo.. ‛tisoč osnovnih enot’ iz gr. khílioi ‛tisoč’ + ↑watt

kílovólt kílovólta samostalnik moškega spola [kílovólt]

iz elektrotehnike, iz fizike merska enota za izražanje električne napetosti, tisoč voltov; simbol: kV

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kilovolt, angl., frc. kilovolt, iz novoklas. kilo.. ‛tisoč osnovnih enot’ iz gr. khílioi ‛tisoč’ + ↑volt

KK

Predlog

KK samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Krško

IZGOVOR: [kə̀kə̀], rodilnik [kə̀kə̀]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kkal

Predlog

kkal samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kilokalorija

IZGOVOR: [kə̀kál], rodilnik [kə̀kál] in [kákál], rodilnik [kákál]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

km

Predlog

km samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kilometer

kilometrski

IZGOVOR: [kə̀mə̀], rodilnik [kə̀mə̀] in [káèm], rodilnik [káèm]

ZVEZE: km/h

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

KM

Predlog

KM samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

konjska moč

IZGOVOR: [kə̀mə̀], rodilnik [kə̀mə̀] in [káèm], rodilnik [káèm]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kmetíjsko obmóčje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

km2

Predlog

2 km2 samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kvadratni kilometer

IZGOVOR: [kə̀mə̀ na kvadrát, na drúgo], rodilnik [kə̀mə̀ na kvadrát, na drúgo] in [káèm na kvadrát, na drúgo], rodilnik [káèm na kvadrát, na drúgo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

količína -e ž (í)
kar opredeljuje kaj glede na število merskih enot ali enot sploh: povečati količino proizvodov; določena količina zdravil / individualna količina dela / vplivati na kakovost in količino hrane / meriti količino padavin / publ., z oslabljenim pomenom dobili so majhno količino blaga malo / mn., nav. ekspr. voda je drla v velikih količinah
♦ fiz. (fizikalna) količina kar je točno opredeljeno zlasti z načinom in enoto merjenja; jezikosl. izraz količine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

količína -e ž

kar opredeljuje kaj glede na število merskih enot ali enot sploh

SINONIMI:

množina, pog. doza2, pisar. iznos, knj.izroč. kolikost, knj.izroč. kvantum, knj.izroč. kvota, publ. masa

GLEJ ŠE: invarianta, spremenljivka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kománda -e ž (ȃ)
1. kratek ustni ukaz, zlasti v vojski; povelje: na daleč je bilo slišati oficirjeve komande / ustaviti se na komando stoj!
// pog. ukaz, povelje sploh: čakati na komando za odhod / dobili so komando, da se ne smejo upirati / ekspr. komanda je padla povelje je bilo izrečeno; odločeno je / ubogati mora na komando takoj, brez ugovorov
2. skupina vojaških starešin, ki (lahko) poveljuje vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo: komanda se s predlogom ne strinja; bataljonska, divizijska komanda; pren., pog. v službi smo dobili novo komando
♦ voj. komanda garnizona vojaška ustanova, odgovorna za skupne zadeve enot garnizona; komanda mesta do 1957 zaledna vojaška teritorialna enota
// sedež take skupine vojaških starešin: zadržali so ga na komandi / ustavil se je pred komando
3. pog. pravica poveljevati vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo, poveljevanje: komando dati, izročiti najsposobnejšim; komando nad vojsko je prevzel general / priti pod komando zaveznikov
● pog. vso komando ima v svojih rokah vse vodi, o vsem odloča; pog. popolnoma je pod ženino komando v vsem se ji podreja
4. oddelek, navadno vojakov ali zapornikov, za posebne naloge: delovna komanda; član taboriščne komande
5. nav. mn., teh. priprava ali del priprave za upravljanje, vodenje strojnih naprav: komande delujejo brezhibno; nožne, ročne komande / sistem dvojnih komand

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

komanda ► kȯˈmaːnda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

komándos -a m (ȃ)
vojak, posebej izurjen za opravljanje diverzij ali sabotaž na sovražnikovem ali okupiranem ozemlju: komandosi so ubili visokega oficirja; oddelek, skupina komandosov / palestinski komandosi
// oddelek takih vojakov: ustanovili so več manjših enot in komandosov; pripadniki mornariških komandosov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

koncentrácija -e ž (á)
1. navadno s prilastkom povečanje količine, množine česa na določenem mestu, območju; osredotočanje, kopičenje: prišlo je do koncentracije industrije v večjih centrih; zbirati podatke o koncentraciji vojaških sil / preprečiti pretirano koncentracijo bogastva koncentriranje / koncentracija oblasti je, se pojavlja v rokah peščice ljudi oblast je koncentrirana / voj. žarg. sovražne koncentracije so se pomikale proti jugu veliko vojakov, vojaških enot
// s prislovnim določilom količina, množina česa v zmesi, raztopini: koncentracija soli v Mrtvem morju narašča; že majhna koncentracija ogljikovega monoksida v zraku je nevarna / 80-odstotna koncentracija solne kisline / dnevna koncentracija povprečna vrednost vseh urnih povprečnih vrednosti koncentracije posamezne snovi, izmerjenih v enem dnevu
2. (miselna) zbranost, osredotočenost: to delo zahteva precejšnjo koncentracijo; koncentracija med poukom; zmožnost popolne koncentracije / miselna koncentracija
♦ ekon. koncentracija kapitala večanje kapitala z akumulacijo, centralizacijo; količina kapitala, s katero kdo razpolaga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kondenzírani tanín -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

konfederácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

konferírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. razpravljati, posvetovati se: udeleženci sestanka so dolgo konferirali; z njim je pogosto konferiral o prihodnosti pokrajine / načelnik štaba je redno konferiral s komandanti nižjih enot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

korporativízem -zma m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kórpus -a m (ọ̑)
1. vojaška enota iz divizij in posebnih enot: formirati korpus; poveljnik korpusa / ekspedicijski korpus
2. jezikosl. zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki: analiza korpusa; delo s korpusom; besedila za korpus; korpus in slovar / referenčni korpus ki je glede na vključena besedila zvrstno kar se da uravnotežen / besedilni korpus
3. publ., navadno s prilastkom skupina, zbor: nastopili so najboljši korpusi; baletni, godalni korpus / diplomatski korpus diplomatski zbor; korpus miru zlasti v ameriškem okolju organizacija iz prostovoljcev, ki skrbi zlasti za gospodarski razvoj in pomoč nerazvitim deželam
4. knjiž. zbirka: korpus srednjeveških fresk
● ekspr. ta ženska je pa korpus je zelo debela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Kotna milisekunda
Zanima me slovenski termin za angleški termin miliarcsecond , ki označuje enoto za merjenje kotov, oznaka je mas . Termin se uporablja zlasti v astronomiji. Na spletu sem zasledil varianti mililočna sekunda in mili ločna sekunda .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kozák -a m (á)
1. v carski Rusiji pripadnik vojaškega sloja prebivalcev nekdanjih mejnih krajin države: donski, zaporoški kozaki
// pripadnik posebnih, zlasti konjeniških enot, sestavljenih iz teh ljudi: tabor kozakov
2. v ruskem okolju prebivalec nekdanjih mejnih krajin: kozaki razpravljajo o kolhozih
♦ zool. obrobljeni kozak hrošč s črnim, rumeno obrobljenim telesom, živeč v stoječih vodah, Dytiscus marginalis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kp

Predlog

kp samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kilopond

IZGOVOR: [kə̀pə̀], rodilnik [kə̀pə̀] in [kápé], rodilnik [kápé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

KP

Predlog

KP samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Koper

IZGOVOR: [kə̀pə̀], rodilnik [kə̀pə̀]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Kr

Predlog

Kr samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kripton

IZGOVOR: [kə̀rə̀], rodilnik [kə̀rə̀] in [káêr], rodilnik [káêr]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

KR

Predlog

KR samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Kranj

IZGOVOR: [kə̀rə̀], rodilnik [kə̀rə̀]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Krajšanje imen za dneve v tednu na koledarjih – s piko ali brez nje?

Dnevi se pogosto pišejo okrajšano (na urnikih, koledarjih), včasih z velikimi tiskanimi črkami (PON, TOR, SRE ...) ali pa z malimi (pon, tor, sre ...). Takšna raba sicer ni v skladu s pravopisom, je pa vizualno večkrat bolj prepričljiva (sploh kadar imamo pred seboj časovnico, urnik ali kaj podobnega). Ali bi se raba brez pik lahko postopoma uveljavila kot enakovredna alternativa rabi s piko?

Predstavljam si, da bi to lahko utemeljili s tem, da "pon" ni več razvezava leksema "ponedeljek", torej niti ni več krajšava, ampak je samostojna koda, denotat, skrajšan izraz za ponedeljek.

Razmislek zaključujem z vprašanjem, če se lahko rabo brez pike že zdaj kako utemelji kot pravopisno neproblematično.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

krátki Frazemi s sestavino krátki:
potégniti [ta] krátko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

króg1 -a m (ọ̑)
1. geom. lik, ki ga omejuje krožnica: izračunati obseg, ploščino kroga; polmer kroga; središče kroga / točka na obodu kroga / istosrediščni krogi
// sklenjena krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča: narisati krog s šestilom / tloris ima obliko kroga
2. kar je po obliki podobno temu liku, tej krivulji: krogi in križci / jastreb je pri letu delal kroge / na juhi so bili krogi maščobe / v zidu so tičali železni krogi obroči / v krogu je blodil po gozdu / žitni krog geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer
3. navadno s prilastkom kar koga, kaj zlasti količinsko opredeljuje: krog vprašanj se zožuje; skušal je prodreti v zaprti krog strokovnjakov / razbil je njihov ozki krog / knjiga je namenjena za širok krog bralcev
4. z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar tvori enoto, celoto: razmere v domačem krogu; ni se mogel vključiti v njegov miselni krog; pesniška zbirka je razdeljena na več tematskih krogov enot / krog raziskovalcev se je razšel / publ. rojstni dan je praznoval v krogu družine
// mn. osebe, ljudje glede na poklicno, socialno povezanost: cerkveni krogi; obisk so pripravili diplomatski krogi; finančni, gospodarski, poslovni krogi; mariborski kulturni krogi; uradni krogi / ekspr.: je iz boljših krogov; za to so zainteresirani široki krogi / publ. izvedeti kaj iz dobro obveščenih, poučenih krogov
5. z oslabljenim pomenom, s svojilnim zaimkom področje, območje, sfera: razširil je svoj krog delovanja, raziskovanja; njegov krog delovnih operacij je ozek / pritegnil ga je v svoj krog
6. mn., šport. telovadno orodje iz dveh prosto visečih obročev: vaje na krogih / viseti na krogih
7. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: ne more iz začaranega kroga; ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu; brezupen začarani krog / začarani krog misli
● ekspr. pred očmi se mu delajo krogi zaradi slabosti, bolezni se mu zdi, da vidi pred očmi kroge; spet ima kroge pod očmi kolobarje; otroci so sklenili krog okoli njega so ga obkrožili; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog; šport. žarg. prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. ognil se ga je v velikem krogu zelo, na daleč
♦ astron. živalski krog dvanajst ozvezdij ob ekliptiki, katerih večina ima imena živali; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; (električni) nihajni krog električni krog, v katerem se periodično spreminja električna energija v magnetno in obratno; magnetni krog; šport. krog krožni prostor, iz katerega se meče kladivo, disk, krogla; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; tisk. barvni krog krog barv, razvrščenih tako, da sta si sosednji barvi komplementarni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

krôven -vna -o prid. (ō)
1. ki združuje več manjših enot: krovni pokojninski sklad; krovni sporazum, zakon; krovna komisija; krovna organizacija, zveza; krovna pogodba; krovno podjetje
2. nanašajoč se na krov: belo pobarvani krovni deli ladje; krovna ograja / odpreti krovno lino
3. ki kaj pokriva, zapira: tank z močno krovno ploščo; krovno steklo akvarija
♦ anat. krovno tkivo plast celic na površini kože ali sluznice; povrhnjica; bot. krovni list list, ki pokriva cvet; krovna luska; krovno tkivo plast celic, ki pokriva nadzemne in podzemne dele rastline; navt. krovna oprema naprave za zasidranje ladje, spuščanje čolnov z nje ter nakladanje, razkladanje tovora; krovna služba služba pri vzdrževanju ladje, zlasti krovne opreme, in pri delih s tovorom; zool. krovno perje perje, ki pokriva odraslo ptico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

króženje denárja -a -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kV

Predlog

kV samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kilovolt

kilovoltni

IZGOVOR: [kə̀və̀], rodilnik [kə̀və̀] in [kávé], rodilnik [kávé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kVA

Predlog

kVA samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kilovoltamper

IZGOVOR: [kə̀və̀á], rodilnik [kə̀və̀á] in [kávéá], rodilnik [kávéá]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kW

Predlog

kW samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kilovat

kilovatni

IZGOVOR: [kə̀və̀], rodilnik [kə̀və̀] in [kávé], rodilnik [kávé] in [kə̀ dvójni və̀], rodilnik [kə̀ dvójni və̀] in [ká dvójni vé], rodilnik [ká dvójni vé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kWh

Predlog

kWh samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kilovatna ura

IZGOVOR: [kə̀və̀hə̀], rodilnik [kə̀və̀hə̀] in [kávéhá], rodilnik [kávéhá] in [kə̀ dvójni və̀ hə̀], rodilnik [kə̀ dvójni və̀ hə̀] in [ká dvójni vé há], rodilnik [ká dvójni vé há]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

La

Predlog

La samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

lantan

lantanov

IZGOVOR: [lə̀á], rodilnik [lə̀á] in [èlá], rodilnik [èlá]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

légija -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

lematizácija -e ž (á) jezikosl.
1. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji, gesljenje:
2. postopek, s katerim pojavnicam v korpusu določimo in pripišemo lemo: avtomatska lematizacija; dvoumnost lematizacije pri homonimih / za lematizacijo zahtevni stavki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

léstvica -e ž (ẹ̄)
1. manjšalnica od lestev: prisloniti lestvico; stati na lestvici; plezati po lestvici / vrvna lestvica; pren., ekspr. vzpenjati se po socialni lestvici; stal je na najnižjem klinu družbene lestvice
2. lestvi podobna priprava na strani voza; lojtrnica: stopal je ob vozu in se držal za lestvico
3. znaki na merilni pripravi, ki predstavljajo dogovorjeno enoto in izhodiščno točko: lestvica na termometru; črtice lestvice so rdeče / Celzijeva lestvica za merjenje temperature z ničlo pri ledišču in s 100° pri vrelišču vode / merilna lestvica
4. navadno s prilastkom razvrstitev, vrsta posameznih enot kake skupine po stopnjah, zaporedju: proizvodnja tovarne obsega vso lestvico od najmanjših do največjih izdelkov; sestaviti lestvico najboljših košarkarjev; razporejati rezultate v lestvice / davčna, tarifna lestvica; plačilna lestvica; vrednostna lestvica; zgornja meja starostne lestvice; publ. rang lestvica / lestvica republiške lige je nespremenjena / top lestvica razvrstitev v določenem časovnem obdobju najbolj priljubljenih, popularnih skladb
5. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: lestvica čustev; bogata lestvica izraznih možnosti
● knjiž. narediti komu živo lestvico nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne; publ. ta država je v pridelovanju riža na vrhu svetovne lestvice na prvem mestu; na enem izmed prvih mest
♦ alp. težavnostna lestvica plezalnih tur; fiz. lestvica dogovorjena enota in izhodiščna točka za merjenje kake količine; Fahrenheitova lestvica za merjenje temperature z 32° pri ledišču in 212° pri vrelišču vode; Kelvinova ali absolutna lestvica za merjenje temperature z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja; geol. Mercallijeva lestvica razvrstitev jakosti potresa na dvanajst stopenj glede na posledice na zemeljski površini; glasb. lestvica določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov; celotonska lestvica ki ima v obsegu oktave samo cele tone; diatonična lestvica ki ima v obsegu oktave cele tone in poltone; durova, molova lestvica; kromatična lestvica ki ima v obsegu oktave samo poltone; meteor. Beaufortova lestvica razvrstitev jakosti vetra v dvanajst stopenj po pojavih v naravi, katere povzroča; min. Mohsova trdotna lestvica razvrstitev, vrsta določenih mineralov, po kateri se določa stopnja trdote; šport. jakostna lestvica razvrstitev posameznikov, klubov v kaki športni disciplini glede na dosežene rezultate

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Li

Predlog

Li samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

litij

litijev

IZGOVOR: [lə̀í], rodilnik [lə̀í] in [èlí], rodilnik [èlí]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

LJ

Predlog

LJ samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Ljubljana

IZGOVOR: [lə̀jə̀], rodilnik [lə̀jə̀]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ljótičevec -vca m (ọ̑)
privrženec srbskega protirevolucionarnega politika Dimitrija Ljotića: propaganda ljotičevcev
// med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih enot Dimitrija Ljotića: ljotičevci in nedičevci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

lm

Predlog

lm samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

lumen

IZGOVOR: [lə̀mə̀], rodilnik [lə̀mə̀] in [èlèm], rodilnik [èlèm]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ln

Predlog

ln samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

naravni logaritem

IZGOVOR: [lə̀nə̀], rodilnik [lə̀nə̀] in [èlèn], rodilnik [èlèn]

PRIMERJAJ: log

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ločíti zŕno od plevéla

Zanima me ali je frazem ločíti zŕno od plevéla pravopisno pravilen in se ga lahko uporablja v pomenu kot je navedeno v frazeološkem slovarju Janeza Kebra?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Logicizem v jeziku: izbira priponskih obrazil (-alo, -ilo nasproti -nik)

Zakaj je v slovenskem jeziku takšen nered pri končnicah besed?

Končnica -lo označuje neko preprosto pripravo, kakor recimo grebálo, druge besede pa izražajo mehanske naprave, pa se jim pristavlja ista končnica -lo, npr. letálo, vozílo, plovílo.

Zakaj ne letálnik, vozílnik, plovílnik?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

logístika -e ž (í)
1. načrtovanje, organizacija in koordinacija premika, prevoza česa, koga od začetne do ciljne točke: stroški logistike; vodja logistike; strokovnjak za logistiko; nabava, proizvodnja in logistika / poslovna, transportna logistika / področje logistike; študij logistike; fakulteta za logistiko
// organizacija in koordinacija medsebojno odvisnih delovnih enot, faz kakega procesa: doreči logistiko delovanja koalicijskih strank
2. voj. oskrbovanje oboroženih sil z materialnimi sredstvi ter gradnja in vzdrževanje vojaških objektov: vojskovodja se je zavedal pomena logistike, zato je zaščitil oskrbovalne poti / vojaška logistika
3. filoz. simbolna logika: osnove logistike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

lójtra lójtre samostalnik ženskega spola [lójtra]

1.

neformalno priprava za vzpenjanje ali sestopanje, navadno iz dveh enako dolgih pokončnih vzporednih letev s prečnimi klini, deščicami ali stopničkami

2.

znak iz dveh poševnih in dveh prečnih črtic; znak: #

2.1.

3.

neformalno seznam, razvrstitev posameznih enot po stopnjah, zaporedju, navadno po kvaliteti

4.

neformalno, ekspresivno suh, visok človek

FRAZEOLOGIJA: držati komu lojtro (pri čem)
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. srvnem. lǫiter = nem. Leiter < srvnem. leiter(e) = angl. ladder, prvotno *‛kar je prislonjeno’, k stvnem. *hlinēn ‛prisloniti’ - več ...

lóža1 -e ž (ọ́)
1. majhen prostor z nekaj sedeži in posebnim vhodom, zlasti v gledališču: iz te lože se dobro vidi na oder; sedeti v loži; gledalci v ložah; imeti sedež v loži; pog. dobil je ložo ložni sedež, ložne sedeže / balkonske razvrščene v isti višini kot balkon, parterne lože razvrščene okoli parterja; lože I. reda razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami / novi gostinski lokal ima tudi nekaj lož za zaključene družbe separejev
2. manjši (zastekljen) prostor za vratarja: stopil je k loži, da bi dobil pojasnilo; vratarja ni bilo v loži / oddati hotelski ključ v vratarjevi, vratarski loži
3. zgod., navadno v zvezi framasonska, prostozidarska loža osnovna organizacijska enota framasonov: biti član framasonske lože
// prostor za sestanke takih enot: sprejem novih članov v loži
4. enota organizacije sploh, zlasti tajne: zaupal mu je, ker je bil član iste lože

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Lr

Predlog

Lr samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

lavrencij

IZGOVOR: [lə̀rə̀], rodilnik [lə̀rə̀] in [èlêr], rodilnik [èlêr]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

l.r.

Predlog

okrajšava

lastnoročno

IZGOVOR: [lə̀rə̀] in [èlèr]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Lu

Predlog

Lu samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

lutecij

IZGOVOR: [lə̀ú], rodilnik [lə̀ú] in [èlú], rodilnik [èlú]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Lw

Predlog

Lw samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

lavrencij

IZGOVOR: [lə̀və̀], rodilnik [lə̀və̀] in [èlvé], rodilnik [èlvé] in [lə̀ dvójni və̀], rodilnik [lə̀ dvójni və̀] in [èl dvójni vé], rodilnik [èl dvójni vé]

USTREZNEJE: Lr

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

lx

Predlog

lx samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

luks

IZGOVOR: [lə̀íks], rodilnik [lə̀íks] in [èlíks], rodilnik [èlíks]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mA

Predlog

mA samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

miliamper

IZGOVOR: [mə̀á], rodilnik [mə̀á] in [èmá], rodilnik [èmá]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

maistrovec

Predlog

maistrovca samostalnik moškega spola

pripadnik Maistrovih vojaških enot

manj formalno dijak šole, imenovane po Rudolfu Maistru

IZGOVOR: [májstrovəc], rodilnik [májstrou̯ca]

BESEDOTVORJE: maistrovčev

PRIMERJAJ: maistrovka

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

májhen -hna -o prid., mánjši (ȃ)
1. ki dosega nizko stopnjo
a) glede na razsežnost; ant. velik: majhen človek; majhen čoln, grozd, kamen, kos kruha, otoček, vrt; veliko je spravil na tako majhen prostor; majhna dolina, knjiga, miza, parcela, posoda, roka, soba, žival; majhno jabolko, okno, poslopje; imam majhno stanovanje; ekspr. mikroskopsko majhen zelo majhen; majhen kot makovo zrno / majhna vas / ekspr. majhen domek
b) glede na merljivo količino: majhen del rudnega bogastva; ekspr. kupiti za majhen denar; majhen dvig prometa; majhen odstotek ljudi; majhna doza zdravil; zelo majhna količina česa; najti kaj v majhnih količinah, množinah; majhna mera česa; stroj majhne moči; majhna plača, pokojnina nizka; bil je majhne postave; majhna povečava, proizvodnja, razdalja, zamuda; prostor majhnih razsežnosti; bolje je, da udariš večkrat z manjšo silo; novec majhne vrednosti; majhna vsota denarja; majhna zmogljivost tovarne
c) glede na število sestavnih enot: majhen kolektiv; zbrala se je majhna družba; majhna skupina / majhno število ljudi; število a je manjše od b
č) glede na dolžino: dela majhne korake / majhna razdalja
d) ekspr. glede na trajanje: majhna časovna oddaljenost
e) glede na možni razpon: njegov talent ni majhen; majhna delavnost organizacij; že majhna neprevidnost lahko povzroči škodo / majhne želje / tu so majhne možnosti za delo; relativno majhne spremembe; to mu je prineslo majhno olajšanje
f) glede na čas življenja: imata še majhne otroke; ko sem bil majhen, sem rad pasel živino / ekspr. majhno drevje mlado
g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: majhen klanec, ovinek; teren z majhnim padcem; delati majhne vbode / imeti majhno izbiro / majhen napor
h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: majhen dež, veter / majhna bolečina / majhen up; majhna vera; tvoja ljubezen je majhna
i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: majhen motor, studenec; majhen obrat, rudnik; iz majhnih delavnic so nastale velike tovarne; imeti majhno kmetijo
j) glede na pomembnost: majhni opravki; majhna napaka, tatvina; ekspr. to ni majhno delo je veliko, pomembno / publ. z majhnimi izjemami so vsi enaki / kot vljudnostna fraza samo še majhno pripombo
2. ekspr. malo pomemben, nepomemben: sredi mesta sem se zdel tako majhen; doma sem čisto majhen; čudno majhne so bile vse njegove misli; navadil se je skromnega, majhnega življenja / majhne razmere ki ne omogočajo nič nadpovprečnega / majhni umetniki včasih popravljajo velike
// slabš. slab, grd, ničvreden: tako majhen si
● ekspr. ko je to slišal, je bil takoj majhen ni bil več samozavesten, ni več vztrajal pri svojih trditvah; publ. urejati kaj z majhnimi koraki počasi; ekspr. otrok gleda z majhnimi očmi zaspano gleda; imam majhno prošnjo, ali jo boste izpolnili kot vljudnostna fraza izraža omejevanje; ekspr. ni majhna stvar celo noč čuti težko je; ekspr. njegova delavnica je kar majhna tovarna izraža omejevanje; majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi
♦ mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič

májhno

prisl., nar.

malo:

francosko govori dobro, angleško pa majhno razume

/ zdaj majhno drugače misli; pot je peljala majhno navzgor

májhni

-a -o sam., nar.

mali:

majhni so bili zmeraj zatirani

naše majhno zdajle spi

biti z majhnim zadovoljen;

prim. mali2, mali1, mala, malo, manj, manjši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

májhen -hna -o prid.

1.

ki dosega nizko stopnjo glede na pričakovano razsežnost

SINONIMI:

knj.izroč. liliputanski, ekspr. majcen, ekspr. majcken, ekspr. majčken, ekspr. manjši, ekspr. micen, ekspr. micken, ekspr. mičken, ekspr. mikroskopski, ekspr. mini2, ekspr. miniaturen, ekspr. nevelik, ekspr. neznaten, ekspr. tesen2

2.

ki dosega nizko stopnjo glede na pričakovano rast

SINONIMI:

manjši, ekspr. drobižast, ekspr. majcen, ekspr. majcken, ekspr. majčken, nar. maliček, ekspr. micen, ekspr. micken, ekspr. mičken, knj.izroč. nevelik, knj.izroč. nevisok, ekspr. neznaten, ekspr. nizek, knj.izroč. nizkorasel, ekspr. premajhen, ekspr. pritalen, ekspr. pritlikav

3.

ki dosega nizko stopnjo glede na mogoče število sestavnih enot

SINONIMI:

publ. maloštevilen, ekspr. nevelik, publ. premaloštevilen

4.

ki dosega nizko stopnjo glede na merljivo količino, mogoči razpon

SINONIMI:

ekspr. bagatelen, ekspr. beden, ekspr. beraški, star. bore2, ekspr. boren, star. bori, knj.izroč. infinitezimalen, zastar. izginljiv, ekspr. klavrn, ekspr. majcen, ekspr. majcken, ekspr. majčken, ekspr. malenkosten, star. malosten, publ. maloštevilen, zastar. maloten, ekspr. manjši, ekspr. micen, ekspr. micken, ekspr. mičken, ekspr. mini2, ekspr. minimalen, pog. mizeren, ekspr. nevelik, ekspr. neznaten, knj.izroč. ničen1, ekspr. ničev, knj.izroč. ničeven1, pog. nizek, publ. omejen, zastar. oskromen, ekspr. pičel, ekspr. piškav, publ. premaloštevilen, ekspr. reven1, ekspr. simboličen, ekspr. siromašen, ekspr. skop1, ekspr. skromen, ekspr. slab1, ekspr. šibek1, ekspr. ubog1, ekspr. uboren, ekspr. ušiv, ekspr. zanemarljiv

GLEJ ŠE SINONIM: nepomemben
GLEJ ŠE: velik, velik, velik, velik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

mákroekonomíja mákroekonomíje samostalnik ženskega spola [mákroekonomíja]

1.

ekonomija, gospodarski pojavi znotraj celotnega gospodarstva države ali širše gospodarske skupnosti

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. macroeconomy iz novoklas. macro.., makro.. ‛velik, vele..’ iz gr. makrós ‛velik, dolg’ + ↑ekonomija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Makroekonomska politika, mikroekonomska politika
Zanima me, ali lahko v ekonomiji namesto pridevnika mikroekonomski in makroekonomski uporabljam mikrogospodarski in makrogospodarski , npr. mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika . Ekonomija in gospodarstvo sta v ekonomiji lahko sopomenki, res pa je, da besedo ekonomija pogosteje uporabljamo, ko govorimo o vedi, besedo gospodarstvo pa, ko govorimo o proizvodnji in trgovini z blagom in storitvami. Zato bi bilo bolje govoriti o gospodarski politiki kot pa o ekonomski politiki . Problem nastane pri zvezah s pridevnikom na mikro- in makro- . V eSSKJ sem našel besedi mikroekonomski in makroekonomski , ne pa tudi mikrogospodarski in makrogospodarski . Mikroekonomski se namreč nanaša na mikroekonomijo , makroekonomski pa na makroekonomijo . Če govorimo o gospodarski politiki , bi bilo torej bolje govoriti o mikrogospodarski politiki in makrogospodarski politiki kot pa o mikroekonomski politiki in makroekonomski politiki . Sicer bi morali v besedilih tudi gospodarstvo zamenjevati z ekonomijo (npr. slovenska ekonomija), kar pa je redko. Zato menim, da bi bilo smiselno dopustiti tudi možnost mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mákroekonómski -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
nanašajoč se na makroekonomijo: makroekonomske analize / obravnavati kaj na ravni makroekonomskih enot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

makrogól -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Mala ali velika začetnica pri priložnostno skrajšanih imenih

Vljudno vas prosim za pomoč pri uporabi velike oziroma male začetnice, kadar se v besedilu uporablja »v nadaljevanju«.

Primer: ... ko govorimo o Pogodbi o odstopu terjatev (v nadaljevanju: pogodba) ...

Ali se v uporablja mala ali velika začetnica? Če sta pravilni obe možnosti bi vam bila hvaležna za razlago, v katerem primeru se uporablja katera možnost.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Mala ali velika začetnica ter ideologija: »Informbiro«, »Abwehr«, »Wehrmacht« ...

Zanima me, ali je besedo INFORMBIRO primerneje pisati z malo ali veliko začetnico. Glede na SP (odstavek 90) se imena organizacij pišejo z veliko začetnico, torej je ime organizacije Informacijski biro komunističnih in delavskih partij treba pisati z vel. začetnico. Prav tako zgledi pri odstavku 37 kažejo, da se tudi skrajšana imena organizacij pišejo z veliko začetnico. To bi pomenilo, da bi bilo pravilno tudi Informbiro.

Geslo informbiro v Pravopisu 2001 pa je navedeno z malo začetnico, prav tako v SSKJ. Zakaj in katero pravilo je smiselneje upoštevati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Mala ali velika začetnica v imenih oz. poimenovanjih meddržavnih ali upravnih zvez

Se v naslednjih primerih nemški oziroma ogrsko-hrvaški piše z malo ali veliko začetnico?

N/nemško cesarstvo
O/ogrsko-hrvaško kraljestvo
N/nemška zveza

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

manéver -vra m (ẹ́)
1. razporejanje in premikanje vojaških enot za čim lažjo izvedbo vojaške naloge: izvesti manever; hiter manever / četa je napravila manever / obkolitveni manever; slepilni manever za prevaranje nasprotnika / manever pred golom
2. sprememba smeri, načina vožnje za dosego česa: opraviti navigacijske manevre; z domiselnim manevrom se je s svojim avtomobilom vrinil med dve večji vozili; združevalni manever dveh satelitov; pren. miselni manever
3. nav. slabš. dejanje, ravnanje, s katerim se prikrito hoče kaj doseči: ta panika je le manever; manever pri predsedniku se mu je posrečil; spustiti se v kak manever; finančni, politični, propagandni, volilni, zakulisni manever
4. mn., voj. velika preizkušnja usposobljenosti vojske za primer vojne: imeti manevre; biti na manevrih; manevri na zahodu države / vojaški manevri / manever z ognjem obstreljevanje določenih objektov; prenos obstreljevanja z enih objektov na druge
♦ šah. poteze, s katerimi se izboljša položaj igralca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

manevríranje -a s (ȋ)
glagolnik od manevrirati: spretno manevriranje vojaških enot na tem območju; teren za manevriranje / odlično pilotovo manevriranje; predpisi o manevriranju ladij / manevriranje z vesli / po dolgem manevriranju in taktiziranju pristati na kaj; diplomatsko manevriranje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

manévrski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na manever: manevrsko bojevanje / velike manevrske sposobnosti majhnih enot / manevrske lastnosti ladje, vozila / manevrski stil te politike
● publ. poskušali so razširiti manevrski prostor za sporazum o čem povečati možnosti
♦ voj. manevrski prostor ozemlje, ki omogoča razporejanje in premikanje velikih vojaških enot; manevrska municija municija, ki se uporablja na vojaških vajah; manevrsko zemljišče zemljišče, ki omogoča uporabo vseh rodov vojske; žel. manevrska lokomotiva lokomotiva, ki na postajah vlaku odvzema ali dodaja vagone

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

maršál -a m (ȃ)
1. najvišji naslov, ki se lahko podeli vrhovnemu komandantu: predlagati koga za maršala / maršal Tito / pog. Maršal Josip Broz-Tito
2. v nekaterih državah najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: postati maršal / letalski maršal
● ekspr. popotni maršal vodja potovanja
♦ voj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti; zgod. maršal v fevdalizmu kdor skrbi za konje in konjske hleve na dvoru; dvorni maršal v nekaterih državah vodja dvornega urada, dvorni upravitelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

martolóz -a m (ọ̑)
1. zgod., v fevdalni Turčiji pripadnik plačanih obmejnih enot, navadno kristjan: turški martolozi
2. nav. ekspr., nekdaj vojaški ubežnik, razbojnik: kradel je kot martoloz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mática -e ž (ā)
1. spolno razvita samica pri čebelah: matica se izleže; matica leže jajčeca; dvoletna, enoletna, triletna matica
2. predmet v obliki debelega obročka z notranjimi navoji: odviti, priviti matico / ključ za matice
3. knjiž. kraj, območje, kamor kaj spada: voda se je vrnila v strugo, svojo matico / združitev velikega dela Krasa z deželo matico
4. enota, ki ima osrednji položaj v odnosu do drugih enot kakega sestava: odnosi podružničnih šol z matico / Atene so veljale za matico jonskih državic / ladja matica ekspedicije
5. društvena založniška organizacija: ustanavljanje matic pri Slovanih / Slovenska matica
6. v zvezi biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserne matice
7. star. matična knjiga: pri sestavljanju biografije je uporabljal cerkvene matice / vpis v poročno, rojstno matico
8. zastar. (tiskarska) matrica: napraviti matico iz kovine
♦ agr. ocetna matica tanka prevleka, ki se nabere na površini alkoholnih tekočin pri ocetnem vrenju; zakis; anat. nohtna matica plast celic, iz katerih se dela noht; čeb. matica se opraši; dodajati panjem matice; jalova matica ki zalega neoplojena jajčeca; etn. matica del rovaša, ki ga obdrži upnik; pravn. matica listine, naloga prvi primerek listine, naloga v več kopijah, ki ostane izdajatelju; strojn. holandska matica holandec; kapičasta, kronska matica; krilna matica ki ima ob straneh ploščici, da se lažje suka z roko; slepa matica ki je na eni strani zaprta; zool. matica spolno razvita samica nekaterih žuželk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

»Mavricij« in »Papua Nova Gvineja«

Pri delu na Uradu za publikacije Evropske unije sem opazila neskladji med zapisoma gornjih imen v Slovenskem pravopisu in v knjigi dr. Draga Kladnika in dr. Draga Perka Slovenska imena držav: str. 96, standardizirano slovensko kratko ime in slovensko uradno kratko ime:

Mavricij; str. 107, standardizirano slovensko kratko ime in slovensko uradno kratko ime: Mavricij;
str. 107, standardizirano slovensko kratko ime in slovensko uradno kratko ime: Papuanska Nova Gvineja.

Kateri zapis imen je pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mb

Predlog

mb samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

milibar

IZGOVOR: [mə̀bə̀], rodilnik [mə̀bə̀] in [èmbé], rodilnik [èmbé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Mb

Predlog

Mb samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

megabit

IZGOVOR: [mə̀bə̀], rodilnik [mə̀bə̀] in [èmbé], rodilnik [èmbé]

ZVEZE: Mb/s

PRIMERJAJ: MB

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

MB

Predlog

1 MB samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Maribor

IZGOVOR: [mə̀bə̀], rodilnik [mə̀bə̀] in [èmbé], rodilnik [èmbé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

MB

Predlog

2 MB samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

megabajt

IZGOVOR: [mə̀bə̀], rodilnik [mə̀bə̀] in [èmbé], rodilnik [èmbé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Md

Predlog

Md samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

mendelevij

IZGOVOR: [mə̀də̀], rodilnik [mə̀də̀] in [èmdé], rodilnik [èmdé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ME

Predlog

ME samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Črna gora

IZGOVOR: [mə̀é], rodilnik [mə̀é] in [èmé], rodilnik [èmé]

PRIMERJAJ: ČG

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mednároden2 -dna -o prid. (á)
1. ki je, obstaja med narodi, državami: dobri mednarodni odnosi, stiki; pomiriti mednarodno napetost; mednarodne pogodbe; mednarodno kulturno sodelovanje / kakšen je mednarodni položaj / odpreti nov mednarodni prehod
// ki je, poteka med narodi, državami: mednarodni promet, turizem; mednarodna politika, trgovina / mednarodno gospodarstvo; uveljaviti se na mednarodnem tržišču
2. pri katerem so udeleženi pripadniki več narodov, držav: mednarodni filmski festival; mednarodni kongres, sejem; mednarodni šahovski turnir; mednarodno tekmovanje / mednarodni proletariat; mednarodna javnost; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / mednarodna komisija, organizacija / publ. mednarodna kulturna arena
3. namenjen, skupen več narodom, državam: veliko mednarodno pristanišče / mednarodni delavski praznik / mednarodni jezik jezik, ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov
// ki velja v več državah: mednarodni predpisi; mednarodni prometni znaki; mednarodne kratice
4. ki povezuje več držav: mednarodni vlaki; mednarodne ceste, magistrale; mednarodne vodne poti
♦ ekon. mednarodna delitev dela; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; mednarodno financiranje prehajanje dela kapitala enega narodnega gospodarstva v druga narodna gospodarstva; mednarodno posojilo posojilo, dano v drugo državo ali dobljeno v drugi državi; fiz. mednarodni sistem enot sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; jezikosl. mednarodni izraz beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih; navt. mednarodni signalni kodeks; pravn. mednarodno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami in odnose v mednarodni skupnosti; ptt mednarodni kupon za odgovor nekdaj kupon, ki se prilaga pismu v drugo državo, za odgovor; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; tur. mednarodno vozniško dovoljenje dovoljenje, ki velja za vožnjo v vseh državah razen v matični

mednárodno

prisl.:

mednarodno pomembne ceste

mednarodno priznan umetnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mẹ̑ga- prvi člen tujih zloženk

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mégabájt mégabájta samostalnik moškega spola [mégabájt]

1.

iz računalništva in informatike merska enota za izražanje količine podatkov, 1024 kilobajtov; simbol: MB

1.1.

STALNE ZVEZE: megabajt na sekundo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. megabyte iz novoklas. mega.. ‛milijon osnovnih enot’ iz gr. méga.. ‛zelo, silno, mnogo’ iz mégas ‛velik’ + ↑bajt

megahertz megahertza; in mégahêrc samostalnik moškega spola [mégahêrc]

1.

iz fizike merska enota za izražanje frekvence, milijon hertzov; simbol: MHz

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Megahertz, angl., frc. megahertz, iz novoklas. mega.. ‛milijon osnovnih enot’ iz gr. méga.. ‛zelo, silno, mnogo’ iz mégas ‛velik’ + ↑hertz

mégavát mégaváta samostalnik moškega spola [mégavát]

iz fizike merska enota za izražanje moči in različnih oblik energijskega toka, milijon vatov; simbol: MW

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Megawatt, angl., frc. megawatt, iz novoklas. mega.. ‛milijon osnovnih enot’ iz gr. méga.. ‛zelo, silno, mnogo’ iz mégas ‛velik’ + ↑watt

mégavátni mégavátna mégavátno pridevnik [mégavátni]

1.

ki proizvaja, deluje z močjo (vsaj) enega megavata; simbol: MW

1.1.

del pridevniške zloženke v obliki n-megavatni

megavatov

simbol:

MW

STALNE ZVEZE: megavatna ura
ETIMOLOGIJA: ↑megavat

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

merítev -tve ž

postopek, s katerim se ugotovi, določi, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje

SINONIMI:

merjenje, publ. izmera, knj.izroč. izmerek

GLEJ ŠE SINONIM: merjenje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

mériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: meriti blago, prostor, pšenico, vino, zemljišče / meriti dolžino ceste, prostornino posode; meriti frekvenco, hitrost; meriti porabo energije; meriti maščobnost, radioaktivnost; meriti temperaturo in srčni utrip; meriti trajanje poleta; meriti na mernike; meriti v metrih, sekundah; meriti z aparatom, toplomerom; meriti s koraki, palico / meriti na oko po videzu oceniti velikost česa / ekspr. sonce, ura nam meri čas
// ekspr. ocenjevati, vrednotiti: meri svoje delo in uspehe; ljubezni ne merimo po besedah; vse ljudi meri le po sebi; razlastitev je meril samo s pojmom osebne pravice in svobode / lepi konji, jih je meril Janez z očmi strokovnjaka
2. s prislovnim določilom imeti določeno dolžino, višino, površino: otok meri tri kvadratne kilometre; ta moški meri meter in sedemdeset centimetrov / soba meri tri metre v dolžino in dva v širino / sod meri tristo litrov drži
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom gledati, ogledovati: meril je tujca od nog do glave; meril ga je z radostjo, strahom; dolgo, sovražno, zaskrbljeno jo je meril / čutil je, da ga pogledi merijo od vseh strani / meril jih je z ljubeznivimi, srepimi očmi, pogledi
4. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem: ustrelil je, ne da bi meril; meriti s puško, topom; slabo meri, zato malokdaj zadene / meriti v drevo, glavo / vojaki niso merili na demonstrante, ampak v zrak streljali; pren. s tem vprašanjem meri na domače razmere
// knjiž. na tihem želeti, pričakovati kaj: ta ekipa meri na najvišje lovorike; tudi on meri na to službeno mesto / ta pa visoko meri, vendar bo težko uspel
// v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: besede, očitki merijo nanj / sum meri nanj osumljen je on / publ. vsi ukrepi merijo na utrditev gospodarstva so namenjeni utrditvi gospodarstva
5. ekspr., z notranjim predmetom hoditi, premikati se: hitro je meril zadnjo četrtino poti; razburjeno meri sobo; meriti sobo gor in dol / z odločnimi koraki je začel meriti cesto; meriti klanec s počasno hojo / jastreb je meril nebo v veliki višini
● ekspr. meri besede, da ne bo kaj narobe misli, pazi, kaj govoriš; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; ekspr. žena mu meri vsak korak brez ženine vednosti ne more, ne sme iti nikamor; publ. smučarji so merili svoje moči so tekmovali; šel je h krojaču merit obleko da mu ugotovi, določi razsežnost telesnih delov za izdelavo obleke; publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi; star. on denarja ne šteje, ampak ga meri na mernike ima zelo veliko denarja

mériti se

1.

z orodnikom

imeti kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi:

ta izdelek se meri z najboljšimi na svetu

v znanju se meri z vsakim sošolcem

ekspr. on se more komaj od daleč meriti z njimi

/ letošnji pridelek se ne more meriti z lanskim je dosti manjši

2.

prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi:

šel se je merit z njim

/ meriti se za kolajno, naslov prvaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mériti -im nedov.

1.

kaj ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje

SINONIMI:

knj.izroč. izmerjati, knj.izroč. premerjati

2.

s količinskim prislovnim določilom izraža velikost česa

SINONIMI:

pog. biti velik, knj.izroč. biti velikosti, pog. imeti, publ. obsegati

3.

v kaj ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem

SINONIMI:

pog. ciljati, knj.izroč. pogajati2

4.

na kaj izraža, da se dejanje, imenovano v osebku, nanaša na določeno osebo, stvar

SINONIMI:

leteti

GLEJ ŠE SINONIM: držati, hoditi, namigovati, ocenjevati, vrednotiti
GLEJ ŠE: tekmovati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

mèriti mérim tudi méjriti -im nedov.
1. meriti, ugotavljati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: Meriti Mérni KM 1790, 95; Ivan czérkev mejri KŠ 1771, 785; je meo trſzt záto, ka bi mero to meſzto KŠ 1771, 806
2. ocenjevati, vrednotiti: i ſterom merom mejrite, ſztiſztom bode KŠ 1771, 21; ki ſzami ſzebé vu ſzebi mejrijo KŠ 1771, 546; Ár ſterov mejrov bodte merili, ſztiſztov bode vám nazáj merjeno KŠ 1771, 185; Mejri ſze kmertiki od Bogá dánomi KŠ 1771, 545
3. primerjati: jeli sze 'selezni szlovenje morejo vu pokornoszti, i ovih krsztsánszkih zvrsenosztih meriti z-szalaszkimi KOJ 1845, 80; Gda bi Zápola vido, da sze z-Maximiliána krepkosztjov nemore meriti KOJ 1848, 83
mèrjeni -a -o merjen: ſztiſztom bode vám nazáj merjeno KŠ 1771, 21

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

meriti ► ˈmẹːrt ˈmẹːrėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mérjenje -a s

1.

ugotavljanje, določanje, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje

SINONIMI:

izmera, meritev

2.

ocenjevanje lege, oddaljenosti cilja pred streljanjem, metanjem

SINONIMI:

pog. ciljanje, knj.izroč. pogajanje2

GLEJ ŠE SINONIM: meritev

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

méšana drúžba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

méter1 -tra m (ẹ̄)
1. osnovna enota za merjenje dolžine: debelina je dva metra [2 m]; drog meri štiri metre; polica je dolga tri metre; več metrov debelo obzidje; pog. visok je meter sedemdeset meter in sedemdeset centimetrov / dolžina v metrih / blago na metre blago, ki se prodaja in reže v poljubnih dolžinah
// kar meri določeno količino teh enot: odmeriti dva metra traku; do gozda je še petsto metrov / zadene ga na dvesto metrov; letalo se je dvignilo na pet tisoč metrov
● ekspr. kje bi že zdaj bil, če štejem vse metre, ki sem jih prehodil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; publ. v obratu bodo kmalu stekli prvi metri najlona bodo začeli proizvajati najlon
// v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre [3 m3] drv; izkopali so več kubičnih metrov zemlje / meriti v kubičnih metrih / pog. koliko daš za meter drv za kubični meter
// v zvezi kvadratni meter enota za merjenje ploščine in površine: soba meri deset kvadratnih metrov [10 m2] / pog. koliko stane meter parcele kvadratni meter
2. priprava z označenimi centimetri, decimetri, metri za merjenje, navadno dolga 1 do 2 m: kupiti meter in kladivo; lesen, zložljiv meter / šiviljski meter trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m; centimeter
3. nar. vzhodno utežna mera, 100 kg; cent: pridelal je deset metrov pšenice
♦ šport. tek na dvesto, sto metrov; trg. tekoči meter enota za merjenje dolžine ne glede na širino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

meter ► ˈmetėr -tra m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mg

Predlog

mg samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

miligram

miligramski

IZGOVOR: [mə̀gə̀], rodilnik [mə̀gə̀] in [èmgé], rodilnik [èmgé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Mg

Predlog

Mg samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

magnezij

magnezijev

IZGOVOR: [mə̀gə̀], rodilnik [mə̀gə̀] in [èmgé], rodilnik [èmgé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

MHz

Predlog

MHz samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

megaherc/megahertz

IZGOVOR: [mə̀hə̀zə̀], rodilnik [mə̀hə̀zə̀] in [èmházé], rodilnik [èmházé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mihájlovičevec -vca m (ȃ)
ekspr., med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih oboroženih enot Draže Mihajlovića; četnik: spopad z mihajlovičevci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

míkroekonomíja míkroekonomíje samostalnik ženskega spola [míkroekonomíja]

1.

ekonomija, gospodarski pojavi znotraj posameznih gospodarskih enot

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. microeconomy iz lat. micro.. ‛majhen’, ‛milijonina osnovne enote’ prevzeto iz gr. mīkrós ‛majhen’ + ↑ekonomija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

míkroekonomíja -e ž (ȋ-ȋ)
ekon. ekonomija, ki se ukvarja s problemi posameznih gospodarskih enot: razvoj mikroekonomije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

míkroekonómski míkroekonómska míkroekonómsko pridevnik [míkroekonómski]

1.

ki je v zvezi z mikroekonomijo 1.

ETIMOLOGIJA: ↑mikroekonomija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mili- prvi člen tujih zloženk

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

milijárda -e ž (ȃ)
1. tisoč milijonov: odšteti od milijarde; milijarda petsto tisoč / v prilastkovi rabi: pet milijard frankov; tri milijarde ton
// pog. vrednost toliko denarnih enot: izgube znašajo nekaj milijard; stroški projekta so se povečali za milijardo za milijardo evrov
2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: v tem času je žarek preletel milijarde kilometrov / tam je na milijarde mušic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

milijárda1 -e ž (ȃ) dve ~i; tri ~e tolarjev; prakt.sp. izvoz povečati za dve ~i |za dve milijardi denarnih enot|; poud. ~e kilometrov daleč |zelo veliko, neskončno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

milijón1 -a m (ọ̑)
1. tisoč tisočev: dva milijona in pol / v prilastkovi rabi: posojilo znaša milijon dolarjev; knjižnica ima pol milijona knjig; več milijonov let; tudi nesklonljivo dežela z milijon prebivalci
// pog. vrednost toliko denarnih enot: izposoditi si milijon; pri njegovem bogastvu se nekaj milijonov ne pozna; obnova gradu je stala pet milijonov pet milijonov evrov / ekspr. svoje milijone bom lahko že sam zapravil
2. ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: povedala ji je milijon stvari; elipt. milijoni umirajo od lakote milijoni ljudi / na nebu je na milijone zvezd
● ekspr. škoda gre že v milijone je zelo velika; pog., ekspr. saj ne sedim na milijonih nimam toliko denarja, da bi ga lahko nepremišljeno dajal, zapravljal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mL

Predlog

mL tudi ml ml samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

mililiter

mililitrski

IZGOVOR: [mə̀lə̀], rodilnik [mə̀lə̀] in [èmèl], rodilnik [èmèl]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mm

Predlog

mm samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

milimeter

milimetrski

IZGOVOR: [mə̀mə̀], rodilnik [mə̀mə̀] in [èmèm], rodilnik [èmèm]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mm2

Predlog

2 mm2 samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kvadratni milimeter

IZGOVOR: [mə̀mə̀ na kvadrát, na drúgo], rodilnik [mə̀mə̀ na kvadrát, na drúgo] in [èmèm na kvadrát, na drúgo], rodilnik [èmèm na kvadrát, na drúgo]

ZVEZE: N/mm2

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Mn

Predlog

Mn samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

mangan

manganov

IZGOVOR: [mə̀nə̀], rodilnik [mə̀nə̀] in [èmèn], rodilnik [èmèn]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

množína -e ž (í)
1. kar opredeljuje kaj glede na število merskih enot ali enot sploh: meriti množino elektrike, svetlobe, toplote; množina denarja v obtoku; julijska množina padavin; množina mišičnih vlaken / publ., z oslabljenim pomenom velika množina hrane veliko hrane / mn., nav. ekspr. koruza je rasla v velikih množinah
2. knjiž., navadno z rodilnikom razmeroma veliko število česa: množina nabranih besed je onemogočala hitro ureditev; ulico je razsvetljevala množina luči; množina primerov je delala delo nepregledno / kvaliteto hrane je skušal nadomestiti z množino
3. zastar. množica: plesaje se vrti velika množina / množina ljudi
4. jezikosl. slovnično število, ki zaznamuje več kot dve, v nekaterih jezikih pa dve ali več stvari: slovenski jezik ima ednino, dvojino in množino / postaviti samostalnik v množino; prva oseba množine / majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov
● ekspr. kje so še drugi, ker si govoril v množini ker si govoril, kot da vas je več

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Mo

Predlog

Mo samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

molibden

IZGOVOR: [mə̀ó], rodilnik [mə̀ó] in [èmó], rodilnik [èmó]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mobilizácija -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

modulárni PLK -ega -ja m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mónoterpén -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

montáža -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ms

Predlog

ms samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

milisekunda

IZGOVOR: [mə̀sə̀], rodilnik [mə̀sə̀] in [èmès], rodilnik [èmès]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

MS

Predlog

MS samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Murska Sobota

IZGOVOR: [mə̀sə̀], rodilnik [mə̀sə̀]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Mt

Predlog

Mt samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

majtnerij

IZGOVOR: [mə̀tə̀], rodilnik [mə̀tə̀] in [èmté], rodilnik [èmté]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

MW

Predlog

MW samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

megavat

megavatni

IZGOVOR: [mə̀və̀], rodilnik [mə̀və̀] in [èmvé], rodilnik [èmvé] in [mə̀ dvójni və̀], rodilnik [mə̀ dvójni və̀] in [èm dvójni vé], rodilnik [èm dvójni vé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

MWh

Predlog

MWh samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

megavatna ura

IZGOVOR: [mə̀və̀hə̀], rodilnik [mə̀və̀hə̀] in [èmvéhá], rodilnik [èmvéhá] in [mə̀ dvójni və̀hə̀], rodilnik [mə̀ dvójni və̀hə̀] in [èm dvójni véhá], rodilnik [èm dvójni véhá]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Mx

Predlog

Mx samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

maxwell

IZGOVOR: [mə̀íks], rodilnik [mə̀íks] in [èmíks], rodilnik [èmíks]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Na

Predlog

Na samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

natrij

natrijev

IZGOVOR: [nə̀á], rodilnik [nə̀á] in [èná], rodilnik [èná]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

NaCl

Predlog

NaCl samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

natrijev klorid, sol

IZGOVOR: [nə̀ácə̀lə̀], rodilnik [nə̀ácə̀lə̀] in [ènácéèl], rodilnik [ènácéèl]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

načêlo monetárnega nominalízma -a -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

natovski

Predlog

natovska natovsko pridevnik

IZGOVOR: [nátou̯ski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Nb

Predlog

Nb samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

niobij

IZGOVOR: [nə̀bə̀], rodilnik [nə̀bə̀] in [ènbé], rodilnik [ènbé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Nd

Predlog

Nd samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

neodim

IZGOVOR: [nə̀də̀], rodilnik [nə̀də̀] in [èndé], rodilnik [èndé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ne

Predlog

Ne samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

neon

IZGOVOR: [nə̀é], rodilnik [nə̀é] in [èné], rodilnik [èné]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

nédičevec -vca m (ẹ̑)
privrženec srbskega protirevolucionarnega politika Milana Nedića: propaganda nedičevcev
// med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih enot Milana Nedića: spopad partizanov z Nemci in nedičevci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

nédičevec -vca m z -em člov. (ẹ̑) |pripadnik srbskih protipartizanskih enot v 2. svetovni vojni|
nédičevčev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Neenotno podomačevanje rastlin: »žižula« in »fedžoja«

Pri reševanju križanke me je presenetilo, da je v isti križanki ena rastlina poimenovana žižula, druga pa feijoa. Kako pojasnjujete različno podomačevanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

némški -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško-slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barve
♦ bot. nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; nemška detelja lucerna; lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. nemški viteški red
// med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili nemški bunker / nemška okupacija slovenskega ozemlja

némško

prisl.:

govoriti (po) nemško

nemško beroče občinstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

nenáden -dna -o prid.(ȃ)
1. ki nastopi v trenutku, naenkrat: nenaden napad nasprotnikovih enot / nenadna bolezen; materina nenadna smrt / tišino je zmotil nenaden krik; nenadna, ostra bolečina; nenadno spoznanje / njegov nenadni prihod jo je presenetil nepričakovani; nastopile so nenadne ovire, težave nepričakovane
2. ki nastopi v razmeroma kratkem času; hiter: njegov nenadni uspeh je starše razveselil / nenadna temperaturna sprememba je slabo vplivala nanj

nenádno

prisl.:

nenadno ga je obšla slabost

nenadno skočiti

nenadno so se zbudili v njej stari spomini

obraz se mu je nenadno zresnil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

nenádni -a -o prid.

ki nastopi v trenutku, naenkrat

SINONIMI:

knj.izroč. iznenadni, knj.izroč. naenkratni

GLEJ ŠE SINONIM: hitri

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

nèpremičnínska evidénca -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

(Ne)stičnost dvopičja pri zapisovanju rezultatov

V mnogo člankih naletim na rezultate pisane s stičnim dvopičjem. Sama sem iz pravil razbrala, da je to napačno vendar se ta napaka tolikokrat pojavlja, da sem v dilemi ali o temu obstaja kakšen poseben dogovor. Primer, rezultat tekme je bil 22:23 namesto 22 : 23. Zakaj je to tako pogosta napaka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ni

Predlog

Ni samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

nikelj

IZGOVOR: [nə̀í], rodilnik [nə̀í] in [èní], rodilnik [èní]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

NM

Predlog

NM samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Novo Mesto

IZGOVOR: [nə̀mə̀], rodilnik [nə̀mə̀]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

No

Predlog

No samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

nobelij

IZGOVOR: [nə̀ó], rodilnik [nə̀ó] in [ènó], rodilnik [ènó]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

nóč Frazemi s sestavino nóč:
bíti čŕn kot nóč, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, božíčna nóč, čez nóč, čŕn kot nóč, dán in nóč, kàkor dán in nóč, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], neúmen kot nóč, nóč in dán, pod pláščem nočí, poróčna nóč, prijáteljica nočí, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svéta nóč, velíka nóč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

NOK

Predlog

NOK samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

norveška krona

IZGOVOR: [ènóká], rodilnik [ènóká] in [nók], rodilnik [nók]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

nomenklatúrna kombinácija -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

nominálni devízni tečáj -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

nónij -a m (ọ́)
teh. pomožno merilo za določanje vrednosti, manjših od najmanjših enot skale na merilni pripravi:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Np

Predlog

Np samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

neptunij

IZGOVOR: [nə̀pə̀], rodilnik [nə̀pə̀] in [ènpé], rodilnik [ènpé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

npr.

Predlog

okrajšava

na primer

IZGOVOR: [nə̀pə̀rə̀]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

objékt na trási žíčnice -a -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Oblika glagola, ki se nanaša na več oseb različnega spola

Pri pripravi pravnih aktov smo naleteli na spodnji dve dilemi glede uporabe glagola, kadar se ta nanaša na več oseb ali na več oseb različnega spola.

1. primer: Kaj je pravilno: »Član ali njegov družinski član lahko zaprosi za pomoč.« ali »Član ali njegov družinski član lahko zaprosita za pomoč.«

Želimo zapisati, da lahko za pomoč zaprosi ali član ali njegov družinski član. Pri tem ne želimo, da bi iz besedila izhajalo, da lahko za pomoč zaprosita samo oba hkrati (član in družinski član), kar morda nakazuje druga (množinska) oblika.

2. primer: Kaj je pravilno: »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da je predsednik, tajnik ali strokovna služba kršil ta pravilnik.« ali »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da je predsednik, tajnik ali strokovna služba kršila ta dogovor.« ali »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da so predsednik, tajnik ali strokovna služba kršili ta dogovor.«

Želimo zapisati, da lahko član vloži pritožbo, če meni, da je prišlo do kršitve s strani predsednika, tajnika ali strokovne službe, pri čemer lahko pritožbo vloži že, če pravilnik krši vsak od teh in ne zgolj v primeru, da se kršitev nanaša na vse tri, kar morda nakazuje tretja (množinska) oblika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

obmóčje -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

obodvoji ► ȯbȯdˈvȯːjė -e -a zaim.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

obój2 -a -e zaim. (ọ̑)
1. poudarja skupnost, povezanost dveh vrst, skupin: mladina obojega spola; oboje vino / oboji otroci, naši in sosedovi; oboji predstavniki / oboja družina ga ima rada; oboja moka je presejana obojna
2. pri množinskih samostalnikih poudarja skupnost, povezanost dveh enot: oboje hlače si zamazal; oboja vrata se težko zapirajo / oboji čevlji ga tiščijo oba para; sam.: Grki in Rimljani, oboji so imeli sužnje; to je pri njem prirojeno ali priučeno ali oboje; občutil je žalost in veselje, oboje hkrati; prereži na dvoje, a obojega mu ne dajaj; zjutraj ima kruh z obojim, z maslom in marmelado

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

obóje -ih tudi -- štev. (ọ̑)
pri množinskih samostalnikih poudarja skupnost, povezanost dveh enot: otrok je raztrgal oboje hlačk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

obóje -ih cel. količ. zaim.

pri množinskih samostalnikih ki poudarja skupnost, povezanost dveh enot

SINONIMI:

oboji

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

oborožítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od oborožiti: skrbeti za oborožitev vojaških enot, vojakov; stroški za oborožitev / atomska, jedrska, konvencionalna oborožitev
2. publ. orožje, bojna oprema: tovariši so se pomenkovali o njegovi oborožitvi; v napadu so izgubili skoraj vso oborožitev, med drugim tudi minomet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

obrníti in obŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. spremeniti izhodiščno smer gibanja ali usmerjenost česa v nasprotno smer gibanja ali usmerjenost: obrniti konja; obrniti ladjo, voz; obrniti se in iti nazaj / smer toka se je obrnila; pren., ekspr. kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj
// navadno s prislovnim določilom spremeniti smer gibanja ali usmerjenost česa sploh: obrniti kamero v drugo smer; obrniti obraz proti soncu; obrniti sliko k steni / obrniti otroka od okna; obrniti se na levo, proti hiši; obrniti se na petah, s celim telesom / veter se je obrnil; kazalec na instrumentu se je obrnil navzdol / obrniti glavo nazaj ozreti se; ni vedel, v katero vas bi (se) obrnil napotil, šel
2. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu: obrniti ključ v ključavnici; obrniti ročico stroja v levo / obrniti gumb na radijskem sprejemniku; obrniti stikalo; obrniti volan / obrniti bolnika na bok; obrniti se na hrbet
3. narediti, da kaj leži s spodnjo stranjo navzgor: obrniti dlan; obrniti pokrovko / obrniti peščeno uro / obrniti mrvo; z oranjem obrniti zemljo / obrniti list v knjigi
// narediti, da se notranja stran česa nahaja zunaj: obrniti hlače, jopico; obrniti vrečko / obrniti žep; šivilja ji je obrnila plašč ga razparala in ponovno sešila z narobno stranjo tkanine navzven
4. navadno s prislovnim določilom narediti, da dobi kaka dejavnost vsebino, kot jo nakazuje določilo: obrniti misli, pozornost na druge stvari; obrniti pogovor drugam; obrniti kaj na bolje, v dobro; obrniti kaj na smešno stran; obrniti kaj v svojo korist / publ. obrniti zunanjo politiko v smer popuščanja
// narediti, da dobi kaka dejavnost nasprotno obliko od izhodiščne: obrniti matematično nalogo / v nekaj letih jim je uspelo obrniti razmerje med uspešnimi in neuspešnimi učenci / obrniti vprašanje
5. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, njegovo usmerjenost, kot ga nakazuje samostalnik: vso svojo ljubezen sta obrnila na hčer; bal se je, da ne bi obrnil očetove jeze nase; svojo delavnost in skrb je obrnil v obdelovanje zemlje
● pog. kakor obrneš, srečen ne boš nikoli karkoli storiš; ekspr. dobro zna obrniti besedo spretno, uspešno zna govoriti; ekspr. vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori vedno dobro premisli, preden spregovori; pog. po pameti, za pametne reči obrniti denar uporabiti, naložiti; ekspr. vsak dinar trikrat obrne veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen; ekspr. hči ga je obrnila za sto evrov ogoljufala; pog. vso hišo mi je narobe obrnil vse je razmetal, spravil v nered; pog. obrniti komu hrbet ne več hoteti imeti opravka z njim; zapustiti ga, navadno v neprijetnem položaju; ekspr. dvakrat je obrnil ključ zaklenil; ekspr. dovolj je, obrni list, ploščo začni govoriti o čem drugem; knjiž. obrniti orožje proti lastnim zaveznikom začeti se boriti proti njim; knjiž. obrniti oči, pogled vstran pogledati vstran; zastar. spis so obrnili v nemški jezik prevedli; ekspr. radi bi svet na glavo obrnili spremenili trdna, ustaljena načela, spoznanja; ekspr. vso vas je obrnil proti nam naščuval; pog. vse smo obrnili, pa ga nismo našli preiskali; pog. vsak, še tako splošen očitek obrne nase misli zanj, da velja samo njemu; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj
♦ ekon. obrniti sredstva narediti, da se spremeni oblika njihove vrednosti; fin. obrniti denar narediti, da menja lastništvo; navt. obrniti jadro od vetra, proti vetru

obrníti se

in obŕniti se

1.

navadno s prislovnim določilom

izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo:

naključje se je obrnilo nam v prid

potek vojne se je obrnil v korist zaveznikov

/ položaj se je popolnoma obrnil; knjiž. spletka, ki so jo pripravljali, se je obrnila proti njim samim je zadela njih same, škodovala njim samim; vreme se bo obrnilo spremenilo; pren. umetnost se je obrnila k resničnosti

2.

v zvezi z na

izraža, da osebek pride s kom v stik z določenim namenom:

obrniti se na koga za nasvet, v potrebi, s prošnjo

javno se obrniti na koga s pozivom

/ pisno se obrniti na sodišče

3.

ekspr.,

navadno s prislovnim določilom,

s širokim pomenskim obsegom

izraža način ravnanja, kot ga določa sobesedilo:

pri delu se zna hitro obrniti

če se boste znali prav obrniti, si boste nabrali precej denarja

/ potrebujem človeka, ki se zna obrniti spretnega, iznajdljivega; mlad je, ne zna se še prav obrniti ukrepati, delati

/ obrni se že, kaj mečkaš

●

ekspr. kamor se obrnem, povsod sam nered kamor pogledam, stopim; pog. leto se je hitro obrnilo je hitro minilo; ekspr. če bi oče to vedel, bi se v grobu obrnil bi se zelo razžalostil, razjezil; ekspr. še želodec se mi bo obrnil, ko to gledam slabo mi je, na bruhanje mi gre; ekspr. ljudstvo se je obrnilo od svojega voditelja ni mu več naklonjeno, ne zaupa mu več; knjiž. s hvaležnim pogledom se je obrnil k njej hvaležno jo je pogledal; publ. obrniti se k resničnim problemom začeti se ukvarjati z njimi, zanimati se zanje; ekspr. obrnil si se na napačen naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel; obrnilo se mu je na bolje počuti se bolj zdravega

♦

fin. denar se ni niti enkrat obrnil

obrnívši

zastar.:

obrnivši ladjo, so zajadrali na odprto morje

obŕnjen

-a -o:

narobe obrnjen kožuh

balkon je obrnjen na cesto

moža sta obrnjena drug proti drugemu

obrnjena slika predmeta

navzdol obrnjene veje drevesa

obrnjeno zaporedje dogodkov

okno je obrnjeno na sever

●

ekspr. fant je preveč obrnjen vase zanima se zlasti za svoj notranji svet

♦

fiz. obrnjena slika slika, usmerjena nasprotno kot predmet; jezikosl. obrnjena stava ne navaden, spremenjen vrstni red sintaktičnih enot v stavku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

obstájati1 -am nedov. (ā)
1. biti materialno ali duhovno navzoč v stvarnosti: društvo obstaja že več let; na svetu obstaja dosti stvari, ki jih še ne poznamo; obstaja veliko vrst gob; ekspr. tako je, odkar obstaja svet / z oslabljenim pomenom: še obstaja možnost, da ga rešimo je mogoče; med njimi obstajajo velika nasprotja; obstaja nevarnost poplav grozijo nam poplave; obstaja upanje, da bo prošnja ugodno rešena upamo
// ekspr. živeti, shajati2: brez hrane ne bi mogli dolgo obstajati
● moderna glasba zanj sploh ne obstaja ne prizna ji vrednosti; je ne pozna; ekspr. zame ne obstajaš več ne menim se zate; ne maram te; ekspr. odbor obstaja samo na papirju njegova dejavnost se ne čuti; knjiž. o tem problemu obstaja več knjig je napisanih
2. v zvezi z iz izraža, da je, sestoji kaj iz več enot: kosilo je obstajalo iz treh jedi; priprava obstaja iz več delov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

obstáti3 -stojím nedov. (á í) v sedanjem času in deležniku na -č
1. biti2, obstajati1: v nekaterih deželah še obstoji rasno razlikovanje; obstoji veliko zvezd, ki jih ne moremo videti s prostim očesom; knjiž. resnica obstoji neodvisno od človeka / publ.: obstoji nevarnost, da prevlada tako mnenje nevarno je; obstoji sum, da je to storil njegov sin sumijo; obstoji vprašanje, kako rešiti ta problem vprašanje je; lepota tega jezika obstoji v blagoglasnosti ta jezik je lep zaradi blagoglasnosti
2. v zvezi z iz izraža, da je, sestoji kaj iz več enot; obstajati1: plen obstoji iz dveh zajcev; priprava obstoji iz več delov

obstojèč

-éča -e:

družina, obstoječa iz treh članov;

prim. obstoječ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

očístiti -im dov. (í ȋ)
1. odstraniti umazanijo, prah: očistiti čevlje, obleko; očistiti s krpo, vodo; temeljito očistiti stanovanje / očistiti brano prsti / ekspr. ceste po nesreči še niso očistili niso še odstranili razbitin z nje; pren. očistiti srce hudobije
// odstraniti sploh: zdravnik mu je očistil zobni kamen; očistiti sneg z avtomobila / očistiti madeže
2. odstraniti primesi: očistiti rudo; očistiti žito za seme; pren. očistiti jezik tujih besed
// odstraniti odvečno iz česa; otrebiti: očistiti mladi gozd; očistiti ledino kamna, od kamna / očistiti ribe, solato
3. knjiž. povzročiti, da postane kaj bolj jasno, izoblikovano: očistiti svoje nazore
4. knjiž. povzročiti moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev: nesreča ga je očistila; v trpljenju se je očistila / duševno, moralno očistiti
● star. očistiti se grehov spovedati se grehov
♦ med. očistiti rano odstraniti gnoj, tujke; voj. očistiti minsko polje odstraniti, uničiti neeksplodirane mine; očistiti teren uničiti ostanke nasprotnikovih enot

očístiti se

izčistiti se:

voda v potoku se je očistila

vino se še ni očistilo

♦

čeb. čebele se očistijo se iztrebijo, ko prvič spomladi izletijo iz panja

očíščen

-a -o:

očiščeni čevlji

moralno očiščen človek

oprano in očiščeno sadje

očiščeno žito

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

očiščeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na čiščenje, očiščevanje: očiščevalna dela na cesti je oviral snežni metež / očiščevalni učinek trpljenja
♦ voj. očiščevalna akcija, operacija akcija, operacija za uničenje ostankov nasprotnikovih enot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ofenzíva -e ž (ȋ) roška ~; ~ letalskih enot napad; publ. diplomatska ~ |silovito, načrtno prizadevanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Okrajšani zapis termina »astronomska enota«

V astronomiji se zelo pogosto rabi njena enota astrononska enota, ki se (do sedaj) največkrat zapiše kot a.e., pisano skupaj, pa tudi po anglosaškem zgledu AU. V zadnjem času se pojavljajo tudi zapisi s presledkom a. e.. Kakšno je vaše mnenje glede ustreznega zapisa, saj v RS ni kakšnega posebnega inšpektorata/službe ipd. za takšne vrste enot? V 1980 se je na FNT ljubljanske univerze pri predavanjih pisalo a.e.. Zanimivo bi bilo tudi videti kako bi bilo z (namišljeno) enoto N/a.e., torej Newton/njuton na astrononsko enoto. Za dolžino se rabi tudi parsek, ki ni toliko sporen, in se po navadi zapiše kar po anglosaškem vzoru kot pc. Ali bi ga mogoče veljalo celo nekako sloveniti kot AU?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

okrepítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ telesa; publ.: ~ miru utrditev; ~ dejavnosti povečanje; števn. prihod novih okrepitev |dodatnih vojaških enot|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

oligomêr -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

oligomêr -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

oligosaharíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

operatívnost -i ž (ȋ)
publ. uspešnost, zavzetost: v poslovanju je potrebna večja operativnost; premajhna operativnost odbora
// dejavnost, delovanje: operativnost vojaških enot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

óptimum óptimuma samostalnik moškega spola [óptimum]

kar je glede na obstoječe možnosti, okoliščine najboljše, najugodnejše

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Optimum) iz lat. optimum ‛najboljše’, iz optimus ‛najboljši’ - več ...

.org

Predlog

okrajšava

spletna domena za nekomercialne uporabnike

IZGOVOR: [píka órəgə̀] in [píka óergé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Os

Predlog

Os samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

osmij

IZGOVOR: [ósə̀], rodilnik [ósə̀] in [óès], rodilnik [óès]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

osméro -ih tudi -- štev. (ẹ̑)
skupina osmih enot
a) pri množinskih samostalnikih: osmero mladih oči strmi v mrak
b) pri drugih samostalnikih: imel je osmero otrok
♦ rel. osmero blagrov povzetek krščanskega moralnega nauka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

osnôva -e ž (ȏ) navadno s prilastkom
1. kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: navodila so osnova za izpolnjevanje načrta; to odkritje je bilo osnova za razvoj vede podlaga; duhovne, idejne osnove gibanja; moralne osnove sodobne družbe; dokumenti bodo služili kot osnova za pogajanja / gimnazija da dobro osnovo za študij na univerzi podlago / publ.: delovati na osnovi pravilnika; določiti cene na osnovi ponudbe in povpraševanja; ocenjevati delo na osnovi objektivnih meril z objektivnimi merili
// kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: materialna osnova družbe, družine / domača surovinska osnova ne zadošča za potrebe industrije
// kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je osnova naših zahtev; konferenca nima pravne osnove za sprejemanje takih sklepov / ta trditev nima osnove je neupravičena, neutemeljena; za tako ravnanje ni nobene osnove razloga, vzroka
// kar služi za presojanje, vrednotenje česa: osnova za nagrajevanje naj bo delo / davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; pokojninska osnova povprečje osebnega dohodka v določenem obdobju pred upokojitvijo, od katerega se odmeri pokojnina
2. bistvena sestavina: osnova teh hribov je apnenec / osnova njenih pesmi so čustvene prvine / krema je narejena na osnovi lanolina
3. nav. mn. bistveni, najpomembnejši pojmi in načela kakega znanstvenega ali ideološkega sistema: osnove ekonomike, matematike, psihologije / osnove socialistične morale
4. jezikosl. s pripono razširjeni koren besede: naglas je na osnovi / ajevska, ijevska osnova; nadomestna osnova ki z drugo, glede na izvor različno osnovo, sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nedoločniška, sedanjiška osnova
5. tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete: nategniti osnovo
// osnovne niti: osnova je bombažna, votek pa volnen / vezna, zankasta osnova
● knjiž. družina je osnova človeške družbe osnovna celica; knjiž. hiša ima trdno osnovo temelje; pog. po zvišanju ima 1.500 evrov osnove osebnega dohodka, brez kakih dodatkov; ekspr. njene besede so brez vsake osnove so izmišljene, neresnične; zastar. sodeloval je pri osnovi društva ustanovitvi; zastar. osnova romana osnutek, načrt; publ. akcija je bila že v osnovi napačna v začetku, od začetka; publ. to pomeni v osnovi isto pravzaprav, dejansko
♦ agr. krmna osnova vsa razpoložljiva krma; biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; gastr. kostna osnova kuhane ali pražene kosti z dodatki za pripravljanje juh, omak; mat. korenska osnova število, iz katerega se računa koren; logaritemska osnova število, na katerem temelji logaritemski sistem; osnova potence število, ki se potencira; osnova številskega sistema število, ki izraža, koliko enot nižjega reda ima enota višjega reda; obrt. vezilna osnova blago, na katerem se veze; petr. osnova glavni del predornine, navadno steklast ali drobnozrnat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

osnôven -vna -o prid., osnôvnejši (ȏ)
1. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: osnovni strokovni izrazi; osnovni biografski podatki; osnovni pojmi iz matematike; osnovne lastnosti, značilnosti / pridobiti si osnovno izobrazbo; osnovna pravila igre / osnovna načela
2. ki je po pomembnosti na prvem mestu: osnovna dejavnost podjetja; osnovna dolžnost, naloga; osnovna vprašanja obstoja / osnovni pogoji za delo; osnovni vzrok za kaj glavni; to je njegova osnovna napaka velika, glavna / osnovna hrana; osnovna živila
// ki je za kaj najpomembnejši, najvažnejši: osnovna misel romana; osnovne poteze glavnega junaka / publ. osnovna točka dnevnega reda glavna, prva
3. ki predstavlja osnovo, temelj česa: brez osnovnih raziskovanj nadaljnje delo ni mogoče
// v zvezi osnovna šola obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo: dokončati osnovno šolo; nižji in višji razredi osnovne šole / devetletna osnovna šola / s samoprispevki so sezidali več osnovnih šol
// v socializmu, v zvezi osnovna organizacija najmanjša organizacijska enota: osnovna mladinska organizacija
4. ki je bistvena sestavina česa: osnovna kovina v tej zlitini je baker / osnovna sestavina kamnine
5. teh. ki je v določenem procesu prvi: osnovni nanos laka, malte; za osnovno barvo je uporabil belo barvo
♦ agr. osnovno gnojenje prvo gnojenje s hranili, potrebnimi za normalno rast; biol., bot. osnovno tkivo rastlinsko tkivo, ki lahko opravlja različne funkcije; ekon. osnovni kapital kapital, ki je naložen v delovna sredstva; osnovna glavnica glavnica brez rezervnih skladov in dobička; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; fiz. osnovni delec; osnovni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; osnovne barve tri enobarvne sestavine, iz katerih se lahko sestavi vsaka barva; osnovna konstanta konstanta, ki se vzame kot dani podatek za kako teorijo; geogr. osnovna karta karta, izdelana na osnovi terenske meritve; geom. osnovna ploskev, stranica; osnovna projekcijska ravnina vsaka projekcijska ravnina v neposredno danem projekcijskem sistemu; glasb. osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; prvi, najnižji harmonični delni ton, ki daje tonu višino; jezikosl. osnovni pomen besede pomen besede, iz katerega je mogoče logično izpeljati druge pomene; osnovna in določilna beseda zloženke; osnovna stopnja pridevnika ali prislova oblika, ki izraža izhodiščni pomen pridevnika ali prislova; mat. osnovna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje; med. osnovna presnova presnova, ki je potrebna za življenje pri mirovanju; min. osnovna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; obrt. osnovne petlje prvine, s katerimi se oblikuje (vzorčno) pletenje ali kvačkanje; pravn. osnovne človekove pravice človekove pravice, ki so zagotovljene z ustavo; šol. posebna osnovna šola nekdaj osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; šport. osnovna črta črta ob koncu teniškega igrišča, s katere igralec servira; teh. osnovne enote enote za osnovne količine v mednarodnem sistemu enot; tekst. osnovni valj del statev, na katerem je navita osnova; osnovne niti podolžne niti v tkanini; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine

osnôvni

-a -o sam.:

pog. ima samo osnovno osnovnošolsko izobrazbo

ta lastnost je v njem nekaj osnovnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

osnôvna dimenzíjska enôta -e -e -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

osnôvna veličína -e -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

otonémiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) jezikosl.
ugotoviti, določiti besedi vrsto tonema: za pravopisni slovar so otonemili veliko število novih enot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.