ép -a m (ẹ̑) lit. pripovedno literarno delo v verzih, ki obširno govori o kakem velikem in slavnem dogodku: rad je prebiral slavne epe / ljudski, umetni ep; idilični, junaški, religiozni, zgodovinski, živalski ep
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
epopéja -e ž (ẹ̑) - 1. nav. vznes. ep, zlasti obsežnejši ali junaški: grški epopeji Iliada in Odiseja; Pan Tadeusz je moderna narodna epopeja
- 2. publ. pripovedno literarno delo, ki na široko obravnava življenje: roman je tragična epopeja narodne preteklosti
- 3. knjiž. pomembno, junaško dogajanje: osvobodilna vojna je pomenila veliko epopejo za našo deželo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
épos -a m (ẹ̑) knjiž. ep: junaški epos;
epos o stvarjenju sveta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
heksámeter -tra m (á) lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici, šestomer: ep v heksametrih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
herójski -a -o prid. (ọ̑) izredno pogumen, junaški: herojski borci za svobodo / dati zasluženo priznanje herojskim materam / herojski boj; herojska zmaga, žrtev; herojsko dejanje / herojska doba
♦ gled. herojski traged igralec, ki igra junaške tragične vloge; lit. herojski ep ep, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; junaški epherójsko prisl.: herojsko so padli za domovino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
idíličen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na idila 2, 3: idilični kraji;
idilična vaška cerkev / bil je priča idiličnemu prizoru / idilično življenje / ekspr. okrog njega je vladal idiličen mir popoln // idilični motivi / iron. ima idilične predstave o ljubezni; idilično opisovanje razmer neresnično, olepšano
♦ lit. idilični epidílično prisl.: idilično lepa pot skozi gozd
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
junáški -a -o prid. (á) - 1. ki je storil izredno pogumno, junaško dejanje: junaški borci; junaški narod; junaška četa / junaški čas
// izredno pogumen, neustrašen: zbral je same junaške fante / junaški boj; junaški govor; junaško dejanje
// nav. ekspr. ki prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: junaška mati - 2. značilen za junake: umreti junaške smrti / prelita junaška kri kri junakov
// ekspr. tolče se po junaških prsih
♦ lit. junaški ep ep, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; junaška epika; junaška pesem ljudska pesem, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; muz. junaški tenor tenorski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega tenorja
junáško prisl.: junaško se bojevati; junaško prenašati bolečine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
miriáda -e ž (ȃ) knjiž. - 1. redko deset tisoč: ep ima več kot miriado verzov
- 2. ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: snežna odeja se blešči od miriade drobnih kristalčkov; miriade zvezd / v travi se je lesketalo na miriade rosnih biserov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nibelúnški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Nibelunge: nibelunški zaklad
♦ lit. nibelunški ep; nibelunška kitica kitica, ki obsega štiri šesterostopne verze z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
prepésniti -im dov. (ẹ̑) - 1. s pesnjenjem spremeniti v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo: prepesnil je tudi nekaj ljudskih pesmi / prepesniti sonet v štirivrstičnico
● pred objavo je del pesmi prepesnil na novo spesnil
// umetniško, soustvarjalno prevesti v verzih napisano literarno delo: prepesniti Homerjev ep; prepesniti iz italijanščine v slovenščino - 2. s pesnjenjem, umetniškim ustvarjanjem narediti, da se izraža kaj v določeni pesniški, umetniški obliki: esejist trdi, da je v tej pripovedi Cankar prepesnil Komunistični manifest / prepesniti svoja doživetja v prepričljive verze
// ekspr., v zvezi z v preoblikovati kako umetniško delo tako, da nastane to, kar izraža dopolnilo: prepesniti znani ep v simfonijo / prepesniti igro v filmski jezik - 3. ekspr. poustvariti kaj na izrazito oseben, pesniški način: ta slikar predmetov ni reproduciral, ampak prepesnil / impresionistični kritik delo, ki ga vrednoti, prepesni
prepésnjen -a -o: v slovenščino prepesnjena pesnitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
prepesnjeváti -újem nedov. (á ȗ) - 1. s pesnjenjem spreminjati v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo: prepesnjevati ljudske pesmi
// umetniško, soustvarjalno prevajati v verzih napisano literarno delo: tri leta je prepesnjeval Dantejev ep v slovenščino - 2. s pesnjenjem, umetniškim ustvarjanjem delati, da se izraža kaj v določeni pesniški, umetniški obliki: v teh pravljicah je prepesnjeval orientalske pravljične motive / prepesnjevati resničnost v simbole
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
religiózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na religijo, veren: religiozen človek;
biti religiozen;
globoko religiozen / religiozni pojmi / religiozni obredi verski
● knjiž. religiozna ljubezen do zemlje velika, zelo spoštljiva
♦ lit. religiozni ep; sam.: religiozni in ateisti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
stvarítev -tve ž (ȋ) navadno s prilastkom - 1. umetniško delo kot rezultat ustvarjanja: ta ep je njegova najpomembnejša stvaritev; kipar je večino svojih stvaritev poklonil domovini; domače dramske stvaritve; filmske, operne stvaritve
// uprizoritev dramskega dela kot rezultat umetniškega ustvarjanja: videli smo zelo dobro gledališko, odrsko stvaritev
// upodobitev dramskega lika kot rezultat umetniškega ustvarjanja: njegov Hamlet je nedvomno prepričljiva igralska stvaritev; v spominu nam bodo ostale različne stvaritve te znane igralke - 2. kar je rezultat ustvarjanja, razmišljanja: te nenavadne besede so njegove stvaritve / zdel se ji je bolj stvaritev domišljije kot živ človek / publ. na svetovnem avtomobilskem salonu je tovarna predstavila svoje zadnje stvaritve modele
● knjiž. to dekle je zanj najlepša stvaritev na zemlji najlepše bitje; knjiž. človek je stvaritev narave je rezultat razvoja narave; bistvene lastnosti, značilnosti človeka določa narava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
šestomér -a m (ẹ̑) lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici; heksameter: ep v šestomerih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
travestírati -am dov. in nedov. (ȋ) lit. predelati, spremeniti v travestijo: travestirati dramo, ep, roman / žarg. travestirati Jurčiča
● knjiž. ekonomski optimisti so neprijetna dejstva travestirali olepšali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
živálski -a -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na živali: živalski organizem; živalska koža / živalska vrsta / živalski strup; živalska maščoba; živalsko lepilo / živalske bolezni / živalski ornament / uporabljati za koga živalska imena / živalski vrt
♦ astr. živalski krog dvanajst ozvezdij ob ekliptiki, katerih večina ima imena živali; biol. živalski mikroorganizmi; živalski plankton; živalska podvrsta, populacija; biol., kem. živalske beljakovine; farm. živalsko oglje oglje iz živalskih snovi; kem. živalski škrob iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah; lit. živalski ep; živalska pravljica, pripovedka - 2. ekspr. ki izvira samo iz telesnosti, nagonov: živalski odnos do spolnosti / studili so se ji njegovi živalski nagoni
- 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: živalski strah pred smrtjo; živalska pohlepnost; živalsko sovraštvo do nasprotnikov / iz sobe je bilo slišati živalsko kričanje zelo glasno
živálsko prisl.: živalsko oblikovani uhlji; živalsko popadljiv; sam.: razkriti živalsko v človeku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.