fenomenálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: ima fenomenalen spomin; doživel je fenomenalen uspeh; fenomenalno odkritje
// nenavadno, izredno sposoben: fenomenalen človek; fenomenalen dirigent
2. knjiž. pojaven: fenomenalni svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.