cineast -a [cineást in sineást] m (ȃ) knjiž. filmski ustvarjalec: odkriti mladega cineasta z izvirnim slogom;
tega režiserja cenijo cineasti po vsem svetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cineást -a [si] m, člov. (ȃ) |filmski ustvarjalec|cineástinja -e [si] ž, člov. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
igrálec -lca m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
literáren -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na literatura 1, 2:a) romantika, realizem in drugi literarni tokovi;
pisatelj goji različne literarne oblike;
filmski ustvarjalec se je držal literarne predloge;
lirika, epika in dramatika so literarne vrste / literarni umetniki, ustvarjalci / literarna umetnost / publ. v literarno areno prihajajo mladi pesniki; knjiž. svojo literarno pot je začel kot pesnik / literarni jezik knjižni jezik; leposlovni jezik; literarni krožek; literarni salon; organizirati literarni večer prireditev, na kateri se posredujejo poslušalcem literarna dela, navadno z branjem; literarna čitanka pomožni učbenik z izbranimi literarnimi sestavki in kratkimi življenjepisi avtorjev; literarna priloga časopisa; izdajati literarno revijo; njegovo literarno delo obsega deset knjig; ustvariti velika literarna dela b) imeti široko literarno obzorje / literarni zgodovinar; literarna kritika, veda; študirati literarno zgodovino c) velika literarna vrednost dela 2. značilen za literaturo: na tej sliki so literarne prvine močnejše kot likovne / literarni klišeji; publ. v njegovih delih prevladuje literarna manira // knjiž. neživ, neživljenjski, nenaraven: jezik v njegovih delih je preveč literaren; njen slog je nekoliko literaren // publ. v katerem so bistveni, osnovni izrazni elementi podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje: kritika očita filmu, da je literaren
● knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; gibati se v literarnih krogih med književniki, pisatelji
♦ gled. literarno gledališče; lit. literarna teorija literárno prisl.:
literarno delovati; literarno obdelati snov; ta stavek zveni nekoliko literarno; biti literarno izobražen; literarno pisani spomini na pesnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pesnítev pesnítve samostalnik ženskega spola [pesnítəu̯ pesnítve] 1. iz literarne vede daljša, navadno pripovedna pesem
2. orkestralna skladba, ki temelji na motivih drugega umetniškega dela, zlasti literarnega; SINONIMI: iz glasbene umetnosti simfonična pesnitev
3. daljša plesna koreografija, predstava
4. ekspresivno umetniško delo, ki izstopa po svoji izjemnosti, kvaliteti, oblikovanosti
5. navadno slabšalno pretirano dolgo, vsebinsko prazno govorjenje, pisanje
STALNE ZVEZE: dramska pesnitev, simfonična pesnitev ETIMOLOGIJA: ↑pesniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
režisêr -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ustvarjálec -lca [ustvarjau̯ca tudi ustvarjalca] m (ȃ) kdor ustvarja: ustvarjalec materialnih dobrin / ustvarjalci nove mode / pesniki, pisatelji in drugi ustvarjalci; režiser ustvarjalec / filmski, glasbeni, gledališki, likovni, literarni ustvarjalec; umetniški ustvarjalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ustvarjálec -lca
m1.
s prilastkom kdor s svojo dejavnostjo dela, da kaj nastane 2.
kdor s svojo dejavnostjo na umetniškem področju dela, da kaj nastane
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024