Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

akcépt -a m (ẹ̑) fin. sprejem menice s podpisom: odklonitev akcepta
// sprejeta, podpisana menica: povečanje akceptov
akceptácija -e ž (á) fin. sprejem menice s podpisom; akcept
akceptánt -a m (ā á) fin. kdor menico sprejme in podpiše
akceptírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. s soglašanjem sprejeti: ne moremo akceptirati predlaganega plačilnega roka; poslušalci so referat v glavnem akceptirali
♦ fin. akceptirati menico sprejeti in podpisati jo
akreditírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. pooblastiti koga, da zastopa interese svoje države v tuji državi: akreditirati poslanika
  2. 2. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki
akreditív -a m (ȋ) 
  1. 1. fin. pismena izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji: izdati, odpreti akreditiv za milijon dinarjev / osebni akreditiv bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo; dokumentarni akreditiv akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin
  2. 2. mn., polit. pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; akreditivna pisma
alónža -e ž (ọ̑) fin. podaljšek, prilepek menice, na katerega se zapišejo nadaljnji prenosi menične terjatve
al pári prisl. (ȃ) fin. enako imenski vrednosti, enako za enako: menjati al pari; neskl. pril.: tečaj al pari enak začetnemu oziroma uradnemu
amêriški -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom; ameriška celina; razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
anuitéta -e ž (ẹ̑) fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta; plačevati anuitete; posojila z letno anuiteto šest milijonov dinarjev; anuitete za kredite; odplačilo anuitet
apoén -a m (ẹ̑) fin. zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec, vrednostni papir: izdati obveznice v apoenih po pet tisoč
asignácija -e ž (á) fin. pismeno naročilo komu, naj plača določen znesek prinašalcu za naročnikov račun, nakaznica: dati asignacijo namesto plačila
asignánt -a m (ā á) fin. kdor izda asignacijo
asignát -a m (ȃ) 
  1. 1. fin. kdor naj plača znesek, določen v asignaciji: obveznosti asignata
  2. 2. papirnat denar, zlasti v francoski revoluciji
asignatár -ja m (ā) fin. oseba, v katere korist je asignacija izdana
avál -a m (ȃ) fin. poroštvo, dano s podpisom na menici, menično poroštvo: dati aval
avalíst -a m (ȋ) fin. porok, ki je podpisan na menici, menični porok
a vísta prisl. (ȋ) fin. na vpogled, ob predložitvi: izplačati a vista; neskl. pril.: menica a vista menica, plačljiva ob predložitvi; a vista obveznosti bank na zahtevo takoj plačljive obveznosti
avízo -a m (ȋ) knjiž. sporočilo, obvestilo, navadno o poslanem blagu: dostaviti avizo
♦ fin. menični avizo; rad. avizo uvodna glasba h kaki redno ponavljajoči se oddaji
ážio -a m (ā) fin. razlika med nominalno in večjo tržno vrednostjo deviz, vrednostnih papirjev
baláns -a m (ȃ) fin. ravnotežje, uravnoteženje: doseči balans proizvodnje in potrošnje
bánčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na banko: bančni nameščenec / bančni kredit za gradnjo stanovanj; bančni posli
♦ fin. bančni kapital denar, vložen v bančne posle, ali sredstva, ki so last banke; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke
bánka -e ž (ȃ) 
  1. 1. ustanova, ki opravlja denarne, plačilne in kreditne posle: vložiti denar v banko; najeti posojilo v banki; gospodarska, investicijska banka; podružnica banke / komunalna banka; Narodna banka SFRJ
    ♦     fin. emisijska banka pooblaščena za izdajanje denarja
  2. 2. med. zaloga človeške krvi, kosti, namenjena za zdravljenje: kostna, krvna banka
  3. 3. igr. vsota, ki jo založijo vsi igralci igre s kartami, da se iz nje krijejo dobljene stave soigralcev: banko naj ima on!
  4. 4. star. bankovec: dal mu je pet bank po tisoč
bánkovec -vca m (ā) papirnati denar: menjati bankovec za tisoč dinarjev; plačati v bankovcih in kovancih; stodinarski bankovec; bankovci po petdeset dinarjev; šop bankovcev
♦ fin. emisija bankovcev
barírati -am nedov. in dov. (ȋ) fin., v zvezi barirani ček ček, ki se ne sme izplačati v gotovini, marveč le v brezgotovinskem obračunu
biánko in biánco [bjanko] prisl. (ȃ) adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru: podpisati bianko; neskl. pril.: bianko podpis
♦ fin. bianko menica podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica
bímetalízem -zma m (ȋ-ī) fin. denarni sistem, ki temelji na zlati in srebrni podlagi: odprava bimetalizma
blokáda -e ž (ȃ) 
  1. 1. preprečitev stikov ene države z drugimi, zapora: izvajati, razbiti ekonomsko blokado; gospodarska blokada; posledice blokade
  2. 2. vojaška ali policijska obkolitev: prebiti blokado; priti skozi blokado; aretirali so ga pri ulični blokadi / pomorska blokada
    ♦     fin. blokada denarnih sredstev blokiranje; med. blokada začasna ustavitev delovanja; šah. blokada figure preprečitev gibanja, premikanja; šport. blokada preprečitev napada nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo; tisk. blokada postavitev kakega tiskarskega znaka namesto predvidene črke
blokírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod: policija je blokirala mestno četrt; blokirati luko; okupator je blokiral mesto
  2. 2. zapreti za prehod: blokirati cesto, mejo
  3. 3. preprečiti gibanje, ustaviti: snežni metež je blokiral ves promet / na spolzki cesti ne blokiraj koles
  4. 4. žarg., gost. napisati ceno izdanega blaga na blagajniški blok: blokirati sendvič
    ♦     ekon. blokirati zaloge žganja ustaviti prodajo; fin. blokirati tekoči račun, hranilne vloge onemogočiti razpolaganje; med. blokirati začasno ustaviti delovanje; rad. blokirati (radijski) sprejem s posebnimi pripravami preprečiti vpliv motenj na radijski sprejem; šah. blokirati kmeta zapreti mu pot; šport. blokirati preprečiti napad nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo; tisk. blokirati postaviti kak tiskarski znak namesto predvidene črke
boléta -e ž (ẹ̑) fin., nekdaj potrdilo, navadno o plačilu carine, trošarine: carinska boleta
bón -a m (ọ̑) dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi denar ali blago: unovčiti bon; kupiti blago na bone; del izkupička je dobil v bonih; boni in živilske nakaznice; bencinski boni; bon za kosilo v obratni menzi; boni za nakup industrijskih izdelkov; bon v vrednosti tisoč dinarjev
♦ fin. blagajniški bon začasno potrdilo o prejemu denarja
bórza -e ž (ọ̑) 
  1. 1. ustanova za trgovanje z vrednostnimi papirji ali blagom: borza danes ne posluje; trgovati na borzi; stanje tečajev na borzi / blagovna borza / igrati na borzi v kapitalistični ekonomiki špekulirati s padanjem in dviganjem cen
    // borza dela v stari Jugoslaviji urad za posredovanje dela
    ♦     fin. efektna borza
  2. 2. v zvezi črna borza nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji: ukvarjati se s črno borzo / prodati, kupiti na črni borzi
brême -éna s (é ẹ́) 
  1. 1. težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih: naložiti si breme; nositi breme na plečih; odložiti, odvreči breme z ramen; opotekati se pod težo bremena / maksimalno dovoljeno breme za vozilo tovor
    // nar. breme dračja butara, sveženj
  2. 2. težava, skrb, nadloga: težko breme mu je padlo od srca; vsak mora nositi svoje breme / breme let, starosti
  3. 3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti ženam gospodinjska bremena; država je prevzela nase breme plačevanja stroškov za vzdrževanje onemoglih
    // nav. mn. dajatev, davščina: pritiskala so ga velika bremena; oprostili so kmeta tlake, desetine in drugih bremen; davčna bremena
    ●     bila je v breme sosedom sosedje so skrbeli zanjo, so jo preživljali; pasti občini v breme živeti na stroške občine
    ♦     ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; fin. v breme leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve; knjižiti v breme; jur. dokazno breme
bremenopís -a m (ȋ) fin. knjiženje v breme: bremenopisi računov
// obvestilo o takem knjiženju: poslati bremenopis
brezgotovínski -a -o prid. (ȋ) fin. ki se opravi brez uporabe gotovine: brezgotovinski denarni promet; brezgotovinsko plačevanje
budžetírati -am nedov. in dov. (ȋ) fin. sestavljati proračun, budžet
čék -a m (ẹ̑) nakaznica z nalogom, ki ga da imetnik bančnega računa banki za izplačilo ali prenos določene vsote: izplačati, podpisati, preklicati, unovčiti ček; plačati s čeki; ček za petdeset dolarjev
♦ fin. barirani ček; gotovinski ček izplačljiv v gotovini; potovalni ček s katerim je mogoče dvigati gotovino pri različnih bankah
čekóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na ček: čekovni odrezek; čekovna golica; čekovna knjižica sešitek čekovnih golic
♦ fin. čekovni račun bančni račun, s katerega imetjem razpolaga lastnik s čeki; jur. čekovno pravo predpisi za poslovanje s čeki
debaláns -a m (ȃ) fin. primanjkljaj v trgovinski, plačilni bilanci ali v državnem proračunu: debalans v zunanji trgovini; prizadevanja za izravnavo plačilnega debalansa
débet -a m (ẹ̑) fin. leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve, v breme
debitírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. obremeniti: debitirali smo vaš račun
débitor -ja m (ẹ̑) fin. dolžnik: kreditorji in debitorji
deblokácija -e ž (á) odprava, opustitev blokade: deblokacija mesta
♦ fin. deblokacija računa
deblokírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti, opustiti blokado: deblokirati luko / deblokirati cesto
♦ fin. deblokirati žiro račun, rezerve ponovno omogočiti razpolaganje; tisk. deblokirati znak, uporabljen za blokado, zamenjati z ustrezno črko, s stavkom ali sliko
denár -ja m (á) 
  1. 1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar; vložiti denar v hranilnico; denarja je zmanjkalo; služiti, zaslužiti veliko denarja; ostal je brez denarja; igrati za denar; dobiti plačilo v denarju / denar priteka, se steka v blagajno; denar je pošel; na lahek način priti do denarja; ekspr. lahko bi zaslužil na kupe denarja; ima denarja kot toče, kot pečka zelo veliko
    // ta denar je še v veljavi; država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo; zamenjati denar v banki eno valuto za drugo; plačati z gotovim denarjem z gotovino; menjalnica denarja
    // kovinski ali papirnati predmeti, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo: dal mu je ves denar, ki ga je imel pri sebi; skrbno je začel preštevati denar; denarnico ima polno denarja; ponarejen, srebrn denar; ekspr. cel šop denarja je držal v rokah / menjati, zmenjati denar bankovec, kovanec večje vrednosti v drobiž; droben denar drobiž
    // kovinski, papirnati denar; poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih
  2. 2. nav. ekspr., s prilastkom plačilo, znesek: dobiti za drag, velik denar; lepe denarje dobiva, pa vse zapravi; kupiti za majhen denar; tega ne prodam za noben denar
    ●     ekspr. denar se je ne drži ne hrani ga; je zapravljiva; ekspr. denar mu ne gre rad iz rok skop je; ekspr. sto tisoč, to je že denar to je velika vsota denarja; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; ekspr. kaj mislijo, da denar po tleh pobiramo, da denar delamo da ga na zelo lahek način zaslužimo; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; pog. spraviti v denar prodati; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; pog., ekspr. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi
    ♦     ekon. aktivni denar; bančni denar bankovci emisijske banke in knjižni denar; knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; obtok denarja krožno gibanje denarja med posameznimi sektorji narodnega gospodarstva; količina denarja, ki je v krožnem gibanju; vrednost denarja; fin. emisija denarja; razvrednotenje denarja
denominácija -e ž (á) fin. uvedba nove denarne enote v zameno za večje število starih denarnih enot: izvesti denominacijo
depreciácija -e ž (á) fin. padec, znižanje vrednosti; razvrednotenje: depreciacija denarja
devalorizácija -e ž (á) fin. devalvacija: zakon o devalorizaciji; pren. devalorizacija človekovega dela
devalorizírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. devalvirati: devalorizirati denar; pren. nenačrtni posegi v naravo so devalorizirali dragocene predele pokrajine
devalutácija -e ž (á) fin. odprava vezanosti valute na vrednost zlata ali na druge valute: izvesti devalutacijo
devalvácija -e ž (á) fin. znižanje v zlatu ali tuji valuti izražene vrednosti domače valute, razvrednotenje: devalvacija valute; posledice devalvacije funta
devalvírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. izvesti devalvacijo, razvrednotiti: devalvirati denar
devinkulácija -e ž (á) fin. odprava, ukinitev vinkulacije: devinkulacija zavarovalne police
devinkulírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. odpraviti, ukiniti vinkulacijo: devinkulirati hranilno knjižico
devízen -zna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na devize: devizni dotok, priliv, promet; devizni režim, sistem; devizna bilanca; devizna politika; krepiti sistem deviznega samofinanciranja / devizni prekršek
♦ fin. devizni dinar računska valuta, v kateri je obračunana tuja valuta po uradnem tečaju; devizni račun bančni račun, na katerega so naložena tuja plačilna sredstva; devizni tečaj; jur. devizno pravo
dínar -ja m, pri označevanju vrednosti, cene dínar dinárja in dínarja (ȋ; ȋ ȃ, ȋ) denarna enota Jugoslavije in nekaterih drugih držav: tole stane dva dinarja in petdeset par; škoda znaša več milijonov dinarjev; za delo je plačal dvajset tisoč dinarjev; vstopnice so po pet dinarjev [5 din] / prizadevanja za stabilizacijo dinarja / novi, stari dinar ob denominaciji dinarja leta 1965 v razmerju 1 : 100
♦ fin. devizni dinar računska valuta, v kateri je obračunana tuja valuta po uradnem tečaju; obračunski dinar računska valuta, v kateri je obračunana konvertibilna valuta po uradnem tečaju
// kovanec v vrednosti te enote: dinarji so se žvenketaje razsuli po tleh; imaš dva dinarja?
● ekspr. nimam niti dinarja nimam popolnoma nič denarja; metati dinar odločiti se glede na to, na katero stran pada (dinarski) kovanec; ekspr. gleda na vsak dinar je varčen; je skop; ekspr. vsak dinar trikrat obrne veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen; publ. naši gostinci gledajo goste samo skozi dinar mislijo samo na denar, zaslužek; pog. en dinar gor ali dol, kaj bi gledal na to naj te ne skrbi preveč, koliko plačaš
disážio -a m (ȃ) fin. razlika med nominalno in manjšo tržno vrednostjo deviz, vrednostnih papirjev
diskónt -a m (ọ̑) fin. obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične: zvišati diskont
// nakup nedospele terjatve, zlasti menične, z odbitkom obresti: diskont menice
diskontírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. kupiti, prodati nedospelo terjatev z diskontom: diskontirati menico
dnévnik -a m (ẹ̑) 
  1. 1. osebni zapiski o dnevnih dogodkih, doživljajih: pisati dnevnik; popotni dnevnik; objavil je nekaj odlomkov iz svojega dnevnika
    // zvezek, knjiga s temi zapiski: njen dnevnik je bil vezan v usnje
  2. 2. uradna knjiga, v katero se dnevno vpisujejo pomembni dogodki, podatki: voditi dnevnik o poteku gradbenih del; blagajniški, ladijski dnevnik; prometni dnevnik železniške postaje
    ♦     fin. temeljna poslovna knjiga za kronološko evidenco poslovnih dogodkov; šol. uradna knjiga, v katero se vpisuje obravnavana učna snov in odsotnost učencev; zvezek učencev nižje osnovne šole, v katerega se delajo zapiski in pišejo vaje pri pouku
  3. 3. časopis, ki izhaja vsak dan: naročiti se na dnevnik; objaviti v dnevniku; uredništvo dnevnika / radijski, televizijski dnevnik oddaja z dnevnimi političnimi, gospodarskimi, družbenimi vestmi
  4. 4. zool., rabi se samostojno ali kot prilastek metulj, ki leta podnevi: metulji dnevniki
dóber dôbra -o prid., bóljši (ọ́ ó) 
  1. 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv, usmiljen; je iz dobre družine; ima dobro vzgojo
    // ki ima pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi: dober sosed; vedno je bil dober z nami; srčno dober; dober kot duša, kot kruh / živijo v dobrih odnosih; želi si kake dobre besede / v nagovoru bodite tako dobri in nas obvestite
  2. 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri: dobri čevlji; dober papir ne vpija črnila; dober radijski sprejem; dober zrak; povsod so speljane dobre ceste; dobra zemlja / dobra hrana okusna; izdatna, obilna; točimo dobro vino / operacijo bo prenesel, ker ima dobro srce zdravo, močno
    // knjiga je pisana v dobrem jeziku pravilnem, izrazno bogatem
    // kot voščilo pri jedi dober tek, pri kakem delu dobro srečo želim; žarg., lov., kot voščilo za uspešen lov dober pogled
    // ki v precejšnji meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: dober državljan; on je dober oče / dober delavec bi to naredil v polovičnem času / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ta zdravnik je dober diagnostik / dober prevodnik toplote
    // glede na določene zahteve uspešen, učinkovit: naredil je dober načrt za delo; dal mu je dober nasvet; vodi dobro politiko / dober začetek
  3. 3. ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: dobra kakovost; dobra prehranjenost organizma; dobro razumevanje snovi / dosegli so dobre rezultate; hiša je v dobrem stanju / midva sva dobra znanca, prijatelja / po eni uri dobre hoje smo prišli na cilj hitre, urne
    // precejšen, obilen: ima dobre dohodke; delo je težko, zaslužek je pa dober; dobra letina / predstava je imela dober obisk
  4. 4. ki prinaša ugodnosti, veselje: dobra novica; poznam dobre in slabe strani potovanja z avtomobilom; to je za vas dobro znamenje / živi v zelo dobrih razmerah; pri njem ima dobro življenje / film je doživel dobro kritiko pozitivno, pohvalno; ohranili so ga v dobrem spominu; o njem imam dobro mnenje / kot pozdrav: dober dan! dober večer! dobro jutro!
    // ki prinaša precejšnje gmotne koristi: ima dober poklic, položaj; napravil je dobro kupčijo
  5. 5. navadno v povedni rabi ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustreza, zadovoljuje: pritisk imate dober, ni se vam treba zdraviti; sin je še kar dober, hči je slabša; naloga bo dobra, lahko jo oddaste / za kuharja bo že dober; nizki čevlji niso dobri za v hribe; ta obleka je še čisto dobra za v šolo
  6. 6. navadno v povedni rabi veljaven, uporaben: stari vozni listek ni več dober; ta znamka ni dobra za pismo / kolo je še dobro; mleko ni več dobro je pokvarjeno, neužitno
  7. 7. v povedni rabi ki ugodno vpliva, koristi: počitek po delu je dober; čaj je dober proti prehladu; mleko je dobro za otroke / prevelika strogost ni dobra / gumijasti podplati so dobri za v dež
  8. 8. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero: dober meter visok steber; posoda drži dobrega pol litra; do mesta je dobro uro / tako sodi dober del naše kritike precej velik, precejšen; opravila sta dober kos poti / star. čakam ga že dober čas precej dolgo
  9. 9. pog., v povedni rabi, s širokim pomenskim obsegom izraža
    1. a) stanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, navadno pozitivno: še dva dni boš ležal, pa boš dober zdrav; ti si že dober, mene pa še vse čaka si prestal neprijetnosti, težave; še ta izpit, pa sem dober; s tobakom sem dober za pol leta založen, preskrbljen; ekspr. če te zalotijo, si dober za dve leti boš zaprt; še malo se bo jezila, pa bo dobra pomirjena
    2. b) občudovanje, priznanje: dober je, da je zdržal toliko časa; dober je, da ni povedal / dobra je, da si upa pogumna
    3. c) ekspr. nevoljo, grajo: ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal; ta je pa dobra, vsak bi že rad gospodaril!
      ●       igralec je imel včeraj dober dan dobro je igral; ta hiša je na dobrem glasu ljudje imajo ustaljeno pozitivno mnenje o njej; pog. ima dober jezik spretno govori, dober nos bistro, pravilno predvideva; star. prodati dober kup poceni; pog. vedno so si bili dobri v prijateljskih odnosih; pog. že dalj časa sta si dobra se imata rada; v sili sem mu bil tudi jaz dober je mene prosil za pomoč; pog. on je dober za družbo družaben, zabaven; reci zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; z dobro besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. ima dobro glavo se lahko uči; pog. ona je dobrih rok radodarna; otrok je v dobrih rokah zanj skrbijo skrbni ljudje; to je storil v dobri veri v prepričanju, da je tako prav; posodil jim je v dobri veri, da bodo vrnili v trdnem prepričanju; biti dobre volje veselo razpoložen; pokazati dobro voljo za kaj pripravljenost; zgubil je dobro ime ni več spoštovan; on je dobrega srca, ima dobro srce je usmiljen, dobrohoten; konec dober, vse dobro; naglica ni nikjer dobra ni koristno, če se kaj opravi hitro, brez preudarka; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice
      ♦       bot. dobra misel zdravilna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, Origanum vulgare; jur. misija dobre volje delegacija, ki jo pošlje kaka država v drugo, da izboljša medsebojne odnose; rel. dobro delo dejanje, narejeno iz ljubezni do ljudi; šol. dober uspeh uspeh s povprečno oceno dobro; prav dober uspeh uspeh s povprečno oceno prav dobro
dobroimétje -a s (ẹ̑) fin. imetje na tekočem računu ali na žiro računu: plačati iz dobroimetja; klirinška in konvertibilna dobroimetja; dobroimetje pri banki, v tujini
dobropís -a m (ȋ) fin. knjiženje v dobro: dobropis na kontu dolžnika
// obvestilo o takem knjiženju
dohódek -dka m (ọ̑) 
  1. 1. nav. mn. vsota, ki jo kdo v določenem razdobju prejme za svoje delo, od premoženja: redni dohodki mu ne zadoščajo; ima dobre dohodke; mesečni dohodki; rentni dohodek; dohodki od premoženja; viri dohodkov; davek od dohodkov / njegov edini dohodek je pokojnina, štipendija / osebni dohodki
  2. 2. nav. ed., ekon. uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem razdobju, izražen v denarju: dohodek gospodarske organizacije se je povečal; sestaviti pravilnik o delitvi dohodka; prispevek od dohodka
  3. 3. ekon., navadno v zvezi z naroden novo ustvarjena vrednost v družbenopolitični skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju: narodni dohodek Jugoslavije; narodni dohodek občine; narodni dohodek povprečno na prebivalca, na zaposlenega
    ♦     fin. katastrski dohodek z zemljiškim katastrom določen povprečni dohodek od zemljiške parcele; proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost
dólar tudi dolár -ja m (ọ̄; ȃ) denarna enota Združenih držav Amerike, Kanade in nekaterih drugih držav: podjetje je izvozilo za tristo tisoč dolarjev izdelkov / ameriški, kanadski dolar
♦ fin. obračunski dolar dolar kot vrednostna enota za obračunavanje v kliringu
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop dolarjev
dólg -á [u̯g] m, tož. mn. stil. dolgé (ọ̑) 
  1. 1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju: dolg se je iz leta v leto večal; črtali so mu dolg; plačati, poravnati, terjati, vrniti dolg; posestvo je brez dolga; državni dolg; vojni dolg / imeti dolg; ekspr.: izkopati se iz dolgov; lesti, zabresti v dolgove
    // kar mora kdo povrniti, storiti, zaradi določenih moralnih norm: vaša dobrota mi nalaga vedno nove dolgove; oživljanje starih del je njen moralni dolg; dolg do domovine
  2. 2. star. krivda, greh: smrt je zbrisala vse zmote in dolgove življenja
    ●     dela dolgove ne plačuje denarnih obveznosti; si izposoja; vzeti kaj na dolg ne plačati takoj; sem na dolgu z odgovorom nisem še odgovoril, odpisal; s stanarino bom ostal še na dolgu je ne bom še poravnal; ekspr. do vratu tiči v dolgovih zelo je zadolžen; preg. obljuba dela dolg kar se obljubi, se mora tudi izpolniti
    ♦     ekon., fin. dolg je dospel v plačilo; jur. častni dolg katerega poravnava je le častna, ne pa pravna dolžnost; neizterljivi dolg; rel., v očenašu odpusti nam naše dolge
domicíl -a m (ȋ) 
  1. 1. knjiž. stalno bivališče, prebivališče: določiti prisilni domicil; domicil davkoplačevalca / v Kranju so podelili domicil Prešernovi brigadi priznanje za delež v narodnoosvobodilnem boju na območju te občine
  2. 2. fin. plačilni kraj menice, ki je plačljiva zunaj bivališča glavnega dolžnika: plačati v domicilu; domicil menice
domicilírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. določiti domicil: domicilirati menico
donòs -ôsa m (ȍ ó) ekon.  
  1. 1. pridelek na določenem zemljišču v določenem razdobju: z razvojem agrotehnike so se povečali donosi v našem kmetijstvu; doseči večji donos; gozdni donos; donos koruze, pšenice / povprečni hektarski donos na leto
  2. 2. nav. ed. uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem razdobju, izražen v denarju; dohodek: donos gospodarske organizacije se je povečal; davek od donosa / čisti, kosmati donos
    ♦     čeb. letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; fin. katastrski donos z zemljiškim katastrom določen povprečni donos zemljiške parcele
donosnína -e ž (ī) fin. davek od donosa: donosnina od obrti, kmetijstva
dópika -e ž (ọ́) fin., kratica dvojno knjigovodstvo
dospélost -i ž (ẹ́) 
  1. 1. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica dan, termin, ko je treba plačati: dospelost dolga, menice / plačati dolg ob dospelosti
  2. 2. publ. dovršenost, popolnost: kompozicijska dospelost skladbe; tehnična dospelost
dospétek -tka m (ẹ̑) ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica dospelost: dospetek dolga, menice / plačilo ob dospetku
dospéti -spèm dov. (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. knjiž. priti, prispeti: vojaki so dospeli na bojišče; dospeti do gozda; ladja dospe na cilj; hitela sta in v mesto sta dospela ravno opoldne; proti jutru smo dospeli domov / iz mesta so dospele novice; pren. moje trpljenje je dospelo do vrha; stvar je dospela do kritične točke
  2. 2. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica priti do dneva, termina, ko je treba plačati: menice so dospele; dajatev, dolg dospe v plačilo 1. januarja
dospévati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. knjiž., redko prihajati: zrak dospeva v pljučne mehurčke
  2. 2. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica prihajati do dneva, termina, ko je treba plačati: menice dospevajo v plačilo po treh mesecih
dvanajstína -e ž (í) 
  1. 1. del na dvanajst enakih delov razdeljene celote: primerjali so januarsko proizvodnjo z dvanajstino letnega plana
    // redko ducat: za hišo se je pasla kaka dvanajstina kokoši
  2. 2. fin. začasni proračun za en mesec: odobritev dvanajstin / proračunske dvanajstine
dvížen -žna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. ki se da dvigniti: dvižni most; dvižna zapornica; dvižna vrata
  2. 2. ki povzroča, omogoča dviganje: dvižni mehanizem; dvižni stolp rudniškega jaška; dvižni vzvod; dvižna sila
    ♦     avt. dvižna prostornina avtomobilskega motorja prostornina vseh valjev; fin. dvižni listek obrazec, ki ga izpolni stranka za dvig denarja; fiz. dvižni kot kot v navpični ravnini, merjen proti vodoravni premici; elevacija; dvižna doba čas, ki ga porabi v zrak vrženo telo, da doseže najvišjo točko
dvójen -jna -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. dvakrat tolikšen: vrniti dvojno aro; dobil boš dvojno mero; naredil si mi dvojno delo
    // ki je iz dveh delov, enot: dvojen podplat; dvojni tir; dvojna nit; okno z dvojnimi šipami; kovček z dvojnim dnom; dvojna okna, vrata; pog. naročil je za vse tri dvojno žganje dvojno navadno mero, čašico žganja
    // dvojni kozolec dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; dvojna lestev dvokraka lestev
  2. 2. ki je dveh vrst: doseči dvojen namen; motnje so dvojne: zunanje in notranje; dvojna človekova narava / publ. dvojni praznik rojstni dan in god; ekspr. dvojni zaslužkar kdor ima dohodke od svoje redne zaposlitve in še kake druge
    // slabš. ki je dveh nasprotujočih si vrst: dvojna morala; živi dvojno življenje
    ●     dvojna brada brada s podbradkom; pog. igrati dvojno vlogo zastopati hkrati dve nasprotni stališči, ne da bi prizadeti vedeli za to; presojati z dvojnim merilom pristransko, ne vsega enako strogo
    ♦     biblio. dvojna številka ena, ki šteje za dve; biol. dvojno poimenovanje poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto; bot. dvojno cvetno odevalo venčni in čašni listi; elektr. dvojna dioda elektronka, ki ima dve anodi in dve katodi; fin. dvojno knjigovodstvo knjigovodstvo, po katerem se vsak poslovni dogodek knjiži dvakrat, enemu kontu v dobro, drugemu v breme; geom. dvojna piramida telo, sestavljeno iz dveh piramid; dvojni stožec telo, sestavljeno iz dveh stožcev; jur. dvojni državljan kdor ima državljanstvo dveh držav; dvojni zakon zakon ene osebe z dvema osebama hkrati; kem. dvojna vez vez med dvema atomoma, h kateri prispeva vsak atom po dve valenci; mat. dvojni ulomek ulomek, pri katerem je v števcu ali imenovalcu ulomek; num. dvojni dukat dukat, ki ima težo in vrednost dveh dukatov; strojn. dvojni navoj navoj z dvema vzporednima grebenoma; šah. dvojni kmet dva kmeta iste barve na isti liniji; dvojni šah šah od dveh figur hkrati; šport. dvojni skok skok z dvojnim obratom okrog navpične osi; teh. dvojno koleno kos cevi, ukrivljen v obliki polkroga
dvóstáven -vna -o prid. (ọ̑-á ọ̑-ā) fin., v zvezi dvostavno knjigovodstvo dvojno knjigovodstvo
ékstra prid. neskl. (ẹ̑) pog. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: kupuje same ekstra rože; ni lep, je pa ekstra; njegovo stanovanje je pa res ekstra
// s širokim pomenskim obsegom ki je zelo dobre kvalitete; izvrsten, odličen: ni ravno ekstra pevec; ekstra kakovost; hotel ekstra kategorije
// ki je samo za določen namen; poseben: za mleko ima ekstra lonce; poslali so mu ekstra sla; ekstra soba
♦ ekon. ekstra dobiček ekstra profit; ekstra dohodek dohodek, ki ga prejme gospodarska organizacija zaradi delovanja v ugodnejših pogojih, kot so normalni v njeni panogi; ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi; prisl.: zelo ekstra se oblači; to je pa ekstra zate posebej, nalašč; misliš, da bomo zate ekstra kuhali posebej, nalašč; vsaka steklenica stoji ekstra ločeno od drugih
// ekspr. ekstra fin prav posebno; sam.: za stalne goste imajo zmeraj kaj ekstra; zmeraj hoče biti nekaj ekstra
emisíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. fin., navadno z rodilnikom dajanje, izročitev denarja, vrednostnih papirjev ali vrednotnic v obtok, v promet, izdaja: vlada je napovedala emisijo državnih obveznic; emisija bankovcev, denarja; emisija znamk
    // količina naenkrat izdanega denarja, vrednostnih papirjev ali vrednotnic: kreditirati iz dodatne emisije; potreba po novih emisijah denarja; lanska emisija znamk vsebuje tudi serijo z žuželkami
  2. 2. fiz. oddajanje valov, delcev, sevanje: emisija radijske antene / emisija svetlobe / termična emisija izhajanje elektronov iz močno segretih kovin
  3. 3. knjiž. (radijska, televizijska) oddaja: gledalci obalnih krajev so lahko takrat gledali le tuje emisije; ukinili so vse govorne emisije / radijska, televizijska emisija
emitènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) fin. kdor daje v obtok, v promet denar, vrednostne papirje ali vrednotnice, izdajatelj
emitírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. fin. dajati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet, izdajati: emitirati denar; emitirati obveznice ljudskega posojila
  2. 2. fiz. oddajati valove, delce, sevati: antena emitira; radij emitira helijeva jedra
  3. 3. knjiž. oddajati (po radiu, televiziji): oddajo so prvič emitirali pred dvema letoma
enák -a -o prid. (ȃ ā) 
  1. 1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje
    1. a) med seboj: razdeliti na enake dele; enaki količini, vsoti; hiše so si zelo podobne, niso pa enake; dvojčki so čisto enaki; ploščinsko popolnoma enaki trikotniki; po velikosti sta skoraj enaka
    2. b) pri dveh ali več osebah, stvareh: progo sta prevozila v enakem času; združujejo jih enaki interesi; obleki sta enake barve, velikosti; snovi imata vrsto enakih lastnosti; živijo v enakih razmerah
    3. c) od določenega, primerjanega: ima enake čevlje kot ti; njegovi ukazi so vzbudili nezadovoljstvo, enak odpor je povzročila tudi njegova samovoljnost prav tak; upam, da boš imel enak uspeh tudi doma; porabil je enako vsoto kot ti / do vsega čuti enako veselje
  2. 2. navadno v povedni rabi ki v primerjavi drugega z drugim nobeden nima prednosti, večjih pravic: zame ste vsi enaki; pred zakonom so vsi enaki
    // ki ne dopušča prednosti, izjem: zakon je za vse enak; vsi imajo enake pravice in enake dolžnosti
  3. 3. navadno v povedni rabi ki koga po lastnostih ali po določeni lastnosti dosega: nikoli mu ne bo enak; po zabavnosti mu je enak; ekspr. v vsej okolici ji ni bilo enakega dekleta
  4. 4. navadno v povedni rabi ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene: vedno sem in bom enak; podoba tega kraja je že dolgo enaka; vsak dan je enaka, samo sitnari
  5. 5. v povedni rabi ki po vrednosti, moči ni ne večji ne manjši: lira je enaka dvema dinarjema; vzgon je enak teži izpodrinjene tekočine; leva stran enačbe je enaka desni; ekspr. njegov uspeh je enak ničli
  6. 6. star. podoben: družil se je z berači, vagabundi in enakimi postopači; lešnikom enake solze so se ji usule po obrazu / take in enake misli mu je treba izbiti iz glave
    ♦     jur. enaka volilna pravica volilna pravica, po kateri ima vsak polnoleten državljan le en volilni glas
enójen -jna -o prid. (ọ̑) ki je iz enega samega dela, ene enote: enojno okno; enojna vrata / okno z enojnimi šipami / enojni tir; letalo z enojnimi krili
♦ bot. enojni list list z eno samo, celo ali deljeno listno ploskvijo; enojno cvetno odevalo samo venčni ali samo čašni listi; fin. enojno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se vsak poslovni dogodek knjiži samo enkrat, ali v dobro ali v breme; kem. enojna vez vez med dvema atomoma, h kateri prispeva vsak atom po eno valenco; strojn. enojni navoj navoj z enim samim grebenom; tekst. enojna preja preja iz ene same niti; zool. enojni krvni obtok obtok, pri katerem poganja srce samo venozno kri; žel. enojna kretnica kretnica, ki omogoča odcep enega tira od matičnega tira
eskónt -a m (ọ̑) fin. obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične: zvišati eskont
// nakup nedospele terjatve, zlasti menične, z odbitkom obresti: eskont menice
eskontírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. kupiti, prodati nedospelo terjatev z eskontom: eskontirati menico
évročék -a m (ẹ̑-ẹ̑) fin. ček, s katerim je mogoče v večini evropskih držav dvigati v banki gotovino, plačevati podjetju blago ali storitve: plačati z evročekom
fín -a -o prid., finéjši (ȋ) 
  1. 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren
    // fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode
    // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo
  2. 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno
    // fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna
  3. 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka
    // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino
    // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija
  4. 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka
    ♦     grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene
fin de siècle fin de siècla [fendəsjêkl] m (ȇ) lit. doba dekadence ob koncu 19. stoletja: dunajski fin de siècle; duhovna kriza fin de siècla
findesièclovski -a -o [fendəsjêkl-] (ȇ) pridevnik od fin de siècle
fiskálen -lna -o prid. (ȃ) fin. nanašajoč se na davščine: fiskalni viri države; fiskalna politika; fiskalne ugodnosti / fiskalne dajatve / fiskalna carina carina, ki jo država pobira samo zato, da bi povečala dohodke; fiskalno leto proračunsko leto
fundírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. napraviti temelj čemu: stolpnico so dobro fundirali; fundirati s hrastovimi piloti; pren. filozofsko fundirati prepričanje
  2. 2. knjiž. dati materialna sredstva za ustanovitev, vzdrževanje kake ustanove, podpreti: z znatno vsoto je fundiral umetnostno galerijo
funkcionálen -lna -o prid., funkcionálnejši (ȃ) 
  1. 1. ki ima poudarek na namenskosti, uporabnosti: funkcionalni princip v arhitekturi; funkcionalna preprostost pohištva; do kraja funkcionalen stil / funkcionalna arhitektura
    // ki ustreza svojemu namenu, uporabi: funkcionalni in lepi izdelki; moderna kuhinja je funkcionalna / trobenta je vseskozi funkcionalna
  2. 2. nanašajoč se na funkcijo: funkcionalna enota v organizmu / funkcionalna razlika med dramskim tekstom in filmskim scenarijem / funkcionalna razbremenitev centrale delovna; funkcionalna zmogljivost organov / funkcionalna pristojnost sodišč funkcijska
    ♦     fin. funkcionalni izdatki izdatki za opravljanje nalog, zaradi katerih je ustanova ustanovljena; kem. funkcionalne skupine atomske skupine, ki se pojavljajo v različnih spojinah in jim dajejo značilne reakcijske lastnosti; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami; ped. funkcionalno znanje znanje, ki ga kdo tako osvoji, da ga lahko uporablja v praksi
galán -a m (ȃ) knjiž. moški, ki se vede popolnoma v skladu z družabnimi pravili: bil je pravi galan; galani v slogu fin de siècla / za njo se je ozirala kopica mladih in starih galanov občudovalcev, kavalirjev
gêslo -a s (é) 
  1. 1. kratko izražena programska misel: vsi za enega, eden za vse, to je bilo geslo brigadirjev; razširjali so letake in pisali gesla po zidovih; borbena, politična, propagandna gesla; volilno geslo; gesla francoske revolucije / življenjsko geslo vodilo, načelo
  2. 2. nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: stražarju je moral povedati geslo
    ♦     fin. geslo hranilne knjižice dogovorjena beseda, ki nadomešča osebno izkaznico in jo mora prinašalec poznati ob dvigu hranilne vloge
  3. 3. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: novi slovar tujk obsega skoraj trideset tisoč gesel; izbira, razlaga, razpored gesel
gláven1 -vna -o prid. (ȃ) ki je po pomembnosti na prvem mestu: glavni deli česa; glavni krivec; dosegel je glavni namen; glavni kmetijski pridelek določenega področja; to je eden izmed glavnih vzrokov; glavni znak bolezni; glavna dejavnost podjetja; njegova glavna napaka; glavna oseba drame; glavna sestavina česa; glavne stvari sem že uredil; glavna točka seje; interpretacija glavnih vlog; glavne politične zahteve; glavna prometna žila / popisati dogodek v glavnih obrisih / glavna sezona
// ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: glavni dobitek na loteriji; glavni oltar v cerkvi; glavni trg; glavni vhod; glavni vod; glavna vrata / glavna cesta; glavno mesto države
// ki ima večjo, največjo odgovornost: glavni blagajnik; glavni inženir; glavni urednik; glavna sestra v bolnici / glavni odbor najvišji, osrednji odbor kake organizacije
● imeti glavno besedo pomembno vlogo pri odločanju
♦ arhit. glavna ladja osrednja cerkvena ladja, navadno širša in višja od stranskih; film. glavni snemalec snemalec, ki snema osrednje dogajanje filma in vodi delo drugih snemalcev; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; gastr. glavna jed najizdatnejši del kosila ali večerje; geom. glavna normala; jur. glavni dolžnik; glavna obravnava obravnava, na kateri odloča sodišče o utemeljenosti tožbe; lingv. glavni stavek neodvisni stavek podredja, ki ima dopolnilo v odvisnem stavku; glavni števnik števnik, ki izraža količino štetega; min. glavna ploskev somernosti vodoravna ploskev somernosti; navt. glavni jambor jambor na ladji, drugi od spredaj; glavno jadro jadro na glavnem jamboru; petr. glavna rudnina rudnina, ki nastopa v kamnini v največji množini; voj. glavni stan sedež vrhovnega poveljstva v vojni; vsi pripadniki vrhovnega poveljstva; glavni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju posameznih jugoslovanskih narodov
glávnica1 -e ž (ȃ) 
  1. 1. osnovni del dolga, terjatve ali hranilne vloge: glavnica se obrestuje; plačati glavnico; pripisati, prišteti obresti h glavnici; pren., ekspr. njegov prikupni nastop je glavnica, ki mu prinaša visoke obresti
  2. 2. ekon. čisto premoženje gospodarske organizacije; skladi: osnovati, vplačati glavnico / deležna glavnica sestavljena, pridobljena iz deležev; delniška glavnica pridobljena s prodajo delnic; kritna glavnica namenjena za kritje prevzetih obveznosti zavarovalnic; osnovna glavnica brez rezervnih skladov in dobička; ustanovna glavnica s katero se gospodarska organizacija ustanovi
    ♦     fin. obratna proračunska glavnica potrebna za premostitev med tekočimi izdatki in občasnimi dohodki; mat. glavnica osnovna količina pri obrestnem računu
gotovínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gotovino: gotovinski nakup; gotovinsko izplačilo
♦ ekon. gotovinski plan plan, ki predvideva količino bankovcev za denarni obtok; fin. gotovinski ček ček, izplačljiv v gotovini
individuálen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na posameznika: akcija za individualne prispevke; individualna in družbena korist; individualna vzgoja; individualna in kolektivna zavest; individualno delo, mišljenje, ustvarjanje / individualni potni list; individualno zdravljenje
  2. 2. mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote, posamezen: v tem hotelu bodo stanovali individualni udeleženci kongresa, ne skupine / prodaja deviz za individualne turiste
  3. 3. ki izhaja iz posameznika, ki je posamezniku lasten, oseben: uporabljati individualni jezik, slog; individualni nazori, problemi; pevčev individualni repertoar; individualne lastnosti, posebnosti, značilnosti
    // ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od ljudi, stvari svoje vrste, poseben: človekovi individualni znaki; orisal je osebe po njihovih individualnih potezah
    ♦     agr. individualno kmetijsko gospodarstvo posestvo, kmetija, ki jo obdeluje kmet sam z družino ali z najeto delovno silo; ekon. individualni kapital kapital posameznikov; individualna vrednost blaga vrednost blaga, katere višino določa delo posameznikov; fin. individualna zadolžnica zadolžnica, za katero jamči posameznik ali posamezna gospodarska organizacija; grad. individualna gradnja gradnja enodružinskih hiš; jur. individualna odgovornost odgovornost posameznikov; ped. individualni pouk pouk, pri katerem se ukvarja učitelj s posameznimi učenci in upošteva pri tem njihove osebne, posebne lastnosti, sposobnosti; individualna pedagogika pedagogika, ki zahteva svoboden razvoj osebnosti učencev; psih. individualna psihologija po Adlerju psihologija, ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; soc. individualna privatna lastnina lastninska pravica posameznika do proizvajalnih sredstev; šport. individualno tekmovanje tekmovanje posameznikov
indosamènt -ênta m (ȅ é) fin. izjava o prenosu pravic, ki izhajajo iz vrednostnega papirja, napisana na njegovi hrbtni strani: prenesti pravice z indosamentom / bianko indosament izražen samo s podpisom indosanta
indosánt -a m (ā á) fin. kdor indosira
indosát -a m (ȃ) fin. indosatar
indosatár -ja m (ā) fin. oseba, na katero se indosira
indosírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. prenesti pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja, z izjavo, napisano na njegovi hrbtni strani: indosirati komu menico
inflatóren -rna -o prid. (ọ̑) fin. ki povzroča inflacijo: inflatorna emisija denarja
inkáso -a m (ȃ) 
  1. 1. žarg. denar, sprejet za določeno storitev, preskrbovanje s čim, izkupiček: inkaso predstave so namenili za dobrodelne namene; z inkasom so vsi stroški poravnani; pobotnice za inkaso
    // prejem tega denarja: enkraten inkaso; poverjenik za inkaso
  2. 2. fin. plačilo trgovskih in finančnih listin: skrbeti za inkaso / poslati menico v inkaso; neskl. pril.: inkaso posli
interkaláren -rna -o prid. (ȃ) fin., navadno v zvezi interkalarne obresti obresti investicijskega posojila od začetka uporabe posojila do pogodbeno dogovorjenega začetka obratovanja investicijskega objekta: oprostitev plačevanja interkalarnih obresti
♦ bot. interkalarna rast rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih, vmesna rast
investicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na investicijo: investicijski načrt, program; premišljena investicijska politika podjetja / investicijska sredstva / publ. investicijska poraba je presegla lansko za trideset odstotkov poraba denarja za investicije
// povečati investicijski sklad; investicijska banka / investicijski objekti; investicijsko vzdrževanje zgradb
♦ fin. investicijski krediti
izdajátelj -a m (ȃ) 
  1. 1. kdor se ukvarja z izdajanjem knjig: narediti pogodbo z izdajateljem / izdajatelj Cankarjevih spisov
  2. 2. fin. kdor daje v obtok, v promet denar, vrednostne papirje ali vrednotnice: izdajatelj menice
izdajáteljski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izdajatelje ali izdajanje: izdajateljski načrt / izdajateljska dejavnost
♦ fin. izdajateljska banka banka, pooblaščena za izdajanje denarja; emisijska banka
izdájati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. sporočati nasprotniku, sovražniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu: kmalu so ugotovili, kdo izdaja; izdajati partizane, sovaščane / izdajati načrte, uradne skrivnosti
    // nav. ekspr. pripovedovati, sporočati sploh: izdajal je, kar ne bi bilo treba / izdajati čustva, misli
  2. 2. biti zunanja podoba, znamenje česa: njegove besede so izdajale bistrega duha; to pohištvo izdaja dober okus / glas ga je izdajal, da je razburjen
  3. 3. nav. ekspr. ne imeti do kakih vrednot odnosa, kakršen je v navadi: izdajati prijatelje / izdajati domovino, narod
    // nav. 3. os. prenehavati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: noge, živci ga izdajajo; vid ga izdaja / moči ga izdajajo, zato ne more opraviti vsega dela sam
  4. 4. delati, povzročati, da se kaj pojavi kot tiskano ali drugače razmnoženo delo: izdajati časopis, knjige / izdajati študije v tisku / izdajati gramofonske plošče
  5. 5. fin. dajati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet: izdajati bankovce, denar; izdajati obveznice ljudskega posojila / izdajati znamke
  6. 6. s širokim pomenskim obsegom delati, da dobi kaj uradno veljavo: izdajati odločbe, predpise, zakone / izdajati diplome, spričevala; izdajati potrdila
  7. 7. delati, da gre kaj odkod z določenim namenom: izdajati blago iz skladišča; ob teh urah se izdajajo redni obroki hrane / priporočena pisma izdajajo pri tretjem okencu
  8. 8. trošiti, porabljati: za obleko preveč izdaja
izdátek -tka m (ȃ) nav. mn. vsota denarja, ki se izda, porabi: ne more kriti vseh izdatkov; povrnili so mu samo dejanske izdatke; povprečni mesečni izdatki za hrano; prejemki in izdatki / zmanjšati izdatke za reprezentanco
♦ ekon. izdatki stroški v zvezi s prodanim blagom, opravljenimi storitvami, ki že vplivajo na finančni izid delovne organizacije; proračunski izdatki; tekoči izdatki; fin. funkcionalni izdatki za opravljanje nalog, zaradi katerih je ustanova ustanovljena
izdáti1 -dám dov., 2. mn. izdáste in izdáte; izdál (á) 
  1. 1. sporočiti nasprotniku, sovražniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu: okupator ga je zaprl, ker ga je nekdo izdal; čeprav so ga mučili, ni izdal; izdati partizane / izdati javko; izdati načrt, uradno skrivnost / publ. izdati načela neodvisnosti prekršiti
    // nav. ekspr. povedati, sporočiti sploh: svojega imena ne izdam; izdal je svojega prijatelja, da rad pije; lahko vam izdam, da sem govoril s predsednikom / izdati čustva, misli, skrivnost; niti z eno kretnjo se ni izdal
  2. 2. biti zunanja podoba, znamenje česa: kolobarji pod očmi so ga izdali, da je neprespan; rdečica jo je izdala, da ji je nerodno
  3. 3. nav. ekspr. ne imeti do kakih vrednot odnosa, kakršen je v navadi: s tem ravnanjem so izdali tovarištvo / izdati domovino, narod
    // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: vid ga je izdal; živci so ga izdali; ne zmore dolge poti, ker ga noge hitro izdajo / moči so ga izdale
  4. 4. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi kot tiskano ali drugače razmnoženo delo: založba je izdala precej znanstvenih publikacij; izdati časopis, knjigo / izdati pesmi v almanahu; izdati slovar v petih delih / izdati skripta; nove prospekte so izdali v treh jezikih / izdati novo gramofonsko ploščo / kot del naslovne strani, kolofona izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti
  5. 5. fin. dati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet: izdati bankovce, denar; izdati obveznice ljudskega posojila / izdati znamke
  6. 6. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da dobi kaj uradno veljavo: izdati dovoljenje, odločbo, zakon / izdati diplomo, spričevalo; izdati potrdilo / izdati račun v triplikatu / publ. izdati prepoved prepovedati
    ♦     jur. izdati sodbo; izdati tiralico za kom
  7. 7. napraviti, da gre kaj odkod z določenim namenom: izdati blago iz skladišča / izdati zdravila na recept
  8. 8. potrošiti, porabiti: za hišo je izdal že veliko denarja; za hrano izda skoraj vso plačo
    ●     ekspr. vsak dinar trikrat obrne, preden ga izda veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen
izplačílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izplačilo: izplačilne obveznosti banke / izplačilni rok; izplačilni seznam; izplačilna blagajna blagajna v večjem podjetju, ki samo izplačuje
♦ fin. izplačilni nalog; izplačilna prepoved
izplačílo -a s (í) 
  1. 1. izdaja, izročitev določene denarne vsote: izplačilo nagrade / devizno izplačilo; izplačilo v gotovini
    ♦     fin. nalog za izplačilo
  2. 2. kar se izplača: dobiti majhno izplačilo; mesečno izplačilo
izplačljív -a -o prid. (ī í) ki se da izplačati: posojilo je izplačljivo v treh obrokih
♦ fin. izplačljiva menica
izvózen -zna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na izvoz 1: izvozni artikel; izvozno blago; izvozno vino / izvozno podjetje / izvozni trg; izvozna luka / podjetje je že izpolnilo izvozne obveznosti; izvozno dovoljenje / izvozna carina; izvozno-uvozna banka
♦ ekon. izvozna premija premija države izvozniku za pospeševanje izvoza; fin. izvozni kredit kredit, ki ga dobi izvoznik
jáven -vna -o prid. (á) 
  1. 1. ki je v zvezi z družbeno skupnostjo in ne s posameznikom: javni interesi; zadeva javnega pomena; skrbeti za javno blaginjo; ogroziti javne koristi; brigati se za javne zadeve; pereča javna vprašanja
    // ki se kaže, izraža v kaki družbeni skupnosti: vplivati na javno moralo; vzbujati javno pohujšanje; ugotavljati javno razpoloženje / javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari
  2. 2. namenjen uporabi, koristi vseh ljudi, skupnosti: javne dobrine; javne naprave / hoditi v javne lokale; javni park; skrbeti za red na javnih prostorih; javne ceste; javna knjižnica, tehtnica; javna dela; javno kopališče; javna prevozna sredstva
  3. 3. ki se opravi tako, da se z njim javnost, ljudje lahko seznanijo: pripravljati se na javen obračun; dati javen odgovor; javna obsodba, polemika / javni natečaj za oddajo gradbenih del; imenovati direktorja na osnovi javnega razpisa / javna seja; delo državnih organov mora biti javno / to je bil njegov prvi javni nastop nastop v tisku, na radiu, televiziji ali pred občinstvom; javna anketa anketa, pri kateri so anketiranci znani; javno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj vedo
    // ki mu prisostvuje, se ga udeleži občinstvo navadno brez omejitve: javna predstava, razstava; javna razprava na sodišču; javna usmrtitev; javno predavanje / javne prireditve; javna radijska oddaja oddaja, pri kateri je občinstvo; javno predvajanje filma predvajanje v kinematografih ali na televiziji
    // ki se opravi pred ljudmi, vpričo ljudi: javen prepir; dobiti javno pohvalo
  4. 4. nanašajoč se na družbenopolitično dejavnost, dogajanje: javni delavec, funkcionar / pripravljati se na javno delovanje; vključiti se v javno dogajanje; javno življenje / ima javne funkcije / državljan kot javno bitje
    ●     javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo; ekspr. varuh javne varnosti miličnik, policaj; knjiž. javna ženska prostitutka; publ. sredstva javnega obveščanja časopisje, radio, televizija
    ♦     ekon. javni kapital kapital, ki je last države, političnoteritorialnih enot ali javnih ustanov; javna družba v kapitalistični ekonomiki družba, katere člani odgovarjajo s celotnim premoženjem; javna investicija investicija v objekt za splošne družbene potrebe; javna sredstva sredstva, ki so družbena last ali last državnih organov oziroma ustanov; fin. javni kredit kredit, ki ga najamejo državni organi; jur. javni organ; javni pravobranilec; javni red red, ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; javni tožilec; javni uslužbenec do 1965 oseba, ki opravlja pri državnih organih ali samostojnem zavodu javno službo kot svoj redni poklic; javna dajatev prisilna denarna dajatev, ki jo država enostransko naloži občanom; dajatev, ki si jo samoupravno naložijo občani, organizacije združenega dela in interesne skupnosti, navadno denarna; javna listina listina, ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani obliki; javna služba dejavnost, ki zadovoljuje določene potrebe skupnosti; javna uprava odločanje o javnih zadevah; sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah; javna ustanova nekdaj organizacija javne uprave in družbene službe; javna varnost del državne uprave, ki skrbi zlasti za osebno, premoženjsko, prometno varnost; organi javne varnosti; javno pravo pravo, ki ureja odnose, v katerih je vsaj ena stranka nosilec javne oblasti, ali odnose, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost; javno pravobranilstvo; javno tožilstvo; šol. javna šola šola, ki je dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; urb. javne zgradbe zgradbe za upravne, kulturne, zdravstvene, gospodarske dejavnosti
kapitál -a m (ȃ) 
  1. 1. denar, proizvajalna sredstva, finančne naložbe, ki prinašajo dohodek: kapital se obrestuje / nalagati, vlagati kapital v industrijo / denarni kapital / v kapitalistični ekonomiki: državni, privatni kapital; kapital delniške družbe
    ♦     ekon. kapital vrednost, ki služi za prilaščanje presežne vrednosti z izkoriščanjem mezdnega dela; cirkulirajoči kapital; industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; akumulacija kapitala spreminjanje presežne vrednosti v kapital; izvoz kapitala; uvoz kapitala; fin. bančni kapital denar, vložen v bančne posle, ali sredstva, ki so last banke
  2. 2. nav. ekspr. denar, materialne dobrine sploh: potrošil je že precej kapitala; vse življenje si je kopičil kapital / v posestvu ima precejšen kapital
    // s prilastkom vrednost, vrednota: duhovni, moralni kapital naroda / reke so naš naravni kapital
    // navadno v povedni rabi izraža veliko količino: ta denar je zanj že kapital / takšno imetje je pravi kapital
  3. 3. publ., v kapitalistični ekonomiki lastniki kapitala kot predstavniki gospodarskega, političnega vpliva, moči: domači in tuji kapital; v ozadju volilne kampanje stoji veleindustrijski kapital
kapitalizácija -e ž (á) 
  1. 1. nav. ekspr. sprememba v kapitalista, v kapitaliste: kapitalizacija privatnih proizvajalcev / kapitalizacija Amerike nastanek kapitalizma v Ameriki
  2. 2. ekon. izračunanje vrednosti kapitala na osnovi njegovega donosa: kapitalizacija dobička
    ♦     fin. kapitalizacija obresti pripis h glavnici
kapitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. nav. ekspr. napraviti kaj kapitalistično: kapitalizirati obrt / nove razmere so ta družbeni razred kapitalizirale
  2. 2. ekon. spremeniti v kapital: kapitalizirati prihranke; pren., ekspr. kapitalizirati znanost
    // izračunati vrednost kapitala na osnovi njegovega donosa: kapitalizirati dohodek; kapitalizirati zemljiško rento
    ♦     fin. kapitalizirati obresti pripisati jih h glavnici
katástrski -a -o prid. (á) nanašajoč se na kataster: katastrski podatki; katastrska meja / katastrska imena zemljišč / katastrsko merjenje / katastrski urad urad, ki vodi (zemljiški) kataster po katastrskih občinah in obračunava katastrski dohodek; katastrska občina enota, ki obsega vsa zemljišča svojega območja
♦ fin. katastrski dohodek; katastrski donos; geod. katastrski načrt ali katastrska mapa načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in številkami parcel; kopija katastrskega načrta preris mejnih črt kake parcele ali skupine parcel s pripadajočimi številkami iz katastrskega načrta
knjíga -e ž (í) 
  1. 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov: knjiga ima tristo strani; odpreti, zapreti knjigo; listati po knjigi; debela, drobna, tanka knjiga; velik format knjige; hrbet, platnice knjige; obsežna zbirka knjig / broširana, kartonirana, v usnje vezana knjiga; žepna knjiga manjša, cenena broširana knjiga
    // omara za knjige
    // delo, stvaritev v taki obliki: brati, napisati zanimivo knjigo; dobra knjiga; leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga; poučna, zabavna knjiga; knjiga nabožne vsebine; knjiga o umetnosti / knjiga obravnava aktualne politične dogodke / podaril mu je knjigo pravljic / kuharska knjiga z navodili za kuhanje, serviranje jedi; šolske knjige učbeniki; pren., knjiž. učiti se iz knjige narave, življenja
  2. 2. navadno s prilastkom kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: ta knjiga je že popisana / voditi knjige / blagajniška knjiga knjiga ali kartoteka, v katero se vpisujejo vplačila in izplačila; blagovna knjiga v katero se vpisuje sprejemanje in izdajanje blaga; dolgovna knjiga dolžnikov; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila, sporočila; inventarna knjiga s seznamom inventariziranih predmetov; matična knjiga
    // tako sešiti listi za zapisovanje, vpisovanje: vpisati se v knjigo / pritožna knjiga; spominska knjiga; žalna knjiga v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti najvišjih državnikov tujih držav
  3. 3. večja enota obsežnejšega literarnega besedila: tretje poglavje druge knjige / roman v treh knjigah
    ●     ekspr. te knjige so vogelni kamen v naši kulturi so zelo pomembne; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. požirati knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira; pog., ekspr. kar naprej čepi pri knjigah bere, študira; on ji je neprebrana knjiga ne pozna njegovih lastnosti; knjiž. ta človek je odprta knjiga očitno kaže svoja čustva, namene; ekspr. to je knjiga vseh knjig zelo dobra
    ♦     adm. dostavna knjiga v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; temeljna poslovna knjiga za kronološko evidenco poslovnih dogodkov; jur. zemljiška knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča; navt. mednarodna signalna knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh narodov, držav; mednarodni signalni kodeks; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu
knjigovódski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na knjigovodstvo: knjigovodski podatki / dobro organizirana knjigovodska služba / knjigovodski kader / knjigovodski tečaj
♦ adm. knjigovodski mostiček črta, s katero se izpolni nepopisani prostor pri zaključevanju poslovnih knjig; fin. knjigovodski račun konto; knjigovodska listina listina, na temelju katere se zapiše poslovni dogodek v konte
knjigovódstvo -a s (ọ̑) dejavnost, ki se ukvarja z zapisovanjem poslovnih dogodkov v zvezi s premoženjem: knjigovodstvo imajo dobro organizirano / služba družbenega knjigovodstva državni organ, ki nadzira uporabljanje družbenega premoženja
♦ fin. dvojno, enojno knjigovodstvo; materialno knjigovodstvo količinska in vrednostna evidenca o stanju in gibanju zalog materiala; prenosno knjigovodstvo pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte
// žarg. oddelek v delovni organizaciji, ki opravlja to dejavnost: odšel je v knjigovodstvo
knjížiti -im nedov. (í ȋ) fin. zapisovati poslovne dogodke v konte: knjižiti izdajo blaga, naročila / knjižiti v dobro vpisovati odobritev na desno stran, v desno kolono (knjigovodskih) kontov
// dov. in nedov. vknjižiti: dobiček so knjižili na poseben bančni račun
konsolidácija -e ž (á) knjiž. utrditev, okrepitev: skrb za notranjo konsolidacijo države; konsolidacija položaja / pripomoči h konsolidaciji v Evropi / izvesti konsolidacijo
♦ fin. združitev več starih dolgov v enega; sprememba kratkoročnega posojila v dolgoročno
konsolidírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. utrditi, okrepiti: konsolidirati obrambne položaje; sile kontrarevolucije niso mogle konsolidirati oblasti buržoazije; družba se je naglo konsolidirala
♦ fin. združiti več starih dolgov v enega; spremeniti kratkoročno posojilo v dolgoročno
kónten -tna -o prid. (ọ̑) fin., navadno v zvezi kontni plan seznam kontov, v katerem so konti urejeni po skupinah: poenostavitev kontnega plana
kontírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. na knjigovodski listini označiti konte, na katere je treba knjižiti: kontirati in knjižiti
kontíst -a m (ȋ) fin. knjigovodja, ki kontira: razpisali so mesto kontista pri podružnici
kónto -a m (ọ̑) 
  1. 1. fin., navadno s prilastkom sistematičen pregled spreminjanja premoženjskega stanja, knjigovodski račun: konto dobaviteljev, kupcev; konto stroškov / odpreti konto narediti prvo vknjižbo; analitični konto ki obravnava posamezen del sintetičnega konta; bančni konto bančni račun; sintetični konto ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev
    // žarg. knjigovodska kartica, na kateri je posamezen konto: mora še urediti konte
  2. 2. pog., s prilastkom račun, strošek: ostanek kupnine gre na njegov konto / smejali so se na moj konto
kóntokorènt -ênta in -énta m (ọ̑-ȅ ọ̑-é, ọ̑-ẹ́) fin. tekoči račun: odpreti kontokorent / brezobrestni, obrestni kontokorent
kontrákcija -e ž (á) knjiž. skrčenje, krčenje: ekspanzija in kontrakcija
♦ fin. kontrakcija denarnega obtoka; grad. prečna kontrakcija vode prečno zoženje pretoka vode; lingv. kontrakcija nastanek samoglasnika iz dveh ali treh samoglasnikov, skrčenje; med. kontrakcija mišic, žil
konvertibílnost -i ž (ȋ) fin. sposobnost, značilnost domače valute, da se more zamenjati za drugo valuto po tečaju, ki je blizu uradnemu: konvertibilnost dinarja; obnoviti konvertibilnost funta
♦ ekon. konvertibilnost dolarja obveznost finančnih organov Združenih držav Amerike, da kupujejo in prodajajo zlato za dolarje po določeni ceni
konvêrzija -e ž (é) 
  1. 1. knjiž. pojav, da kdo zavestno sprejme drugo veroizpoved ali postane pripadnik kake veroizpovedi sploh, prestop: konverzija znanega zdravnika je vzbudila pozornost
  2. 2. ekon., fin. sprememba ene vrste terjatve ali dolga v drugo: povzročiti konverzijo / konverzija dolgov; konverzija posojila sprememba pogojev, pod katerimi je bilo posojilo dano
    ♦     filoz. konverzija zamenjava osebka s povedkom v sodbi; fiz. reaktorji z direktno konverzijo s spreminjanjem jedrske energije v električno brez vmesnega sproščanja toplote; lingv. konverzija sprememba (besednega) pomena s prehodom iz ene slovnične kategorije v drugo
konzuláren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konzule ali konzulat: opravljati konzularne posle / konzularni urad / konzularni vizum vizum, ki ga izda konzul
// člani diplomatskega in konzularnega zbora / konzularni predstavnik
♦ fin. konzularni kolki kolki za plačevanje nekaterih storitev konzulata; jur. konzularni agent konzularni predstavnik najnižje stopnje; konzularna agencija urad konzularnega agenta
kopíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kopiranje: kopirni postopek / kopirni papir tanek, ne zglajen papir za kopiranje; kopirni stroj
♦ fin. kopirno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se z enkratnim zapisom knjiži dogodek v dnevnik in konte; obrt., tisk. kopirna igla topa jeklena paličica na gravirnih strojih, ki posnema obliko šablone ali modela in jo prenaša na rezkar; tisk. kopirni okvir okviru podobna naprava za kopiranje
kredít -a m (ȋ) materialna sredstva, ki jih da upnik dolžniku z obveznostjo kasnejše vrnitve: dobiti velik kredit; jemati kredite; prositi za kredit; vračanje kredita; jamstvo za kredit / najeti kredit / dati komu kredit / črpati kredit jemati posamezne zneske do višine odobrenega zneska; v banki imam še nekaj kredita; porabil je že ves kredit; blokiranje kreditov / odobriti kredit / odplačal, vrnil je že ves kredit dolg
// bančni kredit ki ga da banka; denarni kredit v obliki denarja
// razmerje med upnikom in dolžnikom, ki nastane z dajanjem takšnih materialnih sredstev: skleniti kredit; ustvarjati vedno nove kredite; pravna oblika kredita / referent za kredit / dolgoročni kredit nad deset let; kratkoročni kredit do dveh let; srednjeročni kredit od dveh do desetih let
// v prislovni rabi, v zvezi na kredit izraža trgovanje, ki temelji na takšnem razmerju: avtomobili se dobijo na kredit; kupovati, prodajati na kredit
● ekspr. pri vseh ljudeh ima kredit mu zaupajo, verjamejo; ekspr. toliko kredita že imam pri tebi, da mi boš verjel toliko mi že zaupaš, da mi boš verjel; ekspr. živeti na kredit biti vedno zadolžen; ekspr. bil je ob ves kredit izgubil je zaupanje, spoštovanje
♦ fin. blagovni kredit za financiranje trgovanja z blagom; investicijski krediti za investicije; izvozni kredit; javni kredit ki ga najamejo državni organi; namenski kredit za točno določen namen; obrestni kredit pri katerem mora dolžnik plačati tudi obresti; obročni kredit dan s pogojem obročnega odplačevanja; potrošniški kredit; premostitveni kredit; (proračunski) kredit materialna sredstva, ki jih odobri država brez obveznosti vrnitve; zasebni kredit
kredíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kredit: kreditna dejavnost; razvito kreditno poslovanje / znosni kreditni pogoji / kreditni sklad banke; kreditna sredstva / naš kreditni sistem; kreditna politika / kreditno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem ima kreditiranje zelo pomembno vlogo
// kreditni zavodi / kreditni referent referent za kredit
♦ ekon. kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; fin. kreditni potencial materialna sredstva, ki jih lahko da kreditor; kreditna pogodba; kreditno pismo bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah
kreditojemálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) fin. kdor jemlje, dobi kredit: kreditojemalec in njegov porok / kreditojemalec ni plačal dospelega obroka
kredítor -ja m (ȋ) fin. kdor da kredit, upnik: iskati kreditorja za gradnjo novega obrata; potencialni kreditor
krožíti in króžiti -im nedov. (ī ọ́) 
  1. 1. gibati se po kakem ustaljenem, sklenjenem, krogu ali elipsi podobnem tiru: zemlja kroži; sateliti krožijo okrog zemlje / v vesolju krožijo zvezde / točka kroži po obodu kroga
    // krožno se gibati: zrak kroži; voda kroži skozi dno akvarija / kri kroži
  2. 2. nav. ekspr. delati pri premikanju krogu podobno pot: črni krokarji so krožili po zraku; jata ptic kroži nad njim / nad mestom krožijo letala
  3. 3. preh. povzročati, da je kaj podobno krogu: smeh ji kroži ustnice / veter kroži dim nad grmado / krožiti desko zaokrožati
  4. 4. ekspr. hoditi brez cilja, brez orientacije: ves dan je krožil po gozdu; s prijateljem sta krožila po mestu / avtomobili krožijo po cestah se gibljejo, premikajo
  5. 5. ekspr. prehajati od ene osebe k drugi: v skupini je krožila cigareta / kovanec je krožil okrog mize / nekaj izvodov časopisa še kroži / pogled mu je krožil po zbrani družbi
    // pripovedovati se, širiti se: razne govorice krožijo; takšne vesti krožijo med ljudmi, po svetu / o njem kroži nešteto anekdot
  6. 6. star. peti, prepevati: začeli so krožiti / krožil je vesele pesmice / slavec kroži
    ●     ekspr. venomer kroži okrog nje je pri njej; ekspr. kri mu je začela veselo krožiti (po žilah) postal je vesel, razigran
    ♦     fin. denar kroži menjuje lastništvo; šport. krožiti (z rokami) delati gibe (z rokami) v obliki kroga
kúrz -a m (ȗ) 
  1. 1. aer., navt. smer gibanja, zlasti ladje, letala: določiti kurz; menjati, spremeniti kurz in hitrost / izračunati kurz / pluti po kurzu
  2. 2. publ., navadno s prilastkom organizirana dejavnost z določeno tendenco: dosleden kurz socialističnega demokratizma; začel se je kurz preusmeritve v našem gospodarstvu / spremeniti dosedanji politični kurz / oster kurz proti izdajalcem / ekspr. ta profesor ima strog kurz
  3. 3. navadno s prilastkom skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost; tečaj: končati bolničarski kurz; obvezen pripravljalni kurz; udeležiti se kurza plavanja / ustanoviti kurz za učitelje
  4. 4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev; tečaj: devizni kurz; kurz dinarja, lire; kurz dolarja je padel / emisijski kurz
    // cena blaga na borzi; tečaj
lastník -a m (í) kdor ima pravno priznano pravico do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: lastnik ne dovoli hoditi čez travnik; prejšnji lastnik je dobro skrbel za hišo; izgubljeni denar je bil najden in vrnjen lastniku / biti lastnik stanovanja; prodati kolo brez lastnika; ekspr. kdo je lastnik tega dežnika čigav je
// lastnik srečke z navedeno številko naj se javi imetnik
// hišni, zemljiški lastnik posestnik
// etažni lastnik lastnik dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši
● šalj. listnica je v gneči menjala lastnika je bila ukradena; posestvo je že večkrat menjalo lastnika postalo last drugega
♦ fin. lastnik čekovnega računa; soc. individualni, kolektivni lastnik; kapitalistični lastnik individualni ali kolektivni lastnik kapitala; privatni ali zasebni lastnik posameznik ali skupina, ki ima lastninsko pravico do proizvajalnih sredstev; lastnik proizvajalnih sredstev
léto1 -a s (ẹ́) 
  1. 1. čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1. januarja in traja do 31. decembra: leto ima 365 dni; lansko, letošnje, preteklo, prihodnje leto; prva četrtina leta; na koncu, ob koncu, v začetku leta / koledarsko leto od 1. januarja do 31. decembra; navadno ki ima 365 dni, prestopno leto ki ima 366 dni; novo leto ki se bo ali se je pred kratkim začelo
    // ekspr.: razglasili so ga za človeka leta najpomembnejšo osebnost; dogodek leta najpomembnejši dogodek
    // navesti rojstno leto letnico; mesec in leto dogodka nista znana / katerega leta je to bilo; še istega leta, isto leto se je vrnil; umrl je lansko leto lani; tisto leto je bila lepa jesen; to leto ga še nisem videl letos; vsako leto nas obišče; vse leto je bil bolan; rodil se je leto pred njo; koliko plače ima na leto letno; tam je žetev dvakrat na leto; to bomo naredili še v tem letu še letos; tam je živela do leta 1961; članek je iz leta 1970; po letu 1900 se je stanje izboljšalo; vojna se je končala v letu 1945; star. v letu Gospodovem 1664 leta 1664; razmere pred letom 1945 / pri datiranju: Prešeren je umrl 8. februarja 1849. leta [l.] ali leta 1849; 1. maja tega leta [t. l.] leta, v katerem se to govori, piše
    // kot voščilo srečno novo leto
    // s prilastkom ta čas glede na kako značilnost, dejavnost: mokrotno, sušno leto / mednarodno geofizikalno leto v katerem se načrtno raziskuje zemlja v svetovnem merilu; hroščevo leto ko se v velikih množinah pojavijo rjavi hrošči; Mozartovo leto s posebnim poudarkom na uprizarjanju Mozartovih del; olimpijsko leto; obilno ribje leto; lani je bilo sadno leto so sadna drevesa dobro obrodila; leto 1967 je bilo mednarodno leto turizma
    // s prilastkom čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom: lovsko leto ki traja od 1. aprila do 31. marca; muslimansko leto; šolsko leto ki traja od 1. septembra do 31. avgusta; prvi razred je obiskoval v šolskem letu 1930/31; študijsko leto ki traja od 1. oktobra do 30. septembra
  2. 2. navadno s števnikom čas dvanajstih mesecev: od takrat sta minili dve leti; že tretje leto poteka, odkar ga ni; četrt, pol leta / delovno, službeno leto / že več kot dve leti se ni oglasil; obljubil je, da bo plačal čez tri leta; pogodbo je sklenil za eno leto; ob letu, star. k letu se vidimo čez eno leto; že leto dni je v tujini eno leto; tam bo ostal leto dni eno leto; takrat je obljubil, leto kasneje pa se je premislil; star. danes leto je odšel pred enim letom; star. pridi danes leto čez eno leto
    // petnajst let zapora / kot voščilo za rojstni dan še na mnoga leta
    // s števnikom ta čas za označevanje starosti česa: otroku je dve leti; ima, star je že eno leto; hiša je stara sto let; do sedmega leta je živel pri starših do starosti sedmih let; pog. v deveto leto gre pred kratkim je bil star osem let; z desetimi leti je šel od doma ko je bil star deset let; določiti leta starosti; dekle osemnajstih let; do starosti pet let, petih let; ženska pri sedemdesetih letih stara približno sedemdeset let; otrok v devetem letu od izpolnjenega osmega leta do izpolnjenega devetega leta starosti
    // kot opozorilo mladini do 16. leta vstop prepovedan
  3. 3. mn. starost, življenjska doba: ko sem imel jaz ta leta kakor ti, sem bil že samostojen; med njima je precejšnja razlika v letih / biti istih let; biti v zrelih letih; moški srednjih let; ženska mojih let; velik za svoja leta
  4. 4. mn., navadno s prilastkom omejeno trajanje v življenju, bivanju: ta leta so bila zanj srečna; tistih let se bom vedno spominjal / dekliška, fantovska, mladostna leta; otroška leta je preživel v domači hiši; ekspr. šestnajst let, to so rosna leta zgodnja mladost; leta zorenja / poznava se iz dijaških let; tako sem navajen iz, od mladih let; na stara leta, v starih letih je beračil ko je bil star; človek se mora učiti v mladih letih ko je mlad
    // z oslabljenim pomenom leta mladosti mladost; pren., knjiž. meščanska družba je bila takrat še v otroških letih
    // omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: takrat so bila huda leta; vojna leta; leta krize; razvoj gospodarstva v povojnih letih
    // knjiž., z vrstilnim števnikom omejeno trajanje desetih let, z začetkom, kot ga nakazuje števnik: šestdeseta leta prejšnjega stoletja so preobrat; v dvajsetih letih našega stoletja; kriza tridesetih let; v začetku osemdesetih let
  5. 5. mn., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža dolgo omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: od takrat so minila že leta / leta (in leta) je pisal to knjigo / dolga leta je trajalo, preden je plačal dolg
  6. 6. letnik: tretje leto filozofije je študiral na Dunaju; dohitel ga je znanec, medicinec v zadnjem letu / Delo, leto V., št. 3
  7. 7. redko, navadno s prilastkom kar se pridela v (enem) letu; letina: letos je bilo dobro leto; pomlad je obetala dobro leto
    ●     star. pisalo se je leto 1848 bilo je leta 1848; pog. njemu se res ne poznajo leta videti je mlajši, kot je v resnici; ekspr. kako hitro tečejo leta čas; dokupiti leta prostovoljno plačati pokojninsko zavarovanje za čas, ko zavarovanec ni bil obvezno zavarovan; star. nevesti so dokupili, kupili leta dosegli predčasno sodno priznanje polnoletnosti; pog. ona skriva leta videti je mlajša, kot je v resnici; noče povedati, koliko je stara; leto na leto, leto za letom se dogaja isto kar naprej, vedno; leto in dan ekspr. leto in dan je čakal zelo dolgo; približno eno leto; ekspr. tam sneg leto in dan ne skopni nikoli; ekspr. leto in dan je spal v hlevu vedno; star. čez leto in dan približno čez eno leto; boj za prvo mesto je iz leta v leto, od leta do leta hujši vedno hujši; vsako leto hujši; ekspr. umor je bil pojasnjen šele čez leta, po letih po dolgem času; evfem. mož gre že v leta se stara; evfem. biti v letih star, starejši; pred leti je tu stala hiša včasih, nekdaj; z leti raste tudi njegova trma čim starejši je, tem bolj je trmast; z leti je zanimanje začelo upadati sčasoma, polagoma; šalj. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; šalj. že sedem hrvaških, laških let te nisem videl zelo dolgo; šalj. biti v Kristusovih letih star triintrideset let; star. mlado leto pomlad; ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta; novo leto čakati novo leto bedeti v noči med 31. decembrom in 1.januarjem do polnoči; praznovati novo leto 1. januar; to se je zgodilo na novo leto, star. na novega leta dan 1. januarja; obiskati za novo leto za novoletne praznike; danes je staro leto 31. december; star. na starega leta dan 31. decembra; ekspr. to je bilo sedem suhih let čas brez uspehov pri kom, v kaki dejavnosti; ekspr. prebili smo sedem suhih let čas revščine, pomanjkanja; bolnik je vsako leto slabši vedno slabši; ekspr. rad bi dal nekaj let življenja, da bi bilo to res zelo želim; vznes. biti v cvetu let mlad; pog. dobiti pet let (zapora) biti obsojen na pet let (zapora); pog., ekspr. že sedemdeset let imam na grbi star sem že sedemdeset let; močen kljub letom kljub starosti; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
    ♦     agr. rodno leto v katerem sadno drevje normalno ali bogato obrodi; astr. astronomsko leto čas, ki ga porabi Zemlja, da enkrat obkroži Sonce; kozmično leto čas, ki ga porabi Sonce, da napravi en obhod okoli središča našega zvezdnega sestava; Lunino ali lunarno leto ki ima 354 dni; sončno ali solarno leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; zvezdno ali sidersko leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti, da se spet vrne med iste zvezde; ekon. gospodarsko ali poslovno leto ki se začne z novim porastom gospodarske in poslovne aktivnosti in se konča v mrtvi sezoni; fin. proračunsko leto koledarsko leto, za katero je narejen proračun; računsko leto proračunsko leto, ki se more podaljšati za nekaj mesecev, da se upoštevajo še dohodki in izdatki teh mesecev; fiz. svetlobno leto pot svetlobe v enem letu; ta zvezda je oddaljena od zemlje štiri svetlobna leta; rel. sveto leto navadno vsako petindvajseto leto, namenjeno verski prenovi, poglobitvi
lísta -e ž (ȋ) seznam, zlasti oseb, ki s kakega stališča spadajo skupaj: sestaviti listo povabljenih; predlagani kandidat se vpiše v listo kandidatov; biti na listi / objaviti volivcem kandidatno listo imena kandidatov, predlaganih v izvolitev za določene funkcije; kandidirati za poslanca na socialnodemokratski listi za poslanca socialnodemokratske stranke; objaviti listo nove vlade imena članov nove vlade
● črna lista seznam osumljenih oseb, prekrškov, nesreč; publ. tudi ta igralec se je vpisal v listo najboljših je bil med najboljšimi; ekspr. ali sem tudi jaz na listi osumljenih ali sem tudi jaz osumljen
♦ adm. plačilna lista plačilni seznam; fin. tečajna lista; jur. civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora
lístina -e ž (ȋ) 
  1. 1. v posebni obliki sestavljen in potrjen zapis o dogodku pravne narave: izdati, napisati, podpisati listino; ponarejena listina; kolkovanje listin; overiti prepis listine; pristnost listine / bančne listine; ozemlje je postalo samostanska last s cesarjevo darilno listino; denarne in kreditne listine; pooblastilne listine; prevozne listine
    ♦     fin. knjigovodska listina na temelju katere se zapiše poslovni dogodek v konte; jur. javna listina ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani obliki; polit. Atlantska listina razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta; ustanovna listina Organizacije združenih narodov temeljna določila o ciljih, načelih, ustroju in delovanju Organizacije združenih narodov; žel. spremne listine vlakov
  2. 2. zapis, ki kaj dokazuje, pojasnjuje sploh: ta načrt je najvažnejša listina za zgodovino slovenske šole; tako je bral v starih listinah; v pisalni mizi svojega moža je našla tudi nekaj neljubih listin; zgodovinske listine
loteríjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na loterijo: loterijski načrt za redna kola / loterijski dobitek; loterijske srečke
♦ fin. loterijsko posojilo posojilo, ki ga razpiše kaka skupnost in pri katerem so nekatere številke obveznic izžrebane
materiálen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na materijo: duhovni in materialni svet / materialna kultura
  2. 2. nanašajoč se na material: imeti materialne rezerve; materialna škoda
  3. 3. nanašajoč se na proizvajalna sredstva: razvoj družbene materialne baze; nezadostna materialna razvitost družbe / ta dežela ima materialne pogoje za gospodarski razvoj naravna bogastva
  4. 4. nanašajoč se na osnovo za življenje, na življenjsko raven, gmoten: izboljšati materialni položaj v državi; upoštevati materialne razmere učencev; ugodno materialno stanje / iskati le materialne koristi
    // nanašajoč se na denarna sredstva: prireditev je imela velik materialen in moralen uspeh; za novo šolo bo potrebna večja materialna pomoč občine; biti v materialni stiski
    ♦     ekon. materialni stroški vrednost pri delu uporabljenega materiala, energije in porabljenih storitev; materialna proizvodnja; fin. materialno knjigovodstvo količinska in vrednostna evidenca o stanju in gibanju zalog materiala; jur. materialno pravo pravna pravila, ki določajo vsebino pravic in dolžnosti pravnih subjektov; kazensko materialno pravo pravna pravila, s katerimi se določajo kazniva dejanja in kazenske sankcije zoper storilca takih dejanj
mednároden -dna -o prid. (á) 
  1. 1. ki je, obstaja med narodi, državami: dobri mednarodni odnosi, stiki; pomiriti mednarodno napetost; mednarodne pogodbe; mednarodno kulturno sodelovanje / kakšen je mednarodni položaj / odpreti nov mednarodni prehod
    // ki je, poteka med narodi, državami: mednarodni promet, turizem; mednarodna politika, trgovina / mednarodno gospodarstvo; uveljaviti se na mednarodnem tržišču
  2. 2. pri katerem so udeleženi pripadniki več narodov, držav: mednarodni filmski festival; mednarodni kongres, sejem; mednarodni šahovski turnir; mednarodno tekmovanje / mednarodni proletariat; mednarodna javnost; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / mednarodna komisija, organizacija / publ. mednarodna kulturna arena
  3. 3. namenjen, skupen več narodom, državam: veliko mednarodno pristanišče / mednarodni delavski praznik / mednarodni jezik jezik, ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov
    // ki velja v več državah: mednarodni predpisi; mednarodni prometni znaki; mednarodne kratice
  4. 4. ki povezuje več držav: mednarodni vlaki; mednarodne ceste, magistrale; mednarodne vodne poti
    ♦     ekon. mednarodna delitev dela; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; mednarodno financiranje prehajanje dela kapitala enega narodnega gospodarstva v druga narodna gospodarstva; mednarodno posojilo posojilo, dano v drugo državo ali dobljeno v drugi državi; fiz. mednarodni sistem enot sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; jur. mednarodno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami in odnose v mednarodni skupnosti; lingv. mednarodni izraz beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih; navt. mednarodni signalni kodeks; ptt mednarodni kupon za odgovor kupon, ki se prilaga pismu v drugo državo, za odgovor; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; tur. mednarodno vozniško dovoljenje dovoljenje, ki velja za vožnjo v vseh državah razen v matični
meníca -e ž (í) fin. vrednostni papir, s katerim kdo komu naroča ali se sam obvezuje plačati določeni osebi določeno vsoto denarja: akceptirati, diskontirati menico; izdati, podpisati menico / bianko menica podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica; kratkoročna menica; lastna menica ki jo izpolni, podpiše in izda dolžnik; trasirana menica ki jo izpolni in izda upnik, podpiše pa dolžnik; pren., ekspr. za svoje ukrepe je dobil bianko menico odbora
méra -e ž (ẹ́) 
  1. 1. navadno s prilastkom enota za merjenje: določiti, raziskovati mere; opustiti stare mere / funt, jard in druge angleške mere; časovne, dolžinske, utežne mere
    // nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 l: spili so že tri mere vina
  2. 2. priprava, predmet za merjenje: kontrolirati, popravljati mere; mednarodni urad za mere in uteži / za mero bomo vzeli tole palico
  3. 3. nav. mn., navadno s prilastkom razsežnost, zlasti dolžina, širina, višina, debelina: obleka ne ustreza mojim meram; telesne mere; standardne mere fotografije, igrišča; mere izdelkov, mize / ima mere za vojaka / pog. vzeti mero ugotoviti, določiti razsežnost delov telesa, predmeta za izdelavo česa; pog. iti k meri h krojaču, čevljarju, da ugotovi, določi razsežnosti telesnih delov za izdelavo obleke, obutve; konfekcija in obleke po meri obleke, narejene za določeno osebo; pren. notranje mere človeškega duha
  4. 4. s prilastkom določena, ustrezna količina kake snovi, tekočine: krompirja mu je vedno dal dobro mero; pičla, zvrhana mera; ekspr. spili so ga že pošteno mero
    // publ., z oslabljenim pomenom obseg, stopnja česa sploh: od nje ni pričakoval tolike mere cinizma tolikega cinizma; dobil je najvišjo možno mero kazni najvišjo možno kazen; to trdi s polno mero odgovornosti z vso odgovornostjo
  5. 5. dopustna količina, stopnja česa: v vsaki stvari je potrebna mera; pri pitju ne pozna mere; v ugovarjanju je prekoračil mero / jedo brez mere pretirano dosti; do te mere je stvar sprejemljiva v taki obliki, stopnji; proizvodnja narašča v predpisanih merah
    // v zvezi čez mero, nad mero izraža preveliko, nesprejemljivo količino, stopnjo česa: bilo je vsega čez mero / izpil je kozarček ali dva čez mero / čez mero se razburjati preveč; ekspr. nad mero je nesramen zelo
  6. 6. publ., v prislovni rabi, s prilastkom izraža omejitev, kot jo določa prilastek: ugotoviti, v kolikšni meri podatki ustrezajo resnici; prostori so v polni meri izkoriščeni popolnoma, v celoti; problemi so v precejšnji, zadovoljivi meri rešeni; to je v veliki meri njegova zasluga v glavnem, pretežno
    // zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero / to je le do določene, neke mere res deloma, delno
  7. 7. pisar., s prilastkom dejanje, ukrep: v takem položaju so opravičljive izredne mere; agrotehnične, varnostne mere
  8. 8. lit. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu; metrum: mera, zareza in druga vprašanja metrike / daktilska, trohejska mera
    ●     pog. za vse člane kolektiva naj bo ista mera in vaga vsi se naj ocenjujejo z enakimi merili; vsi naj bodo enakopravni; star. dati koga pod mero pregledati ga (na naboru), če ustreza za vojsko predpisanim meram, pogojem; ekspr. on hoče krojiti svet po svoji meri po svojih idejah, predstavah; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. ima zvrhano mero križev in težav zelo veliko; ekspr. ima zvrhano mero talenta zelo je talentiran; ekspr. on ni človek vsakdanje mere ni vsakdanji, povprečen človek
    ♦     ekon. mera presežne vrednosti razmerje med delavčevim neplačanim in plačanim delom; fin. diskontna ali eskontna mera v odstotkih izražen odbitek pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične; obrestna mera v odstotkih izražen dohodek od posojenega kapitala ali v odstotkih izraženo plačilo zanj; profitna mera v kapitalistični ekonomiki v odstotkih izražen dobiček od vloženega kapitala; geom. kotna mera število, ki izraža velikost kota v kotnih enotah; mat. dolžinska mera enota za merjenje razdalje med dvema točkama; največja skupna mera največje število, s katerim so deljiva vsa dana števila; strojn. notranja mera razdalja med dvema vzporednima ravninama, med katerima je v predmetu prazen prostor
mío neskl. pril. (ȋ) fin., kratica milijon: stroški znašajo pet mio dinarjev
moratórij -a m (ọ́) fin., jur. pogodbeno odložen ali oblastveno odrejen odlog plačil zapadlih obveznosti: razglašen, uveden je bil moratorij vseh plačil; moratorij v plačevanju reparacij / transferni moratorij odlog plačil zapadlih obveznosti v tujino
// publ. začasna opustitev česa: predvolilni moratorij večjih političnih akcij; moratorij za jedrske poskuse
nakazílo -a s (í) 
  1. 1. pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: izdati, prejeti nakazilo
    ♦     fin. bančno nakazilo; nakazilo v inozemstvo; nalog za nakazilo
  2. 2. glagolnik od nakazati: nakazilo naročnine, zneska
nálog -a m (á) 
  1. 1. publ. naročilo, ukaz za izvršitev, opravljanje kakega dejanja: izvršiti, napisati, upoštevati nalog / pismeni, ustni nalog; nalog za napad povelje
    // po čigavem nalogu dela
    ♦     adm. delovni nalog pismeni dokument, s katerim se odreja izvršitev določenega dela; izdati, podpisati delovni nalog; potni nalog dokument, s katerim se kdo pooblašča za določeno službeno potovanje; fin. plačilni nalog dokument, s katerim določena pravna oseba odreja naslovniku plačilo neporavnanega računa; pismeno naročilo komu, da izplača naslovniku ali prenese na njegov račun določen znesek z naročnikovega računa; prenosni nalog pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročnika na račun naslovnika; jur. sodni nalog dokument, s katerim sodišče, navadno na osnovi verodostojnega dokumenta, odreja izvršitev določenega dejanja; sodni nalog za aretacijo; žel. križni nalog dokument, s katerim se obveščata vlakovodja in strojevodja, da je po voznem redu predvideno križanje preloženo ali da se določa križanje, ki ni predvideno po voznem redu
  2. 2. zastar. naloga, dolžnost: njegov nalog je izvrševati ukaze; prišel je z nalogom, da napravi red / za svoj nalog si je odbral dva pogumna tovariša
nalogodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) publ. kdor da nalog, ukaz za izvršitev, opravljanje dejanja: nalogodajalci in izvrševalci vojnih zločinov
♦ fin. kdor da pismeno naročilo komu, naj plača določen znesek naslovniku na naročnikov račun
nalóžben -a -o prid. (ọ̑) investicijski: naložbeni načrt
♦ fin. naložbeni krediti
naménski -a -o prid. (ẹ̑) ki je za točno določen namen: namenske raziskave / namenska zemljišča
♦ fin. namenski kredit, sklad; namensko varčevanje varčevanje za določeni namen, ki ga organizira navadno banka
nèdospèl in nèdospél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ki ni dospel, ni prišel: nedospela pošiljka
♦ ekon., fin. nedospela menica menica, ki jo je treba plačati v določenem roku
nèdospélost -i ž (ȅ-ẹ́) stanje nedospelega: nedospelost pošiljke
♦ ekon., fin. nedospelost menice
nègotovínski -a -o prid. (ȅ-ȋ) fin. brezgotovinski: negotovinsko plačevanje
nèkonvertibílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) fin. ki ni konvertibilen: nekonvertibilna valuta / izvoz na nekonvertibilni trg / nekonvertibilno posojilo posojilo, pri katerem se ne smejo spremeniti pogoji, pod katerimi je dano
nèkonvertibílnost -i ž (ȅ-ȋ) fin. lastnost, značilnost nekonvertibilnega: nekonvertibilnost valut / odpravljati nekonvertibilnost
nènaménski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) nasproten, drugačen od namenskega: nenamenska uporaba sredstev
♦ fin. nenamenski krediti
nèvézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 
  1. 1. ki ni vezan: nevezane pole / govoril je v nevezanih stavkih / dajal je čudne, nevezane odgovore brezsmiselne
    // publ. ki ni naprej določen ali vsebinsko omejen: nevezan pogovor; nevezano razmišljanje
  2. 2. knjiž. neodvisen, samostojen: svobodno, nevezano življenje / na čas nevezana ideja
  3. 3. navadno v zvezi z država ki ni vključen v politične ali vojaške bloke: nevezane države / nevezana politika
    ●     sobo išče mlad, nevezan moški v oglasih neporočen, samski
    ♦     fin. nevezane hranilne vloge; lit. nevezana beseda proza
nominálen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. publ. ki je kaj samo glede na pravno, uradno stanje: nominalni in idejni avtor; ostal je le še nominalni šef države / nominalna in stvarna enakopravnost / aktivni in nominalni člani
  2. 2. lingv. nanašajoč se na samostalniške in pridevniške besede: nominalni stil; njegovi stavki so največkrat nominalni / nominalna funkcija besede / nominalna deklinacija imenska sklanjatev
  3. 3. ekon. izražen v denarnem znesku: nominalni osebni dohodek; nominalni stroški / nominalno povečanje proizvodnje
    ♦     elektr. nominalna napetost nazivna napetost; fin. nominalna vrednost v denarni enoti izražena vrednost, navedena na denarju, vrednostnih papirjih; strojn. nominalna mera imenska mera; voj. nominalna atomska bomba atomska bomba, katere eksplozijska moč je enakovredna moči eksplozije 20.000 ton trinitrotoluola
nosílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) navadno z rodilnikom  
  1. 1. kdor drži kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža nanj, in hodi: nosilci krste, zastave / tisti dan sem bil nosilec vode / knjiž. na cilju smo nosilcem plačali nosačem
    // nosilec štafetne palice
  2. 2. kdor dela, si prizadeva, da se kaj kje pojavlja: že v srednji šoli se je seznanil z nosilci naprednih idej / nosilci sodobnega knjižnega jezika so zlasti izobraženci; publ. nosilci boja za socializem borci
    // publ. kdor z delovanjem omogoča, povzroča obstoj, pojavljanje česa: boriti se proti nosilcem birokratskih odnosov; delavski razred kot nosilec socialistične družbene ureditve
  3. 3. publ. kar kaj ustvarja, opredeljuje: v njegovih skladbah je melodija glavni nosilec izraza; glas — nosilec pomenskega razlikovanja
  4. 4. knjiž. kdor dela, da je kdo deležen česa: taki ljudje so nosilci nesreče / ti oblaki so nosilci snega prinašajo sneg
  5. 5. kdor je (uradno) odgovoren za opravljanje, uresničitev kakega dela, dejavnosti: določiti nosilca načrta, raziskovalne naloge / nosilec javne funkcije / odlična igra nosilca glavne vloge glavnega igralca
  6. 6. publ. kdor kaj plačuje, poravnava ali dobiva, prejema: nosilec proračunskih sredstev / nosilec vseh dohodkov in izdatkov je podjetje
  7. 7. kdor ima kaj priznano, dano: nosilec najemninske, stanovanjske pravice / nosilec socialnega zavarovanja / nosilec oblasti, suverenosti je ljudstvo / nosilec reda zaslug za narod z zlato zvezdo
  8. 8. publ. kar ima kaj kot svojo lastnost, značilnost: mleko je nosilec vitamina D / geni so nosilci dednih lastnosti
  9. 9. publ. kdor ima kaj na sebi, v sebi in more povzročati, da to dobi (še) kdo drug: tudi ptiči so nosilci različnih bolezni / nosilec bacilov bacilonosec
  10. 10. podolgovat vodoraven gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore: okrepiti, podreti nosilec; stavbe tega arhitekta stoje navadno na stebrih, nosilcih; jekleni, leseni, železobetonski nosilec; prečni, vzdolžni nosilec
  11. 11. publ. vojna ladja, letalo, naprava za prevoz, prenos in izstreljevanje določenega orožja: nosilec nuklearnega orožja / podvodni in nadvodni nosilci raket
    ♦     elektr. nosilec daljši predmet za nošenje, držanje izolatorja; nosilec podatkov papir, magnetofonski trak, material, na katerega se zapisujejo, na katerem se ohranjajo določeni podatki v (elektronskem) računalniku; fin. stroškovni nosilec proizvod, storitev, v zvezi s katero se stroški pojavljajo in so nanjo razdeljeni; fot. nosilec emulzije podlaga, na katero je nanesena emulzija; gled. nosilec kulis priprava, na katero se pritrdijo, obesijo kulise lutkovnega odra; grad. ločni nosilec v obliki loka; mostni nosilec del mostu, ki prenaša obtežbo na podpornike; palični nosilec sestavljen iz palic, ki tvorijo trikotnike; lingv. v trpnem stavku je osebek nosilec stanja; v češčini je nosilec naglasa prvi zlog; polit. nosilec kandidatne liste v nekaterih državah kdor ima pred vsemi drugimi kandidati volilne liste prednost, da postane poslanec določene stranke; strojn. nosilec navadno mirujoč, podolgovat element stroja, naprave, na katerega delujejo sile, zlasti pravokotno; šport. nosilec oranžnega, rumenega pasu
notificírati -am dov. in nedov. (ȋ) polit. uradno sporočiti drugi državi pravno dejstvo, zahtevo mednarodnega pomena: notificirati spremembo šefa države / notificirati pomorsko blokado
♦ fin. notificirati akreditiv obvestiti uporabnika akreditiva, da je banka prevzela akreditivno obveznost
obligácija -e ž (á) 
  1. 1. jur. pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost, obveza: nastanek obligacije
    // knjiž., redko obveznost, dolžnost: ni prišel, ker ima druge obligacije
  2. 2. fin. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila; obveznica: izdati obligacije; naložiti denar v obligacije / državne obligacije
obnóva -e ž (ọ̑) glagolnik od obnoviti: obnova hiše, proge; priskrbeti sredstva za obnovo / obnova gozdov, vinogradov / povojna obnova dežele / obnova liberalizma / obnova postopka, procesa
♦ fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; rel. obnova prizadevanje za poglobitev versko-nravnega življenja; šol. obnova govorjenje, pisanje besedila po prebranem, pripovedovanem besedilu; za šolsko nalogo so pisali obnovo
obráčati -am nedov. (ā ȃ) 
  1. 1. spreminjati izhodiščno smer gibanja ali usmerjenost česa v nasprotno smer ali usmerjenost: na tej cesti je prepovedano obračati; obračati ladjo; ko so letala priletela do gozda, so (se) začela obračati / pog. avtobus bo obračal za železniško postajo bo imel obračališče
    // navadno s prislovnim določilom spreminjati smer gibanja ali usmerjenost česa sploh: obračati glavo nazaj; konja obračata ušesa na vse strani; obračati vozilo na levo; obračati se stran zaradi smradu; obračati se na petah, s celim telesom / otroci so se med poukom kar naprej obračali pogledovali nazaj, okoli
    // veter se obrača
  2. 2. spreminjati lego, položaj česa tako, da se premika okoli daljše osi ali v krogu: obračati ključ v ključavnici / obračati zajca na ražnju / obračati gumb na radijskem sprejemniku; obračati krmilo / bolnika je moral obračati s hrbta na bok; v spanju se je vročično obračal z ene strani na drugo
    // navadno s prislovnim določilom spreminjati lego, položaj česa sploh: z okornimi prsti je obračal poročni prstan; obračati zavoj na vse strani / v rokah je obračal popisan list papirja
  3. 3. delati, da kaj leži s spodnjo stranjo navzgor: obračati snope / obračati seno; z lopato obračati zemljo / obračati liste v knjigi
  4. 4. navadno s prislovnim določilom delati, da dobi kaka dejavnost vsebino, kot jo nakazuje določilo: obračati kaj na bolje, na slabše, v svojo korist / obračati pozornost ljudi nase vzbujati pozornost
    ●     ekspr. ne obračaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; pog. znati pametno obračati denar uporabljati, nalagati ga; slabš. brez potrebe obračaš jezik govoriš, si prizadevaš z govorjenjem doseči; obračati oči gledati tako, da se vidi beločnica; knjiž. spogledljivo obrača oči gleda, pogleduje; ekspr. hitro obračati pero hitro pisati; ekspr. obračati koga na svojo stran pridobivati ga za svoje načrte, zamisli; ekspr. obračati plašč po vetru zaradi koristi prilagajati svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram; ekspr. v glavi obrača že nov načrt premišlja o njem; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj
    ♦     ekon. obračati sredstva delati, da se spreminja oblika njihove vrednosti; fin. obračati denar delati, da menjuje lastništvo
obračúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na obračun: obračunski pregled; obračunsko poročilo / obračunsko obdobje / obračunski posli; obračunska služba
♦ ekon. notranja obračunska cena cena, ki je določena med enotami v podjetju; fin. obračunski dinar računska valuta, v kateri je obračunana konvertibilna valuta po uradnem tečaju; obračunski dolar dolar kot vrednostna enota za obračunavanje v kliringu; obračunski tečaj tečaj za obračunavanje tujih valut na osnovi vrednosti določene valute
obráten2 -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obrat ali obratovanje: obratni prostori / obratni čas / obratni stroški; obratno dovoljenje / obratna nesreča / obratni inženir inženir, ki vodi delo v posameznem oddelku ali obratu tovarne, podjetja; obratni knjigovodja, zdravnik; obratna ambulanta
♦ ekon. obratni kapital kapital, potreben za obratovanje; obratni kredit kredit za nakup obratnih sredstev; obratna sredstva zaloge materiala, proizvodov, nedokončani proizvodi, denarna sredstva, ki so potrebna za poslovanje; fin. obratna proračunska glavnica glavnica, potrebna za premostitev med tekočimi izdatki in občasnimi dohodki
obremeníti -ím dov., obreménil (ī í) 
  1. 1. dati breme, težek predmet na kaj: obremeniti dvigalo; ladje ne smemo preveč obremeniti / ekspr. za izlet so se obremenili s težkimi nahrbtniki
  2. 2. naložiti komu veliko dela, dolžnosti: obremeniti učence z izvenšolskim delom; obremenili so ga še z novo funkcijo / obremeniti organizem z napornim delom
  3. 3. obtežiti kot z bremenom: povečanje lokalnega prometa bi obremenilo občinski proračun; preteklost lahko obremeni človeka / noče ga obremeniti še s tako skrbjo; s tem dejanjem si je obremenil vest
    ●     ekspr. za praznike si preveč obremenimo želodec preveč jemo, pijemo
  4. 4. obtožiti, obdolžiti: nima namena, da bi ga obremenil; s to izjavo ga je obremenila / sežgal je vse dokumente, ki bi ga lahko obremenili
  5. 5. teh. narediti, da kaka naprava doseže določeno zmogljivost: obremeniti motor, stroj; ta varovalka se sme obremeniti z največ desetimi amperi / delno, polno obremeniti
    ♦     fin. obremeniti konto, račun vknjižiti v breme; fiz., teh. obremeniti na nateg; jur. obremeniti posestvo s hipoteko
obrésten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na obresti: obrestni obroki; obrestni znesek
♦ fin. obrestni kredit kredit, pri katerem mora dolžnik plačati tudi obresti; efektivna obrestna mera obrestna mera, ki izhaja iz obrestnoobrestnega zneska in glavnice; obrestna mera v odstotkih izražen dohodek od posojenega kapitala ali v odstotkih izraženo plačilo zanj; obrestne obresti obresti od glavnice in prištetih tekočih obresti; obrestne tablice tabela z izračunanimi obrestnimi zneski; mat. obrestni račun račun, ki obravnava navadne obresti
obrêsti -i ž mn. (ẹ̑) v odstotkih ali v znesku izraženo denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja: obresti naraščajo, tečejo; obresti znašajo toliko in toliko; izplačati, obračunati, plačati obresti; glavnica mu prinaša precej obresti; pripisati obresti h glavnici; nizke, visoke obresti; slabš. oderuške obresti; znižanje obresti; posojilo brez obresti; pren., ekspr. njegov uglajeni nastop je glavnica, ki mu prinaša visoke obresti
● ekspr. povrniti komu kaj z obrestmi vred zelo se mu maščevati
♦ fin. kapitalizirati obresti pripisati jih h glavnici; aktivne obresti ki jih kdo kot upnik dobi; eskontne, interkalarne obresti; obrestne obresti od glavnice in prištetih tekočih obresti; pasivne obresti ki jih kdo kot dolžnik plača; pogodbene zakonske obresti; tekoče obresti od enega do drugega obračuna; zamudne obresti ki se plačujejo za nepravočasno izpolnitev obveznosti; mat. navadne obresti ki se ne pripisujejo h glavnici
obrestonôsen -sna -o prid. (ó ō) fin. ki prinaša obresti: obrestonosni kapital
obrníti in obŕniti -em dov. (ī ŕ) 
  1. 1. spremeniti izhodiščno smer gibanja ali usmerjenost česa v nasprotno smer gibanja ali usmerjenost: obrniti konja; obrniti ladjo, voz; obrniti se in iti nazaj / smer toka se je obrnila; pren., ekspr. kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj
    // navadno s prislovnim določilom spremeniti smer gibanja ali usmerjenost česa sploh: obrniti kamero v drugo smer; obrniti obraz proti soncu; obrniti sliko k steni / obrniti otroka od okna; obrniti se na levo, proti hiši; obrniti se na petah, s celim telesom / veter se je obrnil; kazalec na instrumentu se je obrnil navzdol / obrniti glavo nazaj ozreti se; ni vedel, v katero vas bi (se) obrnil napotil, šel
  2. 2. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu: obrniti ključ v ključavnici; obrniti ročico stroja v levo / obrniti gumb na radijskem sprejemniku; obrniti stikalo; obrniti volan / obrniti bolnika na bok; obrniti se na hrbet
  3. 3. narediti, da kaj leži s spodnjo stranjo navzgor: obrniti dlan; obrniti pokrovko / obrniti peščeno uro / obrniti mrvo; z oranjem obrniti zemljo / obrniti list v knjigi
    // narediti, da se notranja stran česa nahaja zunaj: obrniti hlače, jopico; obrniti vrečko / obrniti žep; šivilja ji je obrnila plašč ga razparala in ponovno sešila z narobno stranjo tkanine navzven
  4. 4. navadno s prislovnim določilom narediti, da dobi kaka dejavnost vsebino, kot jo nakazuje določilo: obrniti misli, pozornost na druge stvari; obrniti pogovor drugam; obrniti kaj na bolje, v dobro; obrniti kaj na smešno stran; obrniti kaj v svojo korist / publ. obrniti zunanjo politiko v smer popuščanja
    // narediti, da dobi kaka dejavnost nasprotno obliko od izhodiščne: obrniti matematično nalogo / v nekaj letih jim je uspelo obrniti razmerje med uspešnimi in neuspešnimi učenci / obrniti vprašanje
  5. 5. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, njegovo usmerjenost, kot ga nakazuje samostalnik: vso svojo ljubezen sta obrnila na hčer; bal se je, da ne bi obrnil očetove jeze nase; svojo delavnost in skrb je obrnil v obdelovanje zemlje
    ●     pog. kakor obrneš, srečen ne boš nikoli karkoli storiš; ekspr. dobro zna obrniti besedo spretno, uspešno zna govoriti; ekspr. vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori vedno dobro premisli, preden spregovori; pog. po pameti, za pametne reči obrniti denar uporabiti, naložiti; ekspr. vsak dinar trikrat obrne veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen; ekspr. hči ga je obrnila za sto dinarjev ogoljufala; pog. vso hišo mi je narobe obrnil vse je razmetal, spravil v nered; pog. obrniti komu hrbet ne več hoteti imeti opravka z njim; zapustiti ga, navadno v neprijetnem položaju; ekspr. dvakrat je obrnil ključ zaklenil; ekspr. dovolj je, obrni list, ploščo začni govoriti o čem drugem; knjiž. obrniti orožje proti lastnim zaveznikom začeti se boriti proti njim; knjiž. obrniti oči, pogled vstran pogledati vstran; zastar. spis so obrnili v nemški jezik prevedli; ekspr. radi bi svet na glavo obrnili spremenili trdna, ustaljena načela, spoznanja; ekspr. vso vas je obrnil proti nam naščuval; pog. vse smo obrnili, pa ga nismo našli preiskali; pog. vsak, še tako splošen očitek obrne nase misli zanj, da velja samo njemu; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj
    ♦     ekon. obrniti sredstva narediti, da se spremeni oblika njihove vrednosti; fin. obrniti denar narediti, da menja lastništvo; navt. obrniti jadro od vetra, proti vetru
obróčen1 -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obrok: obročno odplačevanje, plačevanje / obročni plačniki / obročno krmljenje živali
♦ fin. obročni kredit kredit, dan s pogojem obročnega odplačevanja
obvéznica -e ž (ẹ̑) fin. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila: izdati, podpisati obveznico; odškodnina bo izplačana v obveznicah / državne obveznice; obveznice posojila; obtok obveznic
obvéznost -i ž (ẹ́) 
  1. 1. kar se po določenih normah, predpisih mora storiti, opraviti: imeti, izpolniti obveznost; naložili so mu nove obveznosti; družabne obveznosti / to je njihova moralna obveznost dolžnost
    // delovna obveznost dnevno ali tedensko število ur, ki jih mora opraviti delavec
    // sprejeti kaj brez obveznosti
    // kar se po določenih normah, predpisih mora plačati, poravnati: izpolniti obveznost / davčna, denarna, plačilna obveznost
  2. 2. nav. mn. kar mora kdo storiti, opravljati v zvezi s svojim poklicem, položajem, pripadnostjo; dolžnost: obveznosti ga kličejo drugam; imeti, sprejeti obveznosti; izpolnjevati svoje obveznosti; nalagati komu obveznosti; pravice in obveznosti
  3. 3. jur. pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev: obveznost nastane, preneha / izjavna obveznost obveznost dati na vprašanje pristojnega organa izjavo; iztožljiva obveznost ki se da iztožiti; mednarodnopravne obveznosti; pogodbena obveznost
    ♦     fin. a vista obveznosti bank na zahtevo takoj plačljive obveznosti; šol. izpolniti šolsko obveznost končati osem let šolanja v osnovni šoli; učna obveznost učitelja tedensko število ur pouka, ki jih mora opraviti učitelj; voj. vojaška obveznost predpisano služenje vojaškega roka
odbíten -tna -o prid. (ȋ) za katerega se zmanjša določena vsota: odbitni znesek / odbitne točke pri ocenjevanju
♦ ekon. odbitna franšiza pogodbeno določeni znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica v vsakem primeru odbije od izplačila; fin. odbitna postavka znesek, ki se odbije pri odmeri dohodnine
odpovédati -povém dov. (ẹ́) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da za koga preneha obstajati določeno (pravno) razmerje: zaradi spora sem odpovedal službo; odpovedati komu službo, stanovanje
    // izjaviti, da osebek
    1. a) ne priznava več veljavnosti česa: odpovedati pogodbo, sporazum
    2. b) česa naročenega ne želi več: odpovedati časopis / odpovedati naročeno kosilo
  2. 2. izjaviti, sporočiti, da napovedanega, obljubljenega dejanja ne bo: zaradi bolezni v ansamblu so predstavo odpovedali
  3. 3. z oslabljenim pomenom narediti, da kdo ni več deležen česa pozitivnega od osebka: odpovedati komu gostoljubje; odpovedati staršem pokorščino ne biti več pokoren, ubogljiv
  4. 4. nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: ko sem to slišal, so mi odpovedale noge; včasih mu odpove spomin / odpovedale so mu moči; ob tem problemu je tudi njegovo znanje odpovedalo / v drugem polčasu je moštvo odpovedalo / po eni uri dela je stroj odpovedal; če bi odpovedala strojnica, so imeli pripravljene granate / publ. slabši material v takih razmerah odpove postane neprimeren, se pokvari
    ●     od presenečenja mu je odpovedal glas, jezik ni mogel (spre)govoriti; ekspr. koruza je letos odpovedala slabo obrodila; za taka merjenja klasična metoda odpove postane neuporabna, neprimerna; ekspr. ob takih izgubah razum odpove take izgube se ne dajo razumsko opravičiti; ekspr. toliko časa so ga nadlegovali, da so mu odpovedali živci da je prenehal biti miren, zadržan, previden; odpovedati tujemu novinarju gostoljubje prepovedati nadaljnje bivanje v državi
    ♦     fin. odpovedati (na odpovedni rok vezano) hranilno vlogo izjaviti, da osebek želi vezano vlogo po preteku odpovednega roka dvigniti
odpréti -prèm dov., odpŕl (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. dati kaj v tak položaj
    1. a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla
    2. b) da postane notranjost dostopna: odpreti omaro, sobo / odprla je klavir in začela igrati; odpreti predal
      // navadno z dajalnikom z odprtjem vrat omogočiti komu vstop ali izstop: odprl jim je sam gospodar; kdo nam pride odpret; dolgo ji ni nihče odprl / odpreti ovcam stajo / odpreti kokoši izpustiti jih iz kurnika
      // kot nagovor ljudje, odprite
  2. 2. z odstranitvijo določenega dela na čem narediti dostopno notranjost, vsebino: odpreti kozarec, škatlo; odpreti steklenico / odpreti pismo; oporoko so odprli na sodišču
    // s prerezom narediti notranjost dostopno: odpreti pacientu glavo, prsni koš / odpreti gnojno bulo, veno na vratu / odpreti divjad odstraniti ji drobovje
    // pog. bolnico so samo odprli in takoj zašili
  3. 3. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: odpreti školjko; na široko je odprl veke; zrel strok se je odprl / odpreti oči, usta / roža odpre cvet / pri potresu se je zemlja odprla je nastala razpoka, jama v njej
    // narediti, da kaj ni sklenjeno: odpreti člen na verigi; odpreti obroček / odpreti krog pri plesu
    // narediti, da kaj pride v položaj, značilen pri uporabljanju: odpreti dežnik, pahljačo; padalo se ni hotelo odpreti / odpreti knjigo; odprla je note, kakor da bi igrala / odpreti žepni nož izvleči rezilo
  4. 4. dati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odpreti pipo, ventil / pog.: odpreti radio, televizor vključiti; sedel je k radiu in odprl Ljubljano poiskal zvezo z radijsko oddajno postajo Ljubljana
    // na tak način omogočiti izhod česa: odpreti paro, plin / odpreti vodo v kopalnici
  5. 5. začeti delati, poslovati: lokal, trgovino odprejo ob sedmih; blagajna se odpre čez pol ure
  6. 6. narediti, da se kje začne kaka (poklicna) dejavnost: odpreti nov obrat; banka je odprla dve podružnici; odpreti veleposlaništvo v kaki državi / odpreti novo linijo v avtobusnem prometu / pog. odprl je obrt postal je samostojen obrtnik
    // pog. sovražnik je odprl novo bojišče začel napad drugje, na drugem ozemlju
    // odpreti novo delovno mesto
  7. 7. izročiti, dati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: odpreti dom, most; cesto bodo odprli za republiški praznik / odprli so novo smučarsko središče uredili, zgradili
    // dati v uporabo: predor so po dolgotrajnem popravljanju le odprli / odpreti prekop za mednarodno plovbo / miličnik je odprl cesto, križišče
    // narediti kaj dostopno za javnost, obiskovalce: odpreti grad, park / odpreti kaj za javnost / odpreti dom številnim obiskovalcem / odpreti revijo mlajšim sodelavcem
  8. 8. narediti, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih: kongres je odprl predsednik mednarodnega združenja; odpreti prireditev / odpreti sejo, zasedanje
    // začeti kaj sploh: s tem delom so odprli letošnjo gledališko sezono / odpreti debato; publ. odpreti polemiko / publ. odpreti problem, vprašanje začeti govoriti, razpravljati o njem
  9. 9. v zvezi odpreti pot, vrata omogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ta poraz je odprl sovražniku pot v zaledje; s prekopom se je ladjam odprla direktna pot na morje / nova iznajdba mu je odprla pot, vrata v svet
    // publ. omogočiti nastop, uveljavljanje česa: odpreti vrata tržnemu gospodarjenju; odpreti vrata novim težnjam v umetnosti / odpreti vrata mirovni konferenci; gledališče je že v prvi sezoni odprlo pot, vrata klasiki je začelo uprizarjati klasična dela
  10. 10. voj., v zvezi z ogenj začeti močno obstreljevati določen cilj: četa je odprla strojnični, topovski ogenj; odpreti ogenj iz pušk; odpreti ogenj na sovražno postojanko
    ●     ekspr. starši so bili pripravljeni odpreti denarnico dati denar za kaj; ekspr. odpreti komu svojo dušo, svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. svojim učencem je odprl lepote domačih pesnikov pokazal, razkril; odpreti mejo dovoliti prihod, uvoz v državo, na ozemlje ali odhod, izvoz iz države, z ozemlja; publ. odpreti možnosti za kaj dati; ekspr. odpreti komu oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela; odpreti usta od začudenja zelo se začuditi; ekspr. ne odpre ust nič ne (spre)govori, reče; ekspr. dobro odpri ušesa poslušaj, prisluhni; ekspr. hoteli so si odpreti vrata za morebitno vrnitev zagotoviti si možnost vrnitve; ekspr. odpreti je moral veliko vrat, da je preskrbel potrebna potrdila moral je iti v veliko uradov; ekspr. zaradi graje se učenčku glava ni odprla ni postal bolj bister, razumen; ekspr. vsak dan se odpre nov grob kdo umre; ekspr. nad vasjo se je odprlo nebo se je močno zabliskalo; ekspr. ob njej se mu je odprlo nebo zelo ga je osrečila; ekspr. prepozno so se jim odprle oči so spoznali stvari, kakršne dejansko so; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže
    ♦     fin. odpreti akreditiv prevzeti obveznost plačati akreditiv; odpreti konto narediti prvo vknjižbo; odpreti tekoči račun; grad. odpreti gradbišče začeti z gradnjo
odrézek -zka m (ẹ̑) 
  1. 1. odrezan drobec, kos, nastal zlasti pri izdelovanju česa: pobirati odrezke; papirnati odrezki; uporabni odrezki; odrezki lesa, mesa / kupiti odrezek za krilo ostanek
    // star. odrezek slanine rezina; iz odrezka stebla so pognale korenine odrezanega kosa
  2. 2. redko kupon: odtrgati odrezek pri vstopnici / nagradni odrezki iz časopisov
    ♦     fin. čekovni odrezek del čekovne knjižice, ki ostane po izdaji čeka lastniku; talon; geom. odrezek na osi osni odsek; ptt odrezek del poštnega obrazca, ki se pri denarnem nakazilu vrne vplačniku kot potrdilo
odvájati1 -am nedov. (ā) 
  1. 1. povzročati odhajanje zlasti plina ali tekočine od česa: odvajati pline po cevi; odvajati soparo v zračnik / reka odvaja vodo iz severnih delov pokrajine v jezero / strelovod odvaja strelo v zemljo po strelovodu gre strela
    // povzročati iztrebljanje: ta čaj odvaja že po kratkem času
  2. 2. knjiž. delati, povzročati, da kdo odhaja pod nadzorstvom na določeno mesto; voditi: vsak dan so lovili fante po vaseh in jih odvajali k vojakom / zjutraj so pastirji prignali krave na pašnik, zvečer pa so jih odvajali nazaj v hleve gonili
    // fantje so zahtevali od ženina odškodnino, ker jim odvaja najlepše dekle jemlje
  3. 3. fin. glede na predpis dajati na določeni žiro račun: podjetje odvaja denar za razne namene
  4. 4. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja: odvajati vsoto dveh funkcij
odvêsti -vêdem dov., odvêdel in odvédel odvêdla, stil. odvèl odvêla (é) 
  1. 1. povzročiti odhajanje zlasti plina ali tekočine od česa: odvesti dim, plin v dimnik; odvesti po cevi, strugi / odvesti elektriko v zemljo
  2. 2. knjiž. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam odide; odpeljati: prijel jo je za roko in odvedel v hišo
    // narediti, povzročiti, da kdo odide pod nadzorstvom na določeno mesto: odvedli so ga miličniki / odvedli so ga in ubili
  3. 3. fin. glede na predpis dati na določeni žiro račun: hišni svet je že odvedel stanarino / odvesti davek
  4. 4. mat. poiskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja: funkcijo je še odvedel in dobil pravilen rezultat
    ●     knjiž. te besede so jih odvedle od prvotnega pogovora zaradi njih so spremenili predmet, vsebino pogovora
ópcija -e ž (ọ́) 
  1. 1. jur. pravica izbire državljanstva navadno ob spremembi mej državnega ozemlja: imeti, izkoristiti opcijo / možnost opcije; potek opcije; opcija za Jugoslavijo
  2. 2. fin. dogovor, ki daje sopogodbeniku možnost, da izbere odločitev glede sklenitve, izpolnitve pogodbe: opcija za podaljšanje roka
oróčati -am nedov. (ọ́) fin. s pogodbo določati rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem; vezati: podjetja oročajo sredstva
oročíti -ím tudi oróčiti -im dov. (ī í; ọ̄ ọ̑) fin. s pogodbo določiti rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem; vezati: oročiti hranilno vlogo / podjetje je oročilo sredstva na tri leta
pasíca -e ž (í) 
  1. 1. star. pas, trak: opasati si pisano pasico; lepotica z zlato pasico okrog bokov / slamnik z modro pasico
    // šal: izvesti, stkati toplo pasico; okoli vratu je imela svileno pasico
  2. 2. knjiž. svilen trak, vezen z zlatom in srebrom, ki ga nosijo oficirji okoli pasu ob svečanostih; ešarpa: generali s pasicami in odlikovanji na prsih
    ♦     biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; fin. papirnat trak za ovijanje določenega števila bankovcev
pasíven -vna -o prid. (ȋ) ki mu manjka dejavnosti, delavnosti; nedejaven, nedelaven: biti pasiven; pasivni člani kolektiva; komisija je pri svojem delu preveč pasivna / pasiven odnos do stvari, življenja / ob nesreči je ostal neprizadet, pasiven ravnodušen
// pasiven odpor / učenci so pri pouku pasivni ne sodelujejo, niso razgibani
// pasivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča samo branje, brez pismenega in sproščenega ustnega izražanja
● pasivni kadilec kdor ne kadi, a vdihava tobačni dim kadilcev
♦ anat. pasivna gibala kosti; ekon. pasivna bilanca bilanca s primanjkljajem; pasivna bilanca podjetja bilanca z izgubo; gospodarsko pasivno področje področje z nizkim narodnim dohodkom; fin. pasivne obresti obresti, ki jih kdo kot dolžnik plača; pasivni konto konto, na katerem je evidentiran kak vir sredstev; jur. pasivna legitimacija upravičenost biti toženec; pasivna volilna pravica pravica biti voljen; med. pasivna imunizacija imunizacija s serumom
pásti pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 
  1. 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti
    1. a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo padla; drevo se mora prav zasekati, da pade v želeno smer / pasti po stopnicah / zadeta žival je padla se je zgrudila; konj je padel pod njim / ekspr.: zaradi dolgov je moral gozd pasti so ga morali posekati; pšenica je v dveh dneh padla bila požeta; od utrujenosti je kar padel na stol se brez moči usedel; padel je pred njim na obraz vrgel se je
    2. b) z višjega mesta: veja se je odlomila in je padel; pasti s konja; pasti z ladje v morje; knjiga je padla s police; pasti v brezno, za omaro / milo mu je padlo iz rok; otrok ji je padel iz naročja
      // prenehati biti nameščen kje: kamenček je padel iz prstana; jermen je padel s kolesa se snel; petlje so padle s pletilke; ekspr. od presenečenja so mu oči skoraj padle iz jamic zelo je izbuljil oči
      // listje je že padlo z drevja odpadlo
  2. 2. premikajoč se po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže priti kam: bomba je padla na hišo; jabolko mu je padlo na glavo / ogrizek je padel zraven koša; gošča je padla na dno se usedla; smet mu je padla v oko; žoga je padla v koš / ekspr.: race padejo na vodo zlasti zvečer priletijo, se spustijo; jed je kar padla vanj zelo hitro jo je pojedel; neka roka mu je trdo padla na ramo začutil je močen prijem na rami
    // v zvezi z na pri premikanju po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže udariti, priti z določenim delom na podlago: skakalec se je v zraku obrnil in srečno padel na bok; lahko bi padel na glavo in se ubil; maček pade na noge
  3. 3. s prislovnim določilom pojaviti se, nastopiti na površini: mesečina je padla v sobo; svetloba mu je padla na obraz / njena senca je padla na steno / megla je padla na polje; spraviti seno v kopice, preden pade rosa / padlo je le nekaj kapelj le malo je deževalo
    // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zgodaj je padel mrak; padla je rosa; bojijo se, da bo padla slana; ekspr. noč je padla na zemljo znočilo se je
  4. 4. pog. nepričakovano, nenapovedano priti: padel je k njemu ravno ob kosilu; ni pisal, kar padel je v hišo / v podjetje je padel inšpektor
    // nehote, po naključju priti: iskal sem izhod, pa sem padel v stanovanje / padel je med veseljake; pasti v slabo družbo / padel je v to delo in ga mora končati nehote, po naključju ga je dobil; naložili so mu ga
  5. 5. spremeniti položaj v smeri navzdol: ko je odpela lase, so ji padli po hrbtu / glava mu je padla na prsi se mu povesila
    // navadno s prislovnim določilom biti tak, da se lepo prilega, ne dela počeznih gub: svilene tkanine lepo padejo
  6. 6. zmanjšati se, znižati se, navadno v precejšnji meri: hitrost vožnje je v drugem krogu padla; pritisk in temperatura sta padla / cena nekaterih izdelkov je padla / število obiskovalcev je padlo pod lansko povprečje / disciplina je padla se je poslabšala; publ. njihova morala je padla
    // priti na nižji ton, manjšo glasnost: pasti z glasom ob zaključku misli; ekspr. glas sirene je v žalostnem tonu padel in izzvenel
    // s prislovnim določilom priti v moralnem pogledu na nižjo stopnjo: tako daleč je padla, da je začela vohuniti; globoko ste padli, odkar ste brez varstva; nižje je padel, kot smo mislili / glede okusa smo zelo padli
  7. 7. biti osvojen, vdati se: okoliščine, v katerih je mesto padlo; po večdnevnem obleganju je trdnjava padla / publ. v tem času je padel najvišji vrh so prišli nanj
    // publ. izgubiti vpliv, veljavo, položaj: realizem je padel, na njegovo mesto je stopila nova romantika / rekord bo padel bo presežen; vojaška vlada je padla morala odstopiti
    // publ. biti odstranjen, izginiti: s tem je padla zadnja ovira za razvoj; pregraje med ljudmi so padle / padel je tudi ta dvom
  8. 8. biti ubit v boju: padel je na fronti; pasti v napadu na sovražnikovo postojanko; padel je med vojno kot partizan / pasti za domovino, svobodo; pasti junaške smrti
  9. 9. ekspr., navadno v zvezi s po napasti: letala so padla po nas; padel je z veliko vojsko po njih / padli so po njih s palicami
    // ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: ko je povedal svoje mnenje, so vsi padli po njem / padli so po njegovi knjigi
    // začeti hlastno jemati, si prisvajati: pasti po plenu / tujci so padli po naši zemlji / pasti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti; pren. kar padel je po knjigi
  10. 10. nav. ekspr., v zvezi z na, s izraža, da kaj neprijetnega začne ali preneha
    1. a) biti obveznost za koga: dajatve so padle na ljudstvo; skrb za otroka je padla na stare starše / pog.: njeno delo je padlo nanj je moral opravljati on; odgovornost za nesrečo pade tudi na vas tudi vi ste odgovorni zanjo; sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; očetova jeza je padla tudi nanj tudi njega je oče kaznoval
    2. b) prizadevati koga: težko breme mu je padlo s pleč; hudo gorje mu je padlo na glavo / utrujenost je padla z njega; ko smo to izvedeli, je padla na nas težka mora
      // pog. priti v posest koga, postati last koga: po materini smrti je hiša padla na sina / nanj je padlo premalo dediščine prišlo, je dobil
      // nekaj njegove slave je padlo tudi na druge tudi drugi so je bili deležni
  11. 11. publ., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: odločitev o tem še ni padla; padlo je povelje za naskok; padlo je nekaj predlogov nekaj stvari je bilo predlaganih; padlo je vprašanje, kje dobiti sredstva vprašali so
    // padlo je nekaj strelov; v prvem polčasu sta padla dva gola bila dosežena
  12. 12. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: pasti v duševno krizo; padla je v apatijo, obup postala je apatična, obupana; pasti v dvome začeti dvomiti; pazi, da ne padeš v nesrečo ne boš nesrečen; pog. pasti v nezavest omedleti
  13. 13. ne izdelati v šoli, pri izpitu: v prvem letniku je padel in ponavljal / pasti iz matematike / pasti pri izpitu, maturi
  14. 14. ekspr. narediti moralno slabo, neprimerno dejanje: v takih okoliščinah marsikdo pade; vsak lahko pade
  15. 15. pog. priti na, biti na: državni praznik pade na nedeljo; novo leto je padlo na petek / ti dogodki padejo v zadnje leto vojne so se zgodili v zadnjem letu vojne
    ●     pog. tu in tam pade kaka kletev je izrečena; ekspr. kocka je padla ob pomembni odločitvi z negotovim izidom odločeno je; ekspr. krinka je padla pokazalo se je pravo, resnično bistvo, podoba česa; ekspr. z njim stvar stoji in pade on je odločilnega pomena za stvar; pog. upal je, da bo tudi njemu kaj padlo (v žep) da bo tudi on kaj dobil; pog. vse letnice so mu padle iz glave je pozabil; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; žarg., gled. pasti iz vloge prenehati igrati skladno z vlogo; pog. pasti komu okrog vratu objeti ga; pog., ekspr. tega mi ne pravi, saj nisem s hruške padel saj nisem tako neizkušen, naiven; pog. čakal je tisti, ki je s hruške padel ne bom te počakal; pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; pog., ekspr. saj nisem na glavo padel, da bi hodil tja nikakor ne bom šel tja, ker bi bilo to zame slabo; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; ekspr. pasti na kolena poklekniti; biti premagan, vdati se; ekspr. pasti na kolena pred kom kleče ga prositi; ekspr. hiša je padla na kup se je podrla, je razpadla; ekspr. to mi ni padlo na misel, na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; star. nate je padla izbira ti si izbran; ekspr. oko mu je padlo nanjo pogledal jo je; vzbudila je njegovo zanimanje; je kot maček, vedno pade na noge v vsakem položaju, stanju se znajde; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželeni uspeh; publ. društvo je padlo pod zakon je moralo podrediti svoje delovanje zakonu; pog. pasti komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; pasti občini v breme živeti na stroške občine; pog. dela, kar mu v glavo pade kar se mu ljubi; pog. le kaj ti je spet padlo v glavo česa si se domislil; pog., ekspr. ti je srce v hlače padlo? si se zbal, izgubil pogum; pog. sovražnik jim je padel v hrbet napadel jih je od zadaj; zahrbtno napadel; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. padel je policiji v mrežo, zanke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. čakal je, da mu bo padla v naročje pristala na ljubezenski odnos z njim; to mu je padlo v naročje kot zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; pog., ekspr. padel sem v nemilost pri njem zameril sem se mu, ni mi več naklonjen, ne zaupa mi več; pog. to je tako, da pade v oči zelo opazno; pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo; ekspr. v njenih očeh je padel začela ga je manj ceniti, spoštovati; vznes. pasti v prah pred kom zelo se ponižati; ekspr. načrt je padel v vodo se ni uresničil; žarg., lov. na lovu je padlo več srn bilo uplenjenih, ustreljenih; pog. tepel ga je, ne da bi pazil, kam pade po katerem delu; nižje pog. voz je bil ves zvezan, da ne bi padel narazen razpadel; nižje pog. pasti noter priti v neprijeten, kočljiv položaj; nižje pog. od slabosti okoli pasti omedleti; nižje pog. oči so mu padle skupaj zaspal je, zadremal je; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh
    ♦     fin. tečaj dolarja je padel; šah. figura je padla nasprotnik jo je odstranil s svojo potezo iz igre; šport. pri doskoku je padel
písmo -a s (í) 
  1. 1. ovojnica z listom papirja za navadno daljša sporočila po pošti: kupiti pismo in dopisnico; barvasta, bela pisma; majhno, podolgovato pismo / znamke za pisma / odprl je pismo in začel brati; zalepiti, zapreti pismo / sporočiti v pismu
    // sporočilo, ki se navadno pošilja v taki ovojnici: dati pismo v ovojnico; dobiti pismo; izročiti pismo naslovniku; napisati, sestaviti dolgo pismo; oddati pismo na pošto; poslati pismo po kurirju, pošti / anonimno pismo; grozilno, izsiljevalno, ljubezensko, poslovilno, zahvalno pismo; predsednik je zboru poslal pozdravno pismo; uredništvo je prejelo veliko protestnih pisem / publ. odprto pismo sestavek, ki seznanja javnost z obravnavo zadeve med avtorjem sestavka in drugo osebo
    // s prilastkom krajše uradno ali poslovno pismeno sporočilo: cirkularno pismo; poslovna, uradna pisma; terjatveno pismo; glava pisma
  2. 2. v zvezi sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere: brati, razlagati sveto pismo; odlomek iz svetega pisma / sveto pismo nove, stare zaveze
  3. 3. star., s prilastkom listina: darilno pismo; notarsko pismo / napraviti ženitno pismo ženitno pogodbo
  4. 4. star. pisava, črkopis: iznajditelj glagolskega pisma; naučiti koga grškega pisma / z njegovo pomočjo se je izobrazil v pismu in knjigi v pisanju in branju
    ●     star. ko je delal pismo, je hčeri dal pol posestva oporoko; star. v pismih piše, da sem rojen v tem kraju v dokumentih; knjiž. izmenjala sta si precej pisem precej sta si dopisovala
    ♦     adm. poslovno pismo stenografija, ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto; fin. kreditno pismo bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; jur. dolžno pismo pismena obveza o napravljenem dolgu; zadolžnica; lit. roman v pismih; polit. akreditivna ali poverilna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; ptt pismo pošiljka v ovojnici, praviloma s pismenim sporočilom; ekspresno pismo ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj; letalsko pismo iz zelo lahkega papirja, pri katerem ima ovojnica barvast rob; navadno pismo ki se dostavlja z redno pošto brez dodatnih uslug pošiljatelju; priporočeno pismo za katerega izda pošta potrdilo o prejemu in katerega prejem potrdi naslovnik s podpisom; rel. pastirsko pismo škofovsko pismo, poslanica vernikom; trg. fakturno pismo račun in obvestilo naslovniku na istem obrazcu
plačevánje -a s (ȃ) glagolnik od plačevati: dolgoročno, obročno plačevanje; plačevanje v denarju, zlatu / plačevanje naročnine, samoprispevka / plačevanje dela, storitev
♦ fin. brezgotovinsko plačevanje
plačílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na plačevanje ali plačilo: kreditni in plačilni posli; velik plačilni promet / jutri bo plačilni dan; plačilni pogoji; plačilni rok / plačilna sredstva / plačilna obveznost; plačilna sposobnost sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti
// plačilna lestvica / plačilni natakar natakar, ki obračunava storitve in prevzema plačila
♦ adm. plačilni seznam; ekon. plačilni deficit pomanjkanje denarja za izpolnitev določenih obveznosti; plačilna bilanca primerjalni prikaz poslovanja s tujino; fin. plačilni nalog dokument, s katerim določena pravna oseba odreja naslovniku plačilo neporavnanega računa; pismeno naročilo komu, da izplača naslovniku ali prenese na njegov račun določen znesek z naročnikovega računa
plačílo -a s (í) 
  1. 1. kar se da komu za kako drugo vrednost, zlasti za delo: dati, dobiti, sprejeti plačilo; za to delo ni dobil nobenega plačila; priti po plačilo; bogato, dobro, majhno plačilo; zasluženo plačilo; biti v zaostanku s plačilom / dnevno, letno plačilo; plačilo na obroke; plačilo v denarju / prejeti plačilo na roko; za plačilo, pisar. proti plačilu delati, opravljati kaj; najeti koga za veliko plačilo; pren. v plačilo jim bo zavest, da so opravili pomembno delo
    ●     ekspr. tudi ti boš dobil svoje plačilo boš kaznovan; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti; bibl. delavec je vreden svojega plačila; nehvaležnost je plačilo sveta; za enako delo enako plačilo
    // ekon., fin. poravnava denarne obveznosti z izročitvijo ali z nakazilom ustrezne vsote denarja: prevzemati plačila / mednarodna, zunanja plačila; tekoča plačila / dolg je dospel v plačilo; te hiše zapadejo v plačilo v prihodnjem letu
  2. 2. glagolnik od plačati: plačilo je dolgo odlagal; biti oproščen plačila česa; plačilo dolgov / plačilo kazni, stroškov
plán -a m (ȃ) 
  1. 1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo, načrt: držati se plana; delati, imeti, narediti plan; neizvedljiv, podroben plan; nima pripomb k planu / družbeni plan ki usklajuje razvoj gospodarstva; dolgoročni, kratkoročni gospodarski plan; finančni plan; plan investicij / plan poleta
    // kar vnaprej določa, koliko dela mora biti v določenem času opravljenega: doseči, izpolniti plan; preseči proizvodni plan / letni, mesečni plan; petletni plan
  2. 2. nav. mn., redko kar kdo namerava, želi narediti, uresničiti; načrt: ima zelo velike plane / njegov življenjski plan se ni uresničil
  3. 3. redko grafični prikaz kakega objekta, področja; načrt: izdelati, izrisati, kopirati plan / kupiti plan mesta zemljevid
  4. 4. film. razvrstitev filmanih, slikanih oseb, predmetov glede na globino slike: različni plani v filmu / drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; veliki plan od zelo blizu prikazana oseba, stvar ali njun del, navadno čez celo filmsko platno, sliko
    // igralčev obraz so prikazali v prvem planu
    ●     publ. v planu je, da dobi vas vodovod mislijo, nameravajo narediti, napeljati vodovod; publ. biti pod planom, zaostajati za planom ne izpolnjevati plana; ekspr. zaradi učenja je moral potisniti nogomet v drugi plan ni se mogel več veliko ukvarjati z njim; ekspr. vedno je hotel biti v prvem planu v ospredju, prvi
    ♦     fin. kontni plan seznam kontov, v katerem so konti urejeni po skupinah
plášč -a m (á) 
  1. 1. vrhnje oblačilo, ki sega navadno do kolen in se spredaj zapenja: obleči, sleči plašč; podaljšati plašč; raztrgati plašč; krznen, volnen plašč; moder, siv plašč; podložen plašč; plašč iz balonske svile; plašč s kapuco; razprodaja plaščev; blago za plašče / dežni plašč iz lahke, goste tkanine, navadno impregnirane; moški, ženski plašč; poletni, zimski plašč; tričetrtinski plašč / delovni, zdravniški plašč delovna, zdravniška halja; kopalni plašč ki se uporablja zlasti za na plažo, navadno iz frotirja
    // knjiž., ekspr. kar je po funkciji podobno temu: siv plašč je prekril nebo / z oslabljenim pomenom: zaviti v plašč megle so šli naprej; zemlja leži pod plaščem snega; varuje ga plašč teme; pren. skril se je pod plašč laži; ogrniti se v plašč nedostopnosti; razgrniti čez kaj plašč pozabe
  2. 2. obroč iz gume za na kolo vozila: plašč se je zaradi številnih voženj že izrabil; zamenjati plašč / avtomobilski plašč; plašč za kolo
  3. 3. zunanji, varovalni del kakega predmeta, naprave: obdati rov z železobetonskim plaščem; emajlirani plašč štedilnika; plašč vesoljske kabine
    ●     ekspr. obračati plašč po vetru zaradi koristi prilagajati svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram
    ♦     agr. semenski plašč tkivo, ki navadno obdaja semensko zasnovo ali tudi seme; elektr. kabelski plašč cevast sloj kabelske izolacije; etn. kozolec s plaščem stegnjeni kozolec, ki ima na enem izmed koncev podaljšan del strehe; fin. plašč del obveznice, na katerem so napisane najvažnejše določbe o posojilu; geol. zemeljski plašč plast zemeljske oble, ki leži pod zemeljsko skorjo; geom. plašč ploskev, ki pri prizmi, piramidi, stožcu, valju razen osnovnih ploskev omejuje telo; rel. mašni plašč; teh. elektrodni plašč mineralna obloga elektrode; parni, vodni plašč prostor med dvema stenama, napolnjen s paro, vodo, za gretje, hlajenje; zool. plašč mehka kožna guba na hrbtu mehkužcev, ki izloča snov za lupino
podpísati in podpisáti -píšem dov., podpíšite (í á í) 
  1. 1. napisati, navesti svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: podpisati članek, pismo; avtor se ni podpisal / spričevalo mora še podpisati
    // tako izraziti, potrditi
    1. a) soglasje: podpisati protest, resolucijo; izjave, pogodbe ni hotel podpisati
      ●       ekspr. to podpišem z obema rokama s tem se v celoti strinjam
    2. b) seznanjenost: okrožnico so vsi podpisali; podpisati zapisnik
    3. c) uradno veljavnost česa: predsednik je podpisal dekret, sporazum / podpisati družbeni dogovor
  2. 2. obvezati se za kaj s podpisom: podpisal je, da pristane na operacijo; podpisati morata oba, oče in mati
  3. 3. napisati, navesti ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: podpisati očeta; za brata kar on podpiše
  4. 4. knjiž. napisati spodaj, drugega pod drugega: prvi znak podatka podpišeš natanko pod natiskanega; naslednjo številko podpišemo
    ♦     fin. podpisati menico; šol. predavatelj podpiše indeks potrdi, da je slušatelj obiskoval predavanja
podróčje -a s (ọ̑) navadno s prilastkom  
  1. 1. ozemlje z določenimi značilnostmi: alpsko področje Slovenije; gozdnato področje / ledeniško področje; naftno področje; prepadno področje / padavinsko področje; poplavno področje; potresno področje; sušna področja; področje širjenja bolezni / dvojezično področje na katerem se govorita dva jezika; urbanizirano področje; gospodarsko zaostalo področje / publ., z oslabljenim pomenom uživati ugled na mednarodnem področju mednarodni ugled
    // ozemlje, na katerem je, se opravlja določena dejavnost: industrijsko, turistično področje; poljedelsko področje / naselitveno področje; zasedbeno področje / dostavno področje pošte
    // ozemlje okoli kakega središča: gospodarska vloga Ljubljane in ljubljanskega področja
    // ozemlje, kraj sploh: raziskati področje na obeh straneh reke; naseliti se na področju pod Alpami / volilna enota obsega področje petih občin / leteli smo nad področjem Azorov nad Azori
  2. 2. prostor, v katerem ima kaj svojo moč, vpliv; območje: področje sevanja; področje privlačnih sil planetov / letalo je zelo hitro izginilo iz vidnega področja
  3. 3. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost: opredeliti področje znanosti; njegovo raziskovalno področje je fotosinteza; področje anatomije se loči od področja fiziologije; raziskave s področja stilistike / človekova dejavnost na materialnem, duhovnem področju
    // dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na gospodarskem, političnem, znanstvenem področju; publ. film je postal dobičkonosno področje / postaja milice s posebnim, splošnim delovnim področjem; treba bi bilo omejiti področje dejavnosti
    // dejavnost, dejavnosti, kjer kdo opravlja svoje delo: določiti delovno področje inštituta, krajevne skupnosti; izdelava zakonov ne spada v delovno področje teh organov v pristojnost
    // razširiti svoje področje dela / publ., z oslabljenim pomenom: boj med različnimi ideologijami se odraža tudi na področju pedagogike v pedagogiki; sodelovanje na področju planiranja pri planiranju
  4. 4. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti: kolčno področje; ledveno področje; področje lopatice
    ●     publ. nevralgično področje ki povzroča težave, skrbi; publ. vplivno področje ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv
    ♦     biol. globinsko področje del morskega ali jezerskega dna, kjer avtotrofne rastline ne morejo uspevati; ekon. nerazvito področje z nizkim narodnim dohodkom; fin. izvoz na konvertibilna področja v države, ki uporabljajo konvertibilno valuto; meteor. področje visokega zračnega pritiska; rad. preskrbovalno področje na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem
pogódba -e ž (ọ̑) sporazum, soglasje glede kakih določil ali obveznosti: pogodba se izteče; razveljaviti, skleniti, spremeniti pogodbo; odstopiti od pogodbe; urejati zadeve s pogodbo; kršitev pogodbe; veljavnost pogodbe / avtorska pogodba; darilna pogodba; dolgoročna pogodba; ladjarska pogodba o najemu ladje za določen prevoz ali listina o tej pogodbi; čarter; meddržavna pogodba; ratificirati mirovno pogodbo; najemna pogodba; zunanjetrgovinska pogodba
// listina o tem sporazumu: napisati, podpisati, prebrati pogodbo
♦ adm. delovna pogodba o ustanovitvi delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem; ekon. kupoprodajna pogodba; filoz. družbena pogodba v idealistični filozofiji s katero se prenese suverenost posameznika na državo, ki jo predstavlja (absolutistični) vladar ali voljeni predstavnik ljudstva; fin. kreditna pogodba; jur. ovreči pogodbo; hranitvena pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo; kolektivna pogodba sporazum med sindikalnim organom in gospodarsko zbornico o bistvenih vprašanjih delovnega razmerja med delavci in zasebnimi delodajalci; mandatna pogodba o opravljanju poslov za druge, naročilo; polit. avstrijska državna pogodba 1955. leta sklenjena pogodba o neodvisnosti in nevtralnosti Avstrije, katere 7. člen določa pravice slovenske manjšine v Avstriji; skleniti nenapadalno pogodbo; zgod. senžermenska pogodba 10. septembra 1919 sklenjena mirovna pogodba med zavezniki in Avstrijo
polníti in pólniti -im [u̯n] nedov. (ī ọ́) 
  1. 1. dajati v kaj v tolikšni meri, da postaja polno: polniti blazine s perjem, volno; polniti jeklenke s plinom; ekspr. pridno je polnil kozarce nalival
    // voda je vedno bolj polnila kotanjo; spustili so zapornice in ribnik se je začel polniti / polniti cement v vreče dajati; polniti vino v steklenice natakati
    // delati, da prihaja kaj kam: polniti ladjo s tovorom / polniti puško, top nabijati
    // gastr. delati, pripravljati jed z nadevom; nadevati: polniti paprike / polniti klobase z rižem in drobovino
  2. 2. povzročati, da postaja kak kraj, prostor poln, zaseden: gledalci so začeli polniti dvorano; trg se je začel polniti / ta film že dolgo polni naše kinematografe
  3. 3. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je polnil dim cigaret; klici na pomoč so polnili večerni zrak / vrišč ji je polnil glavo, ušesa
    // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa osebek: dvorano je polnila tišina / dušo mu je polnila žalost / strast ga je polnila z nestrpnostjo ga je delala nestrpnega; pogled na prizor ga je polnil z gnusom ga je navdajal
  4. 4. ekspr., redko dajati čemu vsebino, smisel: delo mu polni življenje / otroku polnijo dneve zelo preproste stvari mu jih bogatijo, delajo kratkočasne
    ●     ekspr. ta igralka polni blagajne kinematografov zaradi njene priljubljenosti kinematografska podjetja dobro zaslužijo; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo glave, ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. urednik je skoraj sam polnil list pisal, pripravljal članke za list; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; ekspr. take slike so nekdaj polnile sprejemnice bogatih meščanov so pogosto ali v večjem številu visele v sprejemnicah; ekspr. ta novica že nekaj dni polni stolpce, strani časopisov veliko pišejo o njej; ekspr. ta izdelek polni trgovcem žepe jim prinaša velik zaslužek; žarg., fin. tekoči račun se polni na tekočem računu se zbira vedno več denarja; ekspr. čemu bi si polnil glavo s podatki bi si jih prizadeval zapomniti
    ♦     elektr. polniti akumulator delati, da pride v akumulator toliko električne energije, kolikor jo lahko sprejme; metal. polniti plavž dajati vložek v plavž; polniti vrtine vlagati vanje naboje ali razstrelilno mešanico; tekst. polniti tkanino delati jo navidezno gostejšo
polnovréden -dna -o [u̯n] prid. (ẹ́ ẹ̄) publ. ki ima vse pričakovane pozitivne lastnosti, značilnosti: iz te šole je izšlo veliko polnovrednih delavcev / to je polnovreden dokaz za njegove poštene namene zadosten, prepričljiv; šah se mu je zdel polnovredna športna panoga enakovredna; odpadke izkorišča druga tovarna kot polnovredno surovino dobro, kvalitetno
♦ agr. polnovredno krmilo krmilo, katerega hranilne snovi se v celoti, popolnoma izkoristijo; fin. polnovredni kovani denar denar, katerega nominalna vrednost je določena po njegovi snovni vrednosti; obrt. polnovredni kruh kruh iz moke, ki ji niso odvzeti otrobi
pooblastíti -ím dov., pooblástil (ī í) dati komu pravico uradno veljavno opraviti, opravljati kako (pravno) dejanje namesto koga ali v imenu koga: pooblastiti koga, da izdaja predpise, zastopa podjetje; z zakonom koga pooblastiti; pismeno, ustno pooblastiti
pôrok tudi poròk -óka m (ó ȍ ọ́) 
  1. 1. kdor se obveže poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: porok je moral plačevati zanj; kdo je njegov porok / dolžnik je dobil poroke; brez porokov mu ni hotela posoditi / porok je poskrbel, da so fanta proti varščini izpustili; pren. nisem porok za resničnost te novice
    ♦     fin. menični porok ki je podpisan na menici
  2. 2. ekspr., v povedni rabi, z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: jaz sem ti porok, da boš z njim zadovoljen; mi smo vam poroki, da se to ne bo zgodilo / kdo nam je porok, da spet česa slabega ne pripravlja
    ●     star. trgovec je porok za blago jamči; pog. iti za poroka biti porok; star. spremljevalca sta morala ostati pri napadalcih za poroka za talca
poróštvo -a s (ọ̑) 
  1. 1. obveznost poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: nihče ni hotel prevzeti poroštva / dati, ponuditi poroštvo
    ♦     fin. menično poroštvo dano s podpisom na menici
  2. 2. ekspr., v povedni rabi kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: zdrava mladina je poroštvo narodove prihodnosti; taka skladnost je poroštvo za pravo pesem; v doslednosti je poroštvo uspeha / močna vojska naj bi bila poroštvo za mir
poslóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na poslovanje: poslovni pogovori; poslovni uspeh; poslovno sodelovanje / poslovni dogodek; poslovni stroški / poslovna tajnost / poslovni partner, prijatelj / poslovni vlak posebni ekspresni vlak za poslovne ljudi
// poslovni prostori; poslovna četrt; zgraditi poslovno središče / poslovna enota / poslovni ljudje; poslovna dejavnost
● publ. do njih je vselej zelo posloven uraden, zadržan
// nav. ekspr. značilen za poslovne ljudi: poslovno govorjenje, ravnanje
♦ adm. poslovno pismo stenografija, ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto; ekon. poslovni sklad del dohodka, ki ostaja v podjetju kot vir financiranja poslovne dejavnosti; poslovno leto leto, ki se začne z novim porastom gospodarske in poslovne aktivnosti in se konča v mrtvi sezoni; fin. poslovna knjiga knjiga za evidenco poslovnih dogodkov; jur. poslovna sposobnost sposobnost samostojno sklepati pravne posle
posojílo -a s (í) materialna sredstva, ki jih da upnik dolžniku z obveznostjo kasnejše vrnitve: dobil je pet milijonov posojila; jemati posojilo; prositi za posojilo; plačati zadnji obrok posojila; višina, vračanje posojila; jamstvo za posojilo / dati, najeti, odobriti komu posojilo / izkoriščati posojilo jemati posamezne zneske do višine odobrenega zneska
// odplačal je že vse posojilo ves dolg
// bančno posojilo ki ga da banka; denarno posojilo v obliki denarja
// razmerje med upnikom in dolžnikom, ki nastane z dajanjem takih materialnih sredstev: pravna oblika posojila / referent za posojila / dolgoročno nad deset let, kratkoročno do dveh let, srednjeročno posojilo od dveh do deset let
// v prislovni rabi, v zvezi na posojilo izraža trgovanje, ki temelji na takem razmerju: pohištvo se dobi tudi na posojilo; kupovati, prodajati na posojilo
● publ. vpisati posojilo obljubiti dajati določen čas posojilo za skupne potrebe; star. denar ima na posojilu denar ima posojen
♦ ekon. amortizacijsko posojilo dolgoročno posojilo, dano s pogojem postopnega odplačevanja; obvezno posojilo; fin. investicijsko posojilo za investicije; javno posojilo; obveznice ljudskega posojila za ceste; loterijsko posojilo ki ga razpiše kaka skupnost in pri katerem so nekatere številke obveznic izžrebane; mednarodno posojilo; namensko posojilo ki je za točno določen namen; obrestno posojilo pri katerem mora dolžnik plačati tudi obresti; obročno posojilo dano s pogojem obročnega odplačevanja; potrošniško posojilo; premostitveno posojilo; vojno posojilo za financiranje vojne; zasebno posojilo; zgod. narodno posojilo ki so ga zavedni Slovenci prostovoljno dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem
posojilodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) fin. kdor da, daje posojilo: podpis posojilodajalca
posojilojemálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) fin. kdor jemlje, dobi posojilo: posojilojemalec in njegov porok
posrédniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na posrednike ali posredovanje: posredniški posli; posredniška dejavnost; posredniška služba, vloga / posredniški stroški
♦ ekon. posredniška trgovina trgovina, ki posluje v svojem imenu za tuj račun ali v tujem imenu za tuj račun; fin. posredniška banka banka, ki opravlja bančne posle po nalogu druge banke
postávka -e ž (ȃ) 
  1. 1. ekon. znesek v knjigovodskih listinah, poslovnih knjigah v zvezi z določenim področjem, dejavnostjo: črtati postavko za reprezentanco; vnesti v proračun postavko za gradnjo šole; znižati, zvišati postavko; proračunske postavke / razdeljevati sredstva po posameznih postavkah / urne postavke; pren., ekspr. otroci so pravzaprav edina pozitivna postavka v njegovem življenju
  2. 2. kar je zapisano v določenem vrstnem redu v kaki rubriki, seznamu: spremeniti postavko »uslužbenci« / črtati nekaj postavk s seznama nakupov
  3. 3. knjiž. kar predstavlja osnovo, temelj čemu; izhodišče: avtorjev oris pisatelja ima za postavko nekatera dozdaj neznana dejstva; znanstvene postavke socializma
    // navadno s prilastkom dejstvo, pojav, ki ga je treba upoštevati, z njim računati: slabo stanje kulturnih spomenikov je zaskrbljujoča postavka v sodobnem kulturnem življenju / ekspr. domotožje je pomembna postavka v življenju naših izseljencev
  4. 4. publ. misel, mnenje, predlog: na seji so sprejeli le nekatere postavke osnutka; nekaj postavk v načrtu se medsebojno izključuje / avtor je upošteval le nekatere pisateljeve postavke, druge je zamolčal
    // trditev, izjava: napačne, zgrešene postavke / njegova postavka je apriorna
    ●     publ. to je glavna postavka srednjeročnega načrta glavni, najpomembnejši del; publ. kljub prizadevnosti igralcev ne moremo mimo nekaterih negativnih postavk v predstavi mimo slabe, nesprejemljive igre v nekaterih prizorih; knjiž. posamezne postavke v tem delu so zastarele odlomki, deli; publ. njegova izvajanja bi lahko strnili v nekaj postavk točk, poglavij
    ♦     filoz. postavka vsaka od dveh trditev, izjav, iz katere izhaja določen zaključek; premisa; fin. odbitna postavka znesek, ki se odbije pri odmeri dohodnine
potenciál -a m (ȃ) navadno s prilastkom zmogljivost, zmožnost: delovni potencial kolektiva; umski potencial / industrijski potencial; vojaški potencial države / energetski potencial rek / publ.: razvijati človeške potenciale; izkoriščati naravne potenciale
♦ ekon. ekonomski ali gospodarski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; elektr. električni potencial v električnem polju; fin. kreditni potencial materialna sredstva, ki jih lahko da kreditor; fiz. potencial količina, ki se dobi z deljenjem električne potencialne energije nabitega telesa z njegovim nabojem; mat. potencial rešitev potencialne enačbe
potoválen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na potovanje: skrajšati potovalni čas; potovalni načrt; potovalne potrebščine; ekspr. potovalna mrzlica / potovalni urad; potovalna agencija; potovalna torba
  2. 2. zastar. potujoč: potovalni igralci; potovalna knjižnica
    ♦     fin. potovalni ček ček, s katerim je mogoče dvigati gotovino pri različnih bankah; šol. potovalna šola nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole; žel. potovalna hitrost razmerje med časom, ki ga s postanki vred porabi vozilo za vožnjo od odhodne do namembne postaje, in dolžino poti
potróšniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na potrošnike: zgraditi nov potrošniški center; potrošniške potrebe / potrošniški svet organ krajevne skupnosti, sestavljen iz zastopnikov trgovine in potrošnikov, ki usklajuje želje in potrebe krajanov
// nanašajoč se na ljudi, ki so usmerjeni k pretiranemu uživanju, porabljanju materialnih dobrin: potrošniška miselnost; ekspr. potrošniška mrzlica / potrošniška družba
♦ fin. potrošniško posojilo posojilo za nakup blaga za osebno uporabo
predložítev -tve ž (ȋ) glagolnik od predložiti: predložitev potrdila, računa / predložitev česa v obravnavo / predložitev izleta
♦ fin. menica, plačljiva ob predložitvi
prefín -a -o prid. (ȋ) 
  1. 1. preveč fin: kupila si je prefino blago / prefina je za tega človeka / prefin je, da bi to rekel preveč rahločuten, obziren
  2. 2. ekspr. zelo fin: občudoval je njene prefine ustnice
preknjížba -e ž (ȋ) fin. prenos vknjižbe na drug račun: preknjižba dohodka
preknjiževánje -a s (ȃ) fin. prenašanje vknjižbe na drug račun: preknjiževanje dohodkov
preknjížiti -im dov. (í ȋ) fin. prenesti vknjižbo na drug račun: preknjižiti hranilno vlogo
premostítven -a -o prid. (ȋ) ki kaj premosti, premošča: premostitveni objekti / ekspr. premostitveni ukrepi
♦ fin. premostitveni kredit ali premostitveno posojilo kredit, posojilo, s katerim se začasno zagotovijo sredstva za izpolnitev denarne obveznosti
prenakázati tudi prenakazáti -kážem dov. (á á á) fin. nakazati z enega računa na drug račun
prenôsen -sna -o prid. (ó ō) 
  1. 1. ki se da prenesti, prenašati: vojaki so uporabljali prenosne ovire iz bodeče žice; prenosna stena / prenosni pisalni stroj / ta nakaznica ni prenosna
  2. 2. ki omogoča prenašanje: prenosni mehanizem, trak, valj; prenosna veriga; prenosno in distribucijsko omrežje / hrbtni mozeg je samostojno prenosno središče
    ♦     fin. prenosni nalog pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročniku na račun naslovnika; prenosno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte
prepísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prepis: uporabiti za kopije prepisni papir / prepisni biro / plačati prepisne stroške
♦ fin. prepisni denarni promet brezgotovinski denarni promet; jur. prepisno dovoljenje dovoljenje za zemljiškoknjižni prenos
profíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na profit: v kupčijo so ga vodili profitni motivi
♦ fin. profitna mera v kapitalistični ekonomiki v odstotkih izražen dobiček od vloženega kapitala
prolongácija -e ž (á) 
  1. 1. jur. podaljšanje: prolongacija pogodbe
  2. 2. fin. izdaja nove menice namesto zapadle: prolongacija menice
prolongírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. jur. podaljšati: prolongirati odplačevanje zaostalih davkov
  2. 2. fin. namesto zapadle menice izdati novo: prolongirati menico
promèt -éta m (ȅ ẹ́) 
  1. 1. gibanje, premikanje vozil, oseb po določeni poti: ovirati, urejati, usmerjati promet; pred prazniki je na cestah velik, ekspr. živahen promet / izločati tovornjake iz prometa; izboljšati varnost v prometu / avtomobilski, ladijski promet; cestni, zračni, železniški promet; enosmerni promet / publ. izročiti most prometu; zapreti cesto za ves promet
  2. 2. navadno s prilastkom prevažanje potnikov, blaga z enega kraja na drugega: med krajema je spet redni avtobusni promet; vozovnice za letalski promet; vozila za potniški promet / javni, medkrajevni, mestni promet; linijski promet po stalni progi in po stalnem voznem redu
    // tranzitni promet blaga se je povečal
  3. 3. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s takim gibanjem ali prevažanjem: izboljšati, razvijati promet; razvoj letalskega prometa; sekretariat za promet
  4. 4. v zvezi poštni, telegrafski, telefonski promet prenašanje, posredovanje sporočil, paketov, denarnih nakazil: nadzirati, ugotavljati telefonski, telegrafski promet / medkrajevni, mednarodni poštni promet
  5. 5. ekon. spreminjanje vrednosti blaga, storitev v denar in obratno: ta trgovina ima velik promet; preseči načrtovani promet / promet z lesom, stroji, živili / blagovni, devizni, plačilni promet; izvozni, uvozni promet; letni, mesečni promet; promet na debelo, na drobno
    ●     pokvarjeno blago so vzeli iz prometa so nehali prodajati; dati v promet nove bankovce, znamke narediti, da se lahko začnejo prodajati, uporabljati; novi izdelek gre dobro v promet se dobro prodaja; pog. spraviti vso hrano v promet prodati, porabiti jo
    ♦     avt. desni promet ki poteka po zunanjem pasu vozišča; mirujoči promet parkirana vozila; pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; udeleženec v prometu pešec, voznik; fin. brezgotovinski denarni promet; jur. pravni promet nastanek, sprememba in prenehanje pravic; žel. bruto promet teža blaga in vagonov, ki se uporablja za računanje prepustne in prevozne moči proge; neto promet teža prevoženega blaga
proračúnski in próračunski -a -o prid. (ȗ; ọ̑) nanašajoč se na proračun: proračunska razprava; proračunska sredstva
♦ ekon. proračunski presežek; proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; fin. proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost; proračunsko leto koledarsko leto, za katero je narejen proračun
protést -a m (ẹ̑) javno izraženo nasprotovanje čemu, nezadovoljstvo s čim: protest jih je presenetil; kljub protestom so nadaljevali delo; končati govor s protestom; množičen protest; ogorčen, oster protest; politični, socialni protesti; protest delavcev, organizacije; protest zaradi nasilja, proti nasilju; ekspr. izjava je povzročila vihar protestov / sprejeti odločitev brez protesta; v znak protesta zapustiti zborovanje / časopisi objavljajo proteste; poslati komu protest / ta film je protest proti vojni; tudi molk je protest
♦ fin. menični protest uradna potrditev, da menica ni bila plačana ali akceptirana; polit. protest uradno sporočilo, s katerim izrazi država drugi državi v zvezi z določenim njenim dejanjem, namenom svoje nasprotovanje, nezadovoljstvo
protestírati -am nedov. in dov. (ȋ) javno izražati nasprotovanje čemu, nezadovoljstvo s čim: protestirati zaradi nasilja, krivičnega sklepa; protestirati proti oboroževanju; protestirati na seji; protestirati z bojkotom, odhodom; glasno, odločno, pismeno protestirati / tako je odločeno. Protestiram
♦ fin. protestirati menico uradno potrditi, da menica ni bila plačana ali akceptirana
prótipostávka -e ž (ọ̑-ȃ) fin. postavka na nasprotni strani drugega konta: vpisati protipostavko
račún1 -a m (ȗ) 
  1. 1. skupek med seboj povezanih števil, znakov, s katerimi se po določenem postopku ugotavlja novo število: izračunati, rešiti, sestaviti račun; rezultat računa je pravilen / preveriti račun; v računu je napaka / pomožni račun
    // nav. mn., publ. rezultat računanja: računi kažejo, da je tak način gradnje najcenejši / ekspr. vse se je končalo po računih na papirju
  2. 2. pismeno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev: izdati, pisar. izstaviti, napisati račun / brez računa blaga ne zamenjamo; pog. račun za elektriko, vodo
    // tak dolžni znesek: račun je visok, ekspr. masten; plačati, povedati račun
    // v zvezi na račun izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: piti na prijateljev račun; delati na račun soseda; stroški na račun podjetja so veliki / živeti na tuj račun
    // pog., v zvezi dati, vzeti na račun dati, vzeti del plačila vnaprej: dati, vzeti petsto dinarjev na račun / na račun jim je dal avtomobil
    // pog., v zvezi vzeti v račun vzeti, upoštevati kot del plačila: pri nakupu novega šivalnega stroja vzamejo starega v račun
  3. 3. ekon., v zvezi zaključni račun prikaz prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v določenem razdobju ter sredstev in obveznosti do njihovih virov: sestavljati, sprejeti zaključni račun
  4. 4. v zvezi na račun izraža
    1. a) predmet glagolskega dejanja, kot ga določa prilastek: smejati se na svoj, tuj račun; zavrniti očitek na račun direktorja
    2. b) odvisnost glagolskega dejanja od njegovega, po vrednosti nasprotnega določila: obogateti na račun tujega dela; na račun pritrgovanja kupljeno stanovanje / publ. pomota na račun naglice zaradi naglice
  5. 5. nav. mn., ekspr. načrt, cilj, zlasti glede na koristi: ljudje imajo pri tem svoje račune; prekrižati komu kake račune / ne mešaj se v moje račune
    ●     pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin; ekspr. polagati račun za kako dejanje zagovarjati se, odgovarjati; ekspr. poravnati medsebojne, osebne, stare račune obveznosti, spore, zadeve; pog. v trgovini jemati na račun tako, da se dolžni zneski zapisujejo ter plačajo pozneje skupaj; ekspr. to mi ne gre v račun ni v skladu z mojimi načrti, mislimi, koristmi; ekspr. to niso čisti računi ni vse v redu, pravilno; pisar. ne vodijo dovolj računa o družbeni pomembnosti teh pojavov ne upoštevajo jih dovolj; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose
    ♦     adm. račun je plačljiv v osmih dneh; ekon. ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški manjši od prihodkov ali vsaj kriti z njimi; fin. obremeniti račun vknjižiti v breme; odpreti tekoči račun prevzeti izpolnjevanje vplačil in izplačil na tekoči račun za določeno osebo; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke; čekovni, devizni račun; knjigovodski račun sistematičen pregled spreminjanja premoženjskega stanja; tekoči račun ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit; žiro račun bančni račun, s katerega izplačuje banka samo toliko, kot je vloženo; mat. diferencialni račun računanje, ki temelji na odvajanju funkcij; infinitezimalni račun ki sestoji iz diferencialnega in integralnega računa; integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; obrestni, obrestnoobrestni račun; sklepni račun pri katerem se računa iz treh znanih količin četrta količina
račúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na račun ali računanje: reševanje računskih problemov / odkriti računsko napako / računski center center, ki z računalniško tehniko opravlja računska dela; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; računski znak; računski zvezek zvezek za matematiko, navadno karirast; napisati domačo računsko nalogo; računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje
♦ fin. računsko leto proračunsko leto, ki se more podaljšati za nekaj mesecev, da se upoštevajo še dohodki in izdatki teh mesecev; mat. računska operacija postopek, po katerem dobimo iz enega ali več danih števil novo število; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje
razvòj -ôja m (ȍ ó) glagolnik od razviti ali razvijati:
  1. a) razvoj poteka hitro, v različnih smereh; opazovati, pospeševati razvoj; enakomeren, skladen razvoj; stopnja razvoja; nastanek in razvoj
  2. b) prispevati k razvoju dežele; skrbeti za razvoj tehnologije; gospodarski, politični, umetniški razvoj; razvoj društva, kraja, zdravstva / časovni, zgodovinski razvoj / razvoj znanstvene misli
  3. c) razvoj okostja, organov; razvoj metulja iz bube / duševni, telesni, umski razvoj / otroci z motnjami v razvoju / razvoj bolezni
    ●     publ. dežele v razvoju države z nizkim narodnim dohodkom; zanima nas, kakšen bo razvoj dogodkov po odstopu vlade kaj se bo zgodilo
    ♦     antr. enolinijski razvoj premočrten razvoj človeka od pitekantropa preko neandertalca do modernega človeka; biol. nazadnjaški razvoj pri katerem postane ustroj telesa zaradi posebnega načina življenja bolj preprost, kot je bil pri prednikih; zgodovinski razvoj organizmov spreminjanje organizmov iz preprostejših oblik v popolnejše; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; lingv. semantični razvoj besede; razvoj dolgih samoglasnikov; šah. krilni razvoj postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale
razvrednotévati -am nedov. (ẹ́) fin. razvrednotovati: razvrednotevati denar
razvrednôtiti -im dov. (ō ȏ) 
  1. 1. fin. znižati v zlatu ali tuji valuti izraženo vrednost domače valute: razvrednotiti denar; liro so spet razvrednotili / razvrednotiti zlato
  2. 2. znižati, zmanjšati vrednost česa: razvrednotiti kolek, znamko; pokojnine so se razvrednotile
  3. 3. vzeti čemu vrednost, pomen: to dejanje ga je moralno razvrednotilo; s takim govorjenjem se je sam razvrednotil / razvrednotiti človekovo delo; razvrednotiti pomen, vsebino gledališča
razvrednotováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. fin. nižati v zlatu ali tuji valuti izraženo vrednost domače valute: razvrednotovati denar
  2. 2. jemati čemu vrednost, pomen: razvrednotovati smisel človeškega življenja
rèeskónt -a m (ȅ-ọ̑) fin. medbančni nakup, prodaja nedospele terjatve, zlasti menične, z odbitkom obresti: reeskont menice
// obresti, ki se odbijejo pri medbančnem nakupu nedospele terjatve, zlasti menične
rèeskontírati -am dov. in nedov. (ȅ-ȋ) fin. kupiti, prodati nedospelo terjatev, zlasti menično, z odbitkom obresti pri terjatvah med bankami: reeskontirati menico
rekapitulácija -e ž (á) knjiž. ponovitev bistvenega, povzetje: prositi za rekapitulacijo; rekapitulacija glavnih dognanj / poslušati rekapitulacijo
♦ fin. kratka ponovitev sklepnih postavk, bistvenih podatkov
// ponovitev česa sploh: rekapitulacija vozniških tečajev
reténcija -e ž (ẹ́) jur. pridržanje, zadržanje tuje stvari zaradi zavarovanja stroškov ali odškodnine: retencija dolžnikovih stvari
♦ fin. retencija pravica do plačevanja v tujino, določena na podlagi z izvozom ustvarjenih deviz; med. retencija urina zastoj, zastajanje urina; psih. retencija ohranjanje predstav, misli, podatkov v zavesti, spominu, pomnjenje
retencíjski tudi reténcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na retencijo: retencijska pravica
♦ fin. retencijska kvota del z izvozom ustvarjenih deviz, namenjen za plačevanje v tujino
rètransfêr -ja m (ȅ-ȇ) fin. prenos deviznih sredstev na račun osebe iz druge države, ki je ta sredstva zaslužila ali vložila: opraviti retransfer / retransfer deviz
revalvácija -e ž (á) fin. zvišanje v zlatu ali tuji valuti izražene vrednosti domače valute: revalvacija nekaterih valut; revalvacija in devalvacija / izvesti revalvacijo
revalvírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. izvesti revalvacijo: revalvirati valuto
rimésa -e ž (ẹ̑) fin. vrednostni papir, zlasti menica, s katerim se poravna dolg: poslati rimeso
saldakónti -ov m mn. (ọ̑) fin. kartoteka kontov, v katerih so prikazane terjatve in obveznosti: saldakonti so na tekočem; vpisati plačilo v saldakonte
// oddelek, ki vodi tako kartoteko: vodja saldakontov
saldakontíst -a m (ȋ) fin. kdor knjiži v saldakonte: razpisati mesto saldakontista
saldírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. z dodatnim vpisom izravnati vsoto vpisov v breme in v dobro na kontu: saldirati konto / saldirati hranilno knjižico v celoti izplačati
● knjiž. zdaj pa saldirajva najin račun poravnajva
sáldo -a m (ȃ) fin. razlika med vsoto vpisov v breme in v dobro na kontu: izračunati saldo / debetni saldo; terjatveni saldo; saldo tekočega računa stanje denarnih sredstev na tekočem računu; pren. vse življenje sem se mučil in kakšen je saldo
♦ ekon. saldo plačilne bilance s tujino razmerje med vrednostjo izvoza in uvoza; soc. migracijski saldo razlika med številom priselitev in številom odselitev
samostójen -jna -o prid., samostójnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. ki dela, ravna po lastni presoji, brez vpliva, spodbude drugega: biti odločen in samostojen človek; lahko bi bila bolj samostojna / ta pesnik, pisatelj je samostojen duh
    // ki vsebuje, izraža tako presojo: imeti samostojne nazore; njegovo mišljenje je samostojno / samostojna pot v socializem
  2. 2. v povedni rabi sposoben skrbeti sam zase, se preživljati sam, brez pomoči drugega, zlasti staršev: trije otroci so že samostojni, četrti pa hodi še v šolo; pokazati hoče, da je tudi ona samostojna / odšel je od doma in začel samostojno življenje
  3. 3. ki pri svojem delu, dejavnosti odloča sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: v službi je že samostojen / zdaj je samostojen gospodar / samostojni obrtnik obrtnik z lastno obrtjo; samostojni raziskovalec
    // o katerem odloča kdo sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: samostojno delo; samostojno ukrepanje / samostojno delovno mesto / samostojni poklic poklic, ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju
    // te zadeve so v samostojni pristojnosti zbora združenega dela; pravica samostojnega odločanja
  4. 4. ki gospodarsko, politično ni vezan na drugega: samostojna družbena, gospodarska organizacija; ustanova je finančno samostojna / postali so samostojen narod na lastnem ozemlju / samostojno področje
  5. 5. ki je že sam zase celota, ki ni del česa drugega: paviljon je samostojna stavba / sestavljen je iz več samostojnih delov; samostojna enota; samostojno poglavje / pesmi so izšle v samostojni knjigi / to je bil njegov prvi samostojni nastop / samostojna jed jed, ki se jé brez drugih jedi; izdal je svojo tretjo samostojno pesniško zbirko zbirko, v kateri so le njegove pesmi
    // ki ni povezan, ni v sklopu z drugim: pri tem je imela slovenščina samostojno vlogo / te besede tvorijo samostojno skupino
    ♦     fin. samostojna valuta valuta, ki ni vezana na drugo valuto; fiz. samostojni tok električni tok, ki teče v plinu, ne da bi se dovajali naboji; jur. samostojna pritožba pritožba, ki ni združena s pritožbo zoper sodbo; samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov; lingv. samostojni pomen besede, besedne zveze pomen besede, besedne zveze glede na mesto v jezikovnem sistemu; v slovarju so besede prikazane kot samostojna gesla ali pa kot podgesla; rad. mlada pevka je posnela prvo samostojno ploščo ploščo s pesmimi, ki jih poje le ona
sêrija -e ž (é) navadno s prilastkom  
  1. 1. skupina stvari, dogodkov s skupnimi lastnostmi, značilnostmi, ki si sledijo v določenem časovnem zaporedju: v časopisu je izšla serija člankov o tem problemu; opraviti serijo raziskav; zmagal je v prvi seriji skokov / prva serija te zbirke obsega pet knjig; serija znamk z živalskimi motivi
    ●     publ. naredil je serijo napak veliko
  2. 2. navadno v zvezi televizijska serija televizijski film ali televizijska igra v nadaljevanjih: posneti, predvajati novo televizijsko serijo; junaki otroške televizijske serije
  3. 3. skupina enakih izdelkov, narejenih v določenem obdobju, označenih z določeno oznako: prva serija motorjev je že v prodaji; hladilniki iste serije / poskusna serija / izdelovati konfekcijo v majhnih, velikih serijah
    ♦     fin. serija celota vseh bankovcev, nekaterih vrednostnih papirjev iste izdaje; celota vseh bankovcev iste vrednosti, označenih z zaporednimi črkami in številkami; muz. serija v dodekafoniji in v serialni glasbi vnaprej določeno zaporedje dvanajstih različnih tonov v okviru oktave, veljavno za celotno skladbo ali njen del
sintétičen -čna -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. nanašajoč se na sintezo: sintetični postopek / sintetična ocena, sodba; sintetična študija o gledališču
  2. 2. kemično, umetno dobljen, narejen: sintetični izdelki; sintetični kavčuk; sintetična tkanina; to blago, perilo je sintetično / sintetična zdravila / sintetična hrana; sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul
    ♦     biol. sintetični hormoni; farm. sintetični analgetiki; fin. sintetični konto konto, ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev; kem. sintetični polimeri; lingv. sintetični jeziki jeziki, ki z določeno obliko besede izražajo hkrati več slovničnih kategorij; lit. sintetična kompozicija kompozicija, pri kateri si sledijo dogodki v naravnem, neprekinjenem časovnem zaporedju; muz. sintetična glasba kombinacija navadne glasbe z elektronsko; ped. sintetična metoda pouka metoda, pri kateri se elementi obravnavane snovi sestavljajo v celote
skadénca -e ž (ẹ̑) fin. rok za plačilo obveznosti, zapadlost: trimesečna skadenca
skóntro -a m (ọ̑) fin., do 1945 pomožna knjiga za vpisovanje knjigovodskih podatkov: pregledati skontro
snóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na snov: snovni svet; snovne spremembe / snovne lastnosti / raziskati snovne vire romana; snovna razporeditev govora
♦ fin. snovni denar denar, katerega nominalna vrednost je določena po njegovi snovni vrednosti; lingv. snovno ime
stánje1 -a s (ā) navadno s prilastkom  
  1. 1. kar je v kakem času določeno z dejstvi, nanašajočimi se
    1. a) na kvaliteto, uporabnost, sposobnost obstajanja česa: stanje hiše po potresu; stanje vozila ob prevzemu; vzdrževati orodje v dobrem stanju; sadje je v takem stanju, da ga je treba takoj porabiti / z oslabljenim pomenom stanje posevkov je po zadnjem dežju boljše posevki so po zadnjem dežju boljši
    2. b) na telesne ali duševne sposobnosti, funkcije koga: kontrolirati stanje bolnika po operaciji; ranjenec je v kritičnem stanju / duševno in telesno stanje; zdravstveno stanje otroka ob vpisu v šolo
    3. c) na količino, množino česa: stanje zalog se ni spremenilo; nadzorovati stanje vode ob deževju / število dispanzerjev se je v primerjavi s predvojnim stanjem podvojilo številom
      // gmotno stanje se mu je izboljšalo / nespremenjeno številčno stanje otrok v razredu število
      // kar je v kakem času pri čem določeno z razmerami, okoliščinami, kakimi dejstvi sploh: poročati o stanju na fronti; zahtevati podatke o stanju v podjetju / stanje v kmetijstvu se izboljšuje; povzročil je nesrečo, ker ni upošteval stanja na cesti; izgubiti pregled nad gospodarskim in političnim stanjem v državi / stanje v ozračju
  2. 2. kar nastopi pri kom kot posledica določenega duševnega ali telesnega dogajanja: bil je potrt in bal se je, da bo to stanje dolgo trajalo; spal je in v tem stanju so ga ujeli; bolezenska stanja; zbuditi koga iz hipnotičnega stanja; stanje nezavesti / vznes. njegova žena je v blagoslovljenem stanju noseča
    // z oslabljenim pomenom: biti v budnem stanju buden; narediti kaj v vinjenem stanju vinjen
    // kar nastopi pri čem, kje kot posledica določenega dogajanja, procesa, dejstev sploh: v podjetju je zavladala zmeda in to stanje je bilo težko odpraviti; anarhično stanje v družbi; brezvetrno stanje / obdelovati jeklo v razžarjenem stanju / publ., z oslabljenim pomenom: tovornjak je v nevoznem stanju nevozen; tehtati kaj v suhem stanju suho; stanje muževnosti pri drevju muževnost
    // izjemno ali izredno stanje v katerem so omejene nekatere osebne pravice in državljanske svoboščine; obsedno stanje v nekaterih državah v katerem na določenem področju vojaška uprava zamenja civilno oblast
  3. 3. fiz., kem., v zvezi agregatno stanje vsaka od možnosti pojavljanja snovi, določena z gibanjem molekul, atomov: plinasto, tekoče, trdno agregatno stanje
    ●     neustalj. včeraj ni bil v stanju napisati pisma ni bil sposoben, ni mogel
    ♦     fin. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem; fiz. breztežnostno stanje stvari; jur. brezustavno stanje; osebno stanje pravno pomembne značilnosti osebe glede na spol, starost, državljanstvo; lingv. glagoli stanja glagoli, ki ne izražajo dejanja ali procesa; v trpnem stavku je osebek nosilec stanja; polit. brezdržavno stanje; zool. letargično stanje živali
stornírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. fin. razveljaviti vknjižbo česa z drugo, nasprotno vknjižbo: stornirati znesek
  2. 2. žarg. preklicati, odpovedati: stornirati naročilo, pogodbo
stórno -a m (ọ̑) 
  1. 1. fin. razveljavitev vknjižbe česa z drugo, nasprotno vknjižbo: knjižiti storno; storno zneska
  2. 2. žarg. preklic, odpoved: storno naročila
stróšek -ška m (ọ̑) nav. mn. v denarju izražena poraba, raba česa: stroški so se zmanjšali; stroški znašajo tisoč dinarjev; stroške sta si delila; stroške bo krilo, prevzelo podjetje; obračunati, plačati, poravnati stroške; publ. stroške selitve nosi stanovalec sam; povrnili so mu samo dejanske stroške; visoki stroški prevoza; stroški zdravljenja; predračun stroškov / pogreb na državne stroške / gradbeni, tiskarski stroški; nabavni, nakupni, poslovni, proizvodni, reprezentančni stroški / ne delaj si stroškov; to je povezano z velikimi stroški to veliko stane
♦ adm. potni stroški za določeno službeno potovanje; ekon. materialni stroški vrednost pri delu uporabljenega materiala, energije in porabljenih storitev; odvisni stroški v zvezi z nabavo, prevozom, skladiščenjem blaga; splošni stroški stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo; tekoči stroški; fin. konto stroškov; jur. izvršilni stroški; neizterljivost stroškov kazenskega postopka
// v zvezi na stroške izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: to gre na moje stroške; dela na njegove stroške; tja je šel na svoje stroške; živeti na stroške občine
● ekspr. smejali so se na njegove stroške na njegov račun
stroškóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strošek: stroškovni obračun
♦ ekon. stroškovna cena cena, zasnovana na znanih stroških; stroškovno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se knjižijo stroški po organizacijskih enotah in proizvodih, storitvah; stroškovno računovodstvo računovodstvo, pri katerem se ugotavljajo in analizirajo načrtovani ali doseženi stroški po organizacijskih enotah in proizvodih, storitvah; fin. stroškovni nosilec proizvod, storitev, v zvezi s katero se stroški pojavljajo in so nanjo razdeljeni; jur. stroškovna tožba tožba za izterjavo stroškov
špekulácija -e ž (á) glagolnik od špekulirati: bil je kaznovan zaradi špekulacije; s špekulacijo je izgubila veliko denarja; trgovanje in špekulacija / špekulacija z ženitvijo / to je storil iz špekulacije
// posel, ki izkorišča padanje in dviganje cen na tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička: špekulacija z zlatom je spodletela; začele so se raznovrstne špekulacije; boriti se proti špekulacijam; spretne, ekspr. umazane špekulacije / borzne špekulacije; pren. velike politične špekulacije
♦ fin. menične špekulacije
táblica -e ž (ȃ) 
  1. 1. manjšalnica od tabla:
    1. a) pritrditi na hišo tablico s hišno številko; tablica z napisom / registrska tablica navadno z začetnimi črkami kraja in številko, pod katero je vozilo vpisano v register; ulična tablica
    2. b) izdelovanje steklenih tablic / tablica čokolade
    3. c) na steklo slikane tablice
  2. 2. nekdaj uokvirjena manjša plošča, na katero se piše s kamenčkom, kredo: kupiti za šolo tablico in kamenček; lesena, skrilasta tablica / voščena tablica lesena, prevlečena z voskom
  3. 3. nav. mn. zbirka tabel: sestaviti tablice / računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje; tablice za teže in mere; tablice za določanje osvetlitve / redko prazna mesta na tablici tabeli
    ●     tombolska tablica tombolska kartica
    ♦     avt. preizkusna tablica začasna registrska tablica na neregistriranem vozilu; fin. obrestne tablice tabela z izračunanimi obrestnimi zneski; mat. logaritemske tablice knjiga z logaritemskimi tabelami
talón -a m (ọ̑) 
  1. 1. igr., zlasti pri igrah s kartami del kart, ki ostanejo po razdelitvi: kupiti, vzeti karto iz talona / igra brez talona
  2. 2. fin. del vrednostnega papirja, ki obsega kupone: zamenjati talon
    // del čekovne knjižice, ki ostane po izdaji čeka lastniku, čekovni odrezek
tečáj -a m (ȃ) 
  1. 1. priprava, ki nosi vratno, okensko krilo in omogoča odpiranje, zapiranje: namazati tečaj; sneti s tečajev; ekspr. ob eksploziji so vrata skočila s tečajev; natakniti okno, vrata na tečaje / vrata so se stresla v tečajih
  2. 2. geogr. točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os: poldnevniki segajo od tečaja do tečaja; sploščenost zemlje ob tečajih; južni, severni tečaj / zemeljski tečaj
  3. 3. skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost: obiskovati, prirediti tečaj / vpisati se v tečaj / nadaljevalni, večerni, začetni tečaj; plavalni, strojepisni tečaj; tečaj angleščine; tečaj za vaditelje
  4. 4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev: spremeniti, zvišati tečaj; menjati dolarje po uradnem tečaju; tečaj marke raste / drseči tečaj nihanje tečajev deviz in valut zaradi ponudbe in povpraševanja na trgu; emisijski tečaj cena nekaterih vrednostnih papirjev ob izdaji; obračunski tečaj za obračunavanje tujih valut na osnovi vrednosti določene valute
    // devizni tečaj
    ●     bibl. tečaj dolžinska mera, približno 200 m; stadij; zastar. učiteljišče je imelo štiri tečaje letnike; ekspr. mislil sem, da je svet skočil s tečajev da se je zgodilo kaj zelo hudega; ekspr. premikati svet v tečajih zelo spreminjati razmere na svetu; zastar. tečaj časopisa, revije letnik; tečaj gugalnega konjička, zibelke polkrožna deska, letev, ki omogoča zibanje; nar. mlin na tri tečaje kamne
    ♦     astr. nebesni tečaj točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; severni nebesni tečaj; ekon. borzni tečaj na borzi ugotovljena cena; paritetni tečaj razmerje denarnih enot dveh držav, ki upošteva njihovo uradno določeno valutno pariteto; geogr. tečaj mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji; strojn. tečaj del gredi, ki je v ležaju; šol. dopisni tečaj; intenzivni tečaj z zgoščenim, zelo hitrim učenjem
tečájnica -e ž (ȃ) 
  1. 1. udeleženka tečaja: izpiti tečajnic
  2. 2. knjiž., redko severnica: tečajnica in druge zvezde
    ♦     fin. tečajna lista
têči têčem nedov., têci tecíte; tékel têkla (é) 
  1. 1. premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, ki nimajo svoje oblike: tekočine tečejo; voda teče čez jez, med skalami; vino teče v sod; teči po cevi, strugi; teči v curku; počasi, ekspr. leno teči; teči in kapljati / iz rane teče gnoj, kri; solze ji tečejo po licih / brezoseb.: iz noge, rane mu teče; iz nosu mu teče; ob odjugi teče s streh / po ceveh teče plin / skozi vas teče potok; Sava teče v Donavo
    // premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, delcev: pesek, žito teče v posodo / električni tok teče po žici
  2. 2. neprenehoma, brez prekinitve premikati se po čem: jermen, speljan po kolesu stroja, že teče / vrv se odvija in mu teče skozi dlani / predal teče po tirnicah, žlebičku / promet spet teče / ekspr., redko ladja teče po mirni gladini sorazmerno hitro plove, se premika
    // neprenehoma, brez prekinitve premikati se sem in tja, gor in dol ali neprenehoma vrteti se: če so kolesa dobro namazana, tečejo; žaga teče; gladko, lepo teči; teči in ustavljati se
    // neprenehoma, brez prekinitve premikajoč se, vrteč se delovati: kolovrat teče; motorji, stroji spet tečejo; ropotajoč, tresoč se teči / navita ura teče
  3. 3. trajati v času z neprenehnim, rednim sledenjem svojih enot: po kratkem molku pogovor spet teče; priprave za zborovanje tečejo; razprava še teče / radijska oddaja teče že dva meseca / publ., z oslabljenim pomenom: tekel je boj za človeško življenje bojevalo se je; v dvorani teče predvajanje filmov se predvajajo filmi
  4. 4. neprenehoma, brez prekinitve nadaljevati se, razvijati se: dela tečejo po načrtu; misli, stavki gladko tečejo / grški filozof je rekel: Vse teče / pripoved, zgodba teče; življenje teče dalje
  5. 5. trajati v neprenehnem sledenju svojih časovnih enot: peto leto teče, odkar je odšel; čas hitro teče
  6. 6. s prislovnim določilom obstajati v prostoru v neprenehnem sledenju svojih točk v določeni smeri: cesta teče med njivami, skozi gozd; meja teče po reki / vrstice tečejo do roba strani; na licih mu plitvo tečejo gube / cevi, žice tečejo vzporedno
  7. 7. neprenehoma, brez prekinitve slediti si: oznake tečejo po abecednem redu; lihe številke tečejo po drugi strani ulice
  8. 8. premikati se s hitrejšimi koraki tako, da sta v določenem trenutku obe nogi odmaknjeni od podlage: otrok teče po cesti; teči po stopnicah; teči domov; teči komu naproti; teči in hoditi; teči kot zajec hitro
    // teči na avtobus / konj, pes je začel spet teči / teči na smučeh premikati se s smučmi na nogah s hitrejšimi koraki
    // teči pred zasledovalci bežati
    // gojiti tek, ukvarjati se s tekom: teče že več let; teči in plavati
    // nastopati, tekmovati v teku: teklo bo deset tekmovalcev; teči na tekmovanju / teči za stavo
  9. 9. ekspr. hitro iti: nimam časa, tečem kupit kruh / teči po opravkih / pojdi hitro! Že tečem / dov. ko je pospravila, je tekla v trgovino
    ●     ekspr. denar teče v blagajno neprenehoma, v večji količini prihaja; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; ekspr. tudi v tej deželi teče kri ljudje se bojujejo in umirajo; nar. ta lonec teče pušča; ekspr. plača mu vseeno teče osebne dohodke dobiva, čeprav dela dejansko ne opravlja; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; publ. rok za pritožbe še teče še ni potekel; ekspr. še bodo tekle solze še bodo ljudje jokali, trpeli; ekspr. vino je teklo v potokih spili so zelo veliko vina; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; evfem. tečejo mu zadnje ure kmalu bo umrl; knjiž. zibelka mu je tekla v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva
    ♦     šport. teči sto metrov pod desetimi sekundami; teči na deset kilometrov
têmeljnica -e ž (é) fin. listina, na podlagi katere se vpiše poslovni dogodek: napisati temeljnico; pobotnica in temeljnica
terjátven -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na terjatev 3: terjatveno razmerje / terjatveni znesek
♦ fin. terjatveni saldo
trájen -jna -o prid., trájnejši (ā) 
  1. 1. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: dobiti kaj v trajno last; trajna opustitev železniške proge; trajna skupnost ljudi; knjiga trajne vrednosti / trajna rešitev problema dokončna; trajna naselitev stalna
    // ki traja, obstaja brez prekinitve, prekinitev: trajna obremenitev; trajna potreba po zraku / ob trajnejšem vetru se rastlina izsuši
  2. 2. ki zaradi svojih lastnosti lahko obstaja, se uporablja dalj časa: zidati hiše iz trajnejših materialov; postaviti trajne objekte / taka ljubezen ni trajna; dati dijaku trajnejše znanje
    // ki se ne da odpraviti: trajne posledice; trajne poškodbe
    ●     ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest; publ. s tem delom si je postavil trajen spomenik zaradi pomembnosti tega dela ne bo pozabljen; v osmrtnicah ohranili ga bomo v trajnem spominu ne bomo pozabili nanj
    ♦     bot. trajna rastlina trajnica; fin. trajni nalog pismeno naročilo komu za poravnavo ponavljajočih se obveznosti z naročnikovega računa; fiz. trajni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajna deformacija deformacija, ki traja tudi po prenehanju delovanja sile, ki jo je povzročila; friz. trajna ondulacija ondulacija, po kateri ostanejo lasje sorazmerno dolgo nakodrani, zviti; gastr. trajna klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane daljši čas užitna, dobra; geogr. trajna snežišča; jur. trajna izguba pravic; lingv. trajni glagol nedovršni glagol, ki izraža nepretrgano trajajoče dejanje
transfêr -ja tudi -a m (ȇ) 
  1. 1. fin. prenos deviznih sredstev ali drugih vrednosti na račun koga iz druge države: transfer kapitala, zlata; transfer pokojnine; transfer iz Francije v Jugoslavijo / transfer plačila v konvertibilni valuti / mednarodni transfer
  2. 2. publ. prenos česa iz ene države v drugo: računalniki omogočajo transfer informacij; transfer znanja od nas na tuje in iz tujine k nam
  3. 3. tur. prevoz od enega mesta do drugega po naročilu agencije, hotela: transferji so vračunani v ceno izleta; transfer prtljage, turistov od letališča do hotela
  4. 4. publ. preselitev: transfer delovne sile z vasi na industrijska območja
  5. 5. šport. postopek, s katerim se uredi prehod poklicnega športnika od enega kluba k drugemu, prestop: kluba sta se sporazumela o transferju nogometaša
  6. 6. psih. pojav, da naučeno vpliva na učenje, opravljanje kake druge dejavnosti, prenos: tudi igranje omogoča transfer / negativni, pozitivni transfer
    // pojav, da kak odnos, čustvo vpliva na odnos, čustvo do česa drugega: propaganda skuša izrabljati transfer / čustveni, duševni transfer
transferírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. fin. prenesti devizna sredstva ali druge vrednosti na račun koga iz druge države: transferirati pokojnino; banka je znesek takoj transferirala / transferirati v tujino
  2. 2. zastar. premestiti: transferirati uslužbenca
tránša -e ž (ȃ) fin. delni znesek izdaje vrednostnih papirjev za kaj: dobiti, plačati prvo tranšo posojila za ceste / investicijske tranše; letna tranša
trasánt -a m (ā á) fin. izdajatelj menice: trasant in trasat
trasát -a m (ȃ) fin. oseba, ki jo izdajatelj menice pozove, naj plača v menici določeno vsoto denarja: trasant in trasat
trasírati2 -am dov. in nedov. (ȋ) fin., navadno v zvezi trasirati menico izdati menico, ki jo izpolni in izda trasant, podpiše pa trasat: trasirati več menic
tráta3 -e ž (ā) fin. trasirana menica: akceptirati, izdati trato
último -a m (ȗ) igr., pri taroku igra, pri kateri se mora napovedana karta izigrati v zadnjem vzetku: igrati, napovedati ultimo / izgubiti ultimo; neskl. pril.: kralj, pagat ultimo
● knjiž., redko njegov odstop je bila zanj ultimo rešitev zadnja
♦ fin. ultimo menica menica, ki zapade zadnji dan v mesecu
uráden -dna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na urad ali uradovanje: uradni prostor; uradno poslopje / uradni dan dan, določen za uradovanje s strankami; uradni sluga nekdaj sluga na uradu, ki opravlja manj zahtevna uradna opravila
    // uradni stil
  2. 2. nanašajoč se na pristojni organ, pristojno osebo državne oblasti: uradni popis prebivalstva / uradni list list, v katerem se objavljajo sprejeti pravni predpisi, razglasi in objave; uradne mere / uradni pogovori; uradni sprejem; uradni stiki; uradno spremstvo / publ. uradna Francija na te trditve še ni odgovorila / uradni organ
    // nanašajoč se na pristojni organ, pristojno osebo sploh: uradni dopis; uradna listina; uradno vabilo / uradna pošta pošta, katere naslovnik ali odpošiljatelj je pristojni organ, pristojna oseba
    // uradni popravek; uradno dejanje / uradni znak, žig / uradni naslov, naziv / imeti uradne opravke / sklep, odločitev ima uradno veljavo / uradni trening trening, ki ga organizira, vodi organizator; publ. zmagati v uradni konkurenci v konkurenci, v kateri je mogoče dobiti uradno priznanje; uradna skrivnost
  3. 3. ki veljavno predstavlja, zastopa kak organ, organizacijo ali posameznika: uradni predstavnik, zastopnik; uradna oseba / uradni krogi / uradni govornik
  4. 4. ki ga priznavajo, razglašajo organi oblasti, organizacije: uradni nauk; uradna ideologija, zgodovina / uradna veroizpoved
  5. 5. določen z veljavnimi predpisi: uradni postopek; urediti kaj po uradni poti; uraden in privaten / uradni sedež podjetja; uradna oblika imena / ravnati po uradni dolžnosti
  6. 6. ekspr., navadno v povedni rabi ki ravna po predpisih, formalnostih in ne kaže osebnega odnosa: postati uraden; ne bodi tako uraden
    // ki izraža, kaže tako ravnanje, tak odnos: reči z uradnim glasom / njegov odnos je bil zelo uraden
    ♦     fin. uradni tečaj dinarja, dolarja; jur. uradni jezik jezik, ki je z zakonom določen za uradno poslovanje; uradni obisk obisk državnega funkcionarja ali delegacije na povabilo ustreznega državnega organa ali funkcionarja druge države zaradi uradnih stikov; šport. uradni rezultat rezultat, ki ga ugotovi in objavi pristojni sodnik ali druga uradna oseba
valúta -e ž (ȗ) 
  1. 1. denarna enota kake države: zamenjati valuto; domača, francoska valuta; vrednost valute pada; dinar, dolar in druge valute
  2. 2. ekon. denarni sistem kake države glede na določenost vrednosti denarne enote, veljava: reforma valute / papirna ali prosta valuta pri kateri denarna enota ni določena z vrednostjo blaga, iz katerega je denar narejen; srebrna, zlata valuta pri kateri je denarna enota vezana na vrednost srebra, zlata; vezana valuta pri kateri je denarna enota vezana na vrednost kakega blaga, navadno zlata ali srebra
  3. 3. ekon. tuja, nedomača gotovina: kupovati, menjavati valuto; prodajati za valuto
    ●     knjiž., ekspr. danes je besedna valuta razveljavljena vrednost
    ♦     ekon. klirinška valuta; valuta zlata v palicah zlata valuta, pri kateri je zlato v palicah plačilno sredstvo za mednarodna plačila; fin. konvertibilna valuta; devalvacija valute; jur. valuta: 31. 12. 1989 rok, čas nastanka določenega pravno odločujočega finančnega dejstva je 31. decembra 1989
varčeváti -újem nedov. (á ȗ) prizadevati si porabiti čim manj
  1. a) denarja: varčuje, zato si lahko marsikaj kupi / varčevati za avtomobil, hišo / pog. nima za koga varčevati / varčevati pri izdatkih; varčevati z denarjem / varčevati pri banki, hranilnici
    ♦     fin. namensko varčevati za določen namen, ki ga organizira navadno banka
  2. b) dobrin sploh: varčuj, da nam ne zmanjka vode / varčevati pri hrani, obleki; varčevati z elektriko; varčevati s prostorom
    ●     ekspr. starši pri njem niso varčevali s palico so ga velikokrat tepli; ekspr. z besedami je navadno zelo varčeval bil je redkobeseden
vézati in vezáti véžem nedov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. z namestitvijo vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj: vezati lase; žrtvam so vezali noge in roke; vezati smuči z jermeni / vezati koruzne storže; vezati dračje v butaro; vezati pšenico v snope / vezati lončeno posodo za zaščito, trdnost jo obdajati z žico
    // vezati trte h kolom privezovati; vezati čoln, ladjo v pristanišču / vezati konce niti zavezovati; dolgo si je vezal kravato / vezati vozel
    // na tak način delati, izdelovati: vezati metle, šopke; v mladosti je vezal splave
  2. 2. delati, da je kaj
    1. a) skupaj, združeno: hodnik veže stanovanjske prostore / korenine vežejo zemljo; sila, ki veže sonce in planete
    2. b) dostopno: cesta, pot veže tovarno z javno cesto; most veže otok s kopnim
      // delati, da kaj postane celota, eno: vezati glasove v besede / ljubezen ju veže v veselju in trpljenju; ekspr. otroci so ju trdno vezali
  3. 3. teh. na določen način, z določenimi pripravami delati, da je kaj tako skupaj, da tvori celoto: vezati kovinske, lesene dele; vezati ostrešje; vezati električne vodnike; vezati z lesenimi klini, kovicami
  4. 4. obrt. šivati, lepiti (natisnjene) pole in jih spajati s platnicami in hrbti: vezati knjigo / vezati v platno, usnje
  5. 5. delati, da ima kdo s kom kaj skupnega: veže jih jezik, kultura; vežejo jih sorodstvene vezi so sorodniki
    // vežejo ju nekdanji skupni nastopi; z njim ga je vezalo enako mišljenje / veže ju prijateljstvo
  6. 6. delati, povzročati, da se kdo ne more svobodno premikati: spone so ga trdno vezale / obleka veže / ekspr. nemoč mu veže korake
  7. 7. delati, povzročati, da kdo mora ravnati v skladu z dogovorjenim, sklenjenim: veže ga dolžnost, obljuba, prisega, ekspr. beseda; pogodba, zakon jih ne veže
    // delati, da je kdo dolžen
    1. a) ravnati se po čem: pri izbiri zaves so jo vezale barve sten in pohištva
    2. b) izpolniti svoje dolžnosti: družina, služba ga veže; ne prisegaj, nočem te vezati; vezal se je za eno leto v gledališču
  8. 8. nedov. in dov., v zvezi z na delati, povzročati, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: trgovino so vezali na enega samega dobavitelja / s prijaznostjo jih je vezal nase; nanjo ga ne veže nič več; začel se je vezati na novo družbo in okolje / vezati se na tradicijo; vezati se na zemljo / spomin ga veže na rojstni kraj
    // delati, povzročati, da ima kdo do koga pozitivna čustva; navezovati: vse bolj ga je vezala nase; počasi sta se vezala drug na drugega
  9. 9. z orodnikom delati, da je kaj v kaki zvezi, odvisnosti: vezati študij psihologije s pedagogiko; stensko slikarstvo se veže z arhitekturo / njegovo delo se veže s slovenskim gledališčem / vezati prodajo otrobov s prodajo moke
  10. 10. nedov. in dov., v zvezi z na delati, da je uresničitev, veljavnost česa odvisna od uresničitve, izpolnjevanja česa drugega: prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev / vezati pogodbo na pogoje, rok
  11. 11. nedov. in dov., ptt delati, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom: centrala, telefonist veže; takoj so jo vezali z njegovo novo številko; direktno vezati
  12. 12. nedov. in dov., fin. s pogodbo določati rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem: vezati hranilno vlogo / podjetje je vezalo sredstva na tri leta / vezati denar v banki
    // omejevati razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njem; vinkulirati: vezati hranilno knjižico
  13. 13. delati, povzročati, da kaj postane sestavni del tega, v čemer se nahaja: krvno barvilo veže kisik; snov, ki veže nafto; kemično vezati
    // nepreh. imeti vezalno lastnost, moč: apno, cement, mavec veže; lepilo veže po nekaj urah
    ●     star. stala sta pred hišo in vezala besede se pogovarjala; vezati birmo biti za botra; ekspr. otrobe vezati vsebinsko prazno govoriti; knjiž. spanec ji je začel vezati oči postala je zaspana; publ. vezati začetke te ideologije na romantiko povezovati jih z romantiko; premlad si še, da bi se že vezal se poročil; ekspr. ni si pustil vezati rok hotel je svobodno odločati
    ♦     elektr. vzporedno, zaporedno vezati; fin. vezati valuto na vrednost marke; gastr. vezati dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane, da se maščoba enakomerno porazdeli in jed izboljša; kem. vezati spojine z vodo v hidrate; atom kisika se veže z dvema atomoma vodika; les. vezati (deske) na pero in utor; lingv. predlog pri se veže z mestnikom ima poleg sebe samostalnik v mestniku; voj. vezati sovražnikove sile s svojo navzočnostjo zadrževati jih na določenem področju
vinkulírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. omejiti razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njem, vezati: vinkulirati hranilno knjižico; vinkulirati na geslo, z geslom / vinkulirati vrednostni papir na ime prepovedati prenos na drugega upravičenca
vírman in virmán -a m (ȋ; ȃ) fin.  
  1. 1. prenos sredstev z ene proračunske postavke na drugo: upravni organ je zagotovil potrebna sredstva z virmanom
  2. 2. pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročnika na račun naslovnika; prenosni nalog: podpisati virman; z virmanom nakazati plačilo
virmírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. prenesti določen znesek z računa naročnika na račun naslovnika: virmirati milijon dinarjev
// prenesti sredstva z ene proračunske postavke na drugo
vknjížba -e ž (ȋ) 
  1. 1. fin. zapis poslovnega dogodka v konto: vknjižba izdaje blaga / pregledati vknjižbe
  2. 2. jur. dokončni vpis sprememb v zemljiški knjigi na podlagi listin: vknjižba dolga na posestvo; vknjižba lastninske pravice novega lastnika
vknjiževáti -újem nedov. (á ȗ) fin. knjižiti: sproti vknjiževati naročila
vknjížiti -im dov. (í ȋ) 
  1. 1. fin. zapisati poslovni dogodek v konto: vknjižiti izdajo blaga, naročilo / vknjižiti pošiljko / sproti vknjižiti vse izdatke
  2. 2. jur. dokončno vpisati spremembe v zemljiški knjigi na podlagi listin: vknjižiti dolg na posestvo; vknjižiti spremembo lastnika
vlóga2 -e ž (ọ̑) 
  1. 1. listina, s katero se predlaga, prosi ali zahteva postopek pri upravnih ali sodnih organih: priložiti vlogi potrdilo o plačilu računa; izročiti vlogo pristojnemu organu; napisati, odposlati, prejeti vlogo; odgovor na vlogo
  2. 2. v banko vložena denarna sredstva: dvigniti vlogo; devizna, dinarska vloga; majhna, velika vloga / hranilna vloga prihranki, vloženi v denarni zavod zaradi obrestovanja
    // bančna vloga
    ♦     fin. nevezana, vezana hranilna vloga; igr. igrati za velike vloge vložke
vlóžen2 -žna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vlogo, listino: sestaviti vložno besedilo
♦ filat. vložni album album z vložljivimi listi; fin. vložni listek obrazec, ki ga izpolni stranka za vložitev denarja; jur. vložna številka številka vložka v zemljiški knjigi; lit. vložna pesem vložnica; teh. vložna zagozda zagozda, ki se vloži v prilegajoči se utor
vôjen -jna -o prid. (ō) nanašajoč se na vojno: bila sta vojna tovariša / vojni invalid, ujetnik; vojna sirota; vojna vdova vdova, ki ji je mož umrl pri opravljanju vojaških obveznosti med vojno; vojne žrtve / vojno letalstvo / vojni davek; vojna odškodnina dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države; vojna škoda / vojni zločin / ekspr. vojna psihoza; vojne razmere; vojno stanje / vojni čas / vojna akademija vojaška akademija
● ekspr. zaradi vojnega meteža se nista poročila zaradi vojne; zaradi neurejenih, težkih razmer med vojno; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne; ekspr. vojna pošast vojna
♦ fin. vojno posojilo posojilo za financiranje vojne; jur. vojni plen sovražnikovo premično premoženje, zajeto na bojišču ali na zasedenem ozemlju; voj. vojni razpored določitev dolžnosti državljanov v oboroženem boju in neoboroženih oblikah odpora; vojna ladja oklopljena in oborožena ladja za boj s sovražnim ladjevjem; vojna napoved; vojna vojaška pošta v vojnih razmerah posebej organizirana vojaška pošta; vojno pravo mednarodno veljavna pravila, ki jih morajo upoštevati vojskujoče se strani
vpoglèd -éda m (ȅ ẹ́) 
  1. 1. dejanje, ki se uresniči s tem, da se pogleda v kaj z namenom ugotoviti, spoznati vsebino: dovoliti, omogočiti komu vpogled v uradni spis / seznam, spisek je na vpogled javnosti ga javnost lahko pogleda, vidi
  2. 2. publ., navadno v zvezi z v pogled v kaj, ki omogoča spoznanje notranjih, globljih lastnosti: to dejstvo, poročilo daje, odpira, omogoča vpogled v dogajanje, stanje
    // v zvezi dobiti, imeti vpogled globlje (s)poznati kaj: dobiti, imeti vpogled v poslovanje; imeti širok vpogled v zadevo
    ♦     fin. hranilna vloga na vpogled hranilna vloga, izplačljiva ob predložitvi naloga za izplačilo
vrédnost -i ž (ẹ́) 
  1. 1. značilnost česa
    1. a) glede na količino denarja, ki se dobi zanj: vrednost zemljišča pada, se veča; določiti, oceniti vrednost hiše; nakit ima majhno, veliko vrednost; merilo vrednosti; neskladnost med ceno in vrednostjo / prodati blago v vrednosti več milijonov / denarna vrednost
    2. b) glede na kako količino, mero sploh: vrednost asa, karte / kalorična vrednost hrane
  2. 2. navadno s prilastkom značilnost česa
    1. a) glede na zadovoljevanje določenih potreb: preizkusiti vrednost kake naprave; ti prostori imajo zanje majhno vrednost / biološka vrednost beljakovin; hranilna vrednost sadja; praktična, uporabna vrednost predmeta
    2. b) glede na mero ustrezanja določenim merilom: dokumentarna vrednost gradiva; estetska vrednost izdelka; moralna vrednost dejanja; stilna vrednost izraza
    3. c) glede na (možni) vpliv, posledice, delovanje: razmišljati o vrednosti kakega odkritja; razpravljati o vrednosti odločitve, predloga / informacijska vrednost / to znamenje ima že vrednost simbola
      // pozitivne lastnosti, značilnosti česa: ceniti vrednost ljubezni, prijateljstva; poznati vrednost trpljenja; verjeti v vrednost življenja
  3. 3. kar je vredno priznanja, hvale: zavedati se, v čem je človekova prava vrednost / ekspr. roman nima nobene vrednosti je slab
    // zlato, dragulji in druge vrednosti dragocenosti
    // knjiž. vrednota: zemlja je zanj največja vrednost; dobrota, lepota in druge vrednosti / družbene, kulturne vrednosti; lestvica vrednosti
  4. 4. ekon. značilnost česa glede na vloženo delo ali v razmerju do drugega blaga: definirati pojem vrednosti v ekonomiji / blagovna vrednost družbeno priznana količina dela, ki je vložena v blago; menjalna vrednost določena s količinskim odnosom med danim in dobljenim blagom; presežna vrednost ki jo ustvari delavec s presežnim delom; uporabna vrednost ki jo ima blago, stvar glede na zadovoljevanje potreb; lastnost blaga, stvari, da zadovoljuje potrebe
  5. 5. značilnost česa glede na število merskih enot ali enot sploh: vrednost temperature, tlaka je normalna, previsoka / vrednost trajanja note
    ●     žarg., teh. oktanska vrednost bencina oktansko število bencina
    ♦     filoz. logična ali resničnostna vrednost kvantitativno izražena stopnja resničnosti stavka; fin. nominalna vrednost v denarni enoti izražena vrednost, navedena na denarju, vrednostnih papirjih; lingv. glasovna vrednost črke značilnost črke, da zaznamuje en fonem ali več fonemov oziroma njihovih variant; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; funkcijska vrednost; mestna vrednost vrednost znaka, določena z njegovim mestom v številki; srednja vrednost ki se dobi z deljenjem vsote dveh ali več istovrstnih količin z njihovim številom; številčna vrednost kake številke na določenem mestu v številu; muz. notna vrednost vrednost trajanja note; ped. izobraževalna vrednost pouka; šah. vrednost dame; teh. kurilna ali toplotna vrednost goriva količina toplote, ki jo odda gorivo pri gorenju
vrédnosten -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na vrednost: vrednostna merila / vrednostno razmerje; vrednostno razvrščanje / vrednostni relativizem
♦ ekon. vrednostna cena cena, ki ustreza blagovni vrednosti; fin. vrednostni papir listina, s katero lahko imetnik uveljavlja na njej zapisane pravice do kake lastnine; vrednostni papir na ime vrednostni papir z navedenim, določenim imenom upravičenca; ptt vrednostni paket v domačem prometu paket z navedeno vrednostjo nad določeno vsoto, v mednarodnem prometu z navedeno vrednostjo neglede na vsoto; vrednostno pismo zaprta knjižena pošiljka z označeno vrednostjo, v kateri so denar, vrednostni papirji
vrednôtnica -e ž (ȏ) fin.  
  1. 1. listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev: tiskati vrednotnice; kolki, znamke in druge vrednotnice
  2. 2. vrednostni papir: razveljavitev vrednotnic
    ♦     jur. taksna vrednotnica s katero se plača taksa; ptt poštna vrednotnica določen listek, kartonček, obrazec, ki se prodaja na pošti
vzporéden -dna -o prid. (ẹ̄) enak, podoben čemu
  1. a) glede na lego: vzporedna trama; biti čemu, med seboj, s čim vzporeden; vzporedna črta, ulica / vzporedno premikanje
  2. b) glede na lastnosti, značilnosti: vzporedne ideje; vzporedni življenjski usodi / z rastjo gospodarstva vzporedna rast števila zaposlenih
  3. c) glede na čas dogajanja: vzporedni zgodbi romana / vzporedna gradnja več objektov istočasna; vzporedno obstajanje držav z različno ureditvijo
    // publ. stranski, postranski: osnovni in vzporedni objekti / vzporedni proizvod pivovarne je kvas
    ♦     alp. vzporedno plezanje istočasno plezanje več plezalcev v isti višini in v kratki medsebojni razdalji; elektr. vzporedna vezava vezava, pri kateri se na več priprav priključi ista napetost; fin. vzporedni valuti različni valuti, navadno zlata in srebrna, ki enakovredno krožita v državi in se njuno razmerje določa na trgu; geogr. vzporedni dom dom, postavljen vzporedno z gospodarskim poslopjem; geom. vzporedni črti, ploskvi črti, ploskvi, med katerima je razdalja na vseh mestih enaka; vzporedna projekcija projekcija, pri kateri so projicirni žarki vzporedni; lingv. vzporedne razlage razlage, ki imajo kategorialno enake pomenske značilnosti; muz. vzporedne kvinte premik dveh glasov v intervalu kvinte v drugo kvinto; ptt vzporedna vezava telefonskih priključkov vezava, pri kateri so telefonski priključki vezani na isti vod in isto klicno številko; šol. vzporedni oddelek paralelka, vzporednica; teh. vzporedni primež primež s čeljustma, ki se premikata vzporedno
zadólžnica -e [u̯ž] ž (ọ̑) jur. pismena obveza o napravljenem dolgu: izdati zadolžnico / podpisati zadolžnico
♦ fin. državna zadolžnica za katere plačilo jamči država; individualna zadolžnica za katere plačilo jamči posameznik ali posamezna gospodarska organizacija; skupna zadolžnica za katere plačilo jamči več fizičnih ali pravnih oseb
zakljúčiti -im dov. (ú ȗ) 
  1. 1. narediti, da je kaj omejena, ločena celota: zaključiti strop z letvicami / zaključiti ovratnik s čipkami / redko zaključiti vrt z živo mejo omejiti, zapreti
    // krožno, šilasto zaključiti okrasek
  2. 2. narediti, da postane kak skupek celota, ki se ne more več povečevati: zaključiti seznam prijavljenih; lista kandidatov se je že zdavnaj zaključila
  3. 3. s prislovnim določilom narediti, da se kaj kot celota konča s čim kot svojim zadnjim sestavnim delom: zaključiti ciklus z oddajo o slikarstvu; zaključiti kosilo s črno kavo / zaključiti govor s pozivom k miru
  4. 4. končati kaj kot polno, do konca uresničeno celoto: dobili so dovolj denarja, da so dela zaključili; uspešno zaključiti pismo; zaključiti preiskavo, turnejo; šolanje je zaključilo deset učencev / zaključiti krog iskanj; tekmovalci so zaključili sezono / ekspr. zaključil je svoje življenje umrl je
    // publ. končati: delegacija je zaključila obisk / elipt. ko je govornik zaključil, so ljudje zaploskali / zaključiti z delom končati, opraviti delo; zaključiti s tekmovanjem nehati tekmovati
  5. 5. na podlagi podatkov z razmišljanjem, logičnim povezovanjem priti do končne sodbe, misli: iz njegovega vedenja je zaključila, da se je nekaj zgodilo; pravilno, zmotno zaključiti / sam pri sebi je zaključil, da ni vredno iti
    ●     žarg., fin. zaključiti blagajno ugotoviti stanje po blagajniškem dnevniku in njegovo enakost s stanjem preštete gotovine v blagajni; zastar. zaključiti denar v blagajno zakleniti; zastar. zaključiti pogodbo skleniti, podpisati
    ♦     adm. zaključiti naročilnico; fin. zaključiti poslovno knjigo ugotoviti in zapisati stanje na kontih, ki jih vsebuje poslovna knjiga; zaključiti poslovno leto z izgubo; šol. zaključiti oceno določiti zaključno oceno
zamúden2 -dna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na zamudo ali zamujanje: zamudni čas
♦ fin. zamudne obresti obresti, ki se plačujejo za nepravočasno izpolnitev obveznosti
zapádati -am nedov. (ā ȃ) 
  1. 1. v zvezi s sneg padajoč prekrivati zemeljsko površino: sneg pogosto zapada že sredi novembra
    // v večjih količinah padajoč zakrivati, prekrivati: sneg zapada ceste in travnike
  2. 2. zastar. nehote, po naključju prihajati: ves čas so zapadali v nevarne položaje
  3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prehajanje osebka v stanje, kot ga določa samostalnik: hitro je zapadal obupu / zapadati v bedo; pogosto zapada v jezo
    // izraža prehajanje osebka v dejavnost, kot jo določa samostalnik: zapadati alkoholizmu, razvratu / zapadati v pretiravanja pretiravati; zapadati v sumničenje sumničiti
  4. 4. ekon., fin. prihajati do dneva, termina, ko je treba plačati: menice, obveznosti zapadajo
    ●     zastar. sonce zapada zahaja
zapádlost -i ž (á) ekon., fin. lastnost zapadlega: ugotoviti zapadlost menice / rok zapadlosti / plačati terjatev ob zapadlosti roku zapadlosti
zapásti -pádem dov., stil. zapàl zapála (á ā) 
  1. 1. v zvezi s sneg padajoč prekriti zemeljsko površino: ponoči je zapadel sneg; že sredi novembra je zapadel prvi sneg / brezoseb. zapadlo je več kot pol metra snega
    // v večjih količinah padajoč
    1. a) zakriti, prikriti: sneg je zapadel hiše in vrtove
    2. b) narediti, da kaj ni dostopno, prehodno: sneg je zapadel vse poti / pozimi jih je zapadel sneg, da niso mogli nikamor
  2. 2. zastar. nehote, po naključju priti: ne vem, kako sem zapadel sem / zapasti v križni ogenj
  3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek stanja osebka, kot ga določa samostalnik: zapasti črnogledosti, obupu; zapasti malodušnosti
    // izraža začetek dejavnosti, kot jo določa samostalnik: zapadel je alkoholizmu / zapasti v brezdelje, sanjarjenje / zapadel je v napake začel je delati napake
  4. 4. ekon., fin. priti do dneva, termina, ko je treba plačati: dolg, menica zapade; terjatve so zapadle / obveznosti zapadejo v plačilo prvega januarja
  5. 5. publ. zaradi določenega dejstva izgubiti vrednost, veljavnost; propasti: viza mu je zapadla
  6. 6. star. postati last koga; pripasti: po očetovi smrti je kmetija zapadla bratu / zapuščina brez dedičev zapade državi
    ●     star. če zastavljenega predmeta ne odkupimo, zapade preide v last upnika; zastar. sonce je že zapadlo zašlo; zastar. po naših zakonih zapadeta smrti bosta obsojena na smrt; bosta usmrčena
zapréti -prèm dov., zapŕl (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. dati kaj v tak položaj
    1. a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom
    2. b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal / zapreti klavir, omaro; zapreti kuverto / zapreti dvigalo vrata dvigala
      // z namestitvijo določenega dela na čem narediti nedostopno notranjost, vsebino: zapreti steklenico; zapreti s pokrovom; neprodušno zapreti / zapreti torbico / zapreti komu usta z roko zatisniti
  2. 2. narediti, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapreti zadrgo; zapreti tok / zapreti oči, usta; oči so se mu spet zaprle / zapreti pismo
    // narediti, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapreti dežnik / zapreti knjigo / zapreti nož
  3. 3. dati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapreti pipo, ventil / pog. zapreti radijski, televizijski sprejemnik izključiti
    // na tak način onemogočiti izhod česa: zapreti plin; zapreti vodo
  4. 4. narediti kaj neprehodno: zapreti prehod s pregrado / tovornjaki so zaprli cesto / zapreti mejo ne dovoliti prihoda, uvoza v državo, na ozemlje ali odhoda, izvoza iz države, z ozemlja
  5. 5. z zaprtjem vrat, izhoda narediti, da kdo ne more iti od kod: zapreti otroka v sobo; zapreti kokoši v kurnik
    // narediti, povzročiti, da kdo nima več prostosti: če ga ujamejo, ga bodo zaprli; zapreti zločinca; zapreti za tri mesece; ekspr. zaprli so ga ob kruhu in vodi / zapreti koga v ječo / zapreti ptiča v kletko
  6. 6. prenehati delati, poslovati: gostilno, trgovino so že zaprli; zapreti ob enajstih
    // narediti, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapreti nekatere delovne obrate; zaradi premajhnega števila otrok so zaprli šolo; zapreti veleposlaništvo / zapreti premogovnik
    // narediti, da kaj preneha biti v uporabi: zapreti cesto, most
    // narediti, da kaj preneha biti dostopno za javnost, obiskovalce: zaradi zavarovanja kapnikov so zaprli kraško jamo; zapreti starodavno svetišče / zapreti razstavo, sejem
  7. 7. publ. preprečiti, onemogočiti: zapreti vojski prehod čez reko / policisti so zaprli promet
  8. 8. v zvezi zapreti pot, vrata onemogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ograja mu je zaprla pot; osebni avtomobil je zaprl pot tovornjaku / s tem je zaprl otrokom pot, vrata v svet
    // publ. onemogočiti nastop, uveljavljanje česa: zapreti vrata sodelovanju / zapreti izdelku pot, vrata na trg onemogočiti prodajanje; nesreča mu je zaprla pot do umetniške kariere mu je preprečila umetniško kariero; pazil je, da si ni nikjer zaprl vrat onemogočil uveljavljanja
  9. 9. poljud. povzročiti nenormalno redko, težavno iztrebljanje: ta jed bo bolnika zaprla
    ●     ekspr. strah mu je zaprl dih od strahu ni mogel normalno dihati; žarg., šport. zapreti igro onemogočiti nasprotnim igralcem, da bi dobili žogo; ekspr. zaprl je trudne oči umrl je; pog. pacienta so samo odprli in zaprli naredili so pri njem s prerezom dostopen del za operacijo in prerez zašili, ne da bi jo opravili; ekspr. kar sapo ji je zaprlo zelo je bila presenečena; ekspr. spis je zaprl v predal njegovo rešitev je odložil; ekspr. zapreti srce pred kom ne izpovedovati mu več svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati; ekspr. zapri že enkrat usta nehaj govoriti, molči; ekspr. zapreti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da kdo preneha kritizirati, opravljati; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti
    ♦     igr. zapreti talon prekiniti jemanje kart iz talona; šol. zapreti učenca nekdaj po pouku ga za kazen nekaj časa zadržati v šoli
zasében -bna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. ki je last posameznika, posameznikov: zasebna gostilna; zasebno premoženje / najeti zasebno sobo sobo pri osebi, ki se ne ukvarja poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob
    // nanašajoč se na posameznika, posameznike kot lastnika proizvajalnih sredstev: zasebna obrt; zasebna proizvodnja / zasebni delodajalec, obrtnik / zasebni sektor / ekspr. tovarna je v zasebnih rokah
    // namenjen uporabi, koristi določenega posameznika, določenih posameznikov: zasebna plaža / zasebna in javna uporaba
  2. 2. nanašajoč se na posameznika, posameznike in ne na družbeno skupnost: zasebne koristi, potrebe; delati kaj iz zasebne pobude; zasebna in družbena stran življenja / razstavljene slike so zasebna last / zasebna knjižnica; zasebna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje zasebnik ali kako društvo
    // nanašajoč se na posameznika kot neuradno osebo: zaseben opravek; zasebni tajnik; pogovor predsednika s člani sveta je bil zaseben; zasebno in uradno mnenje; zasebno pismo; zasebno in javno življenje / službeni in zasebni naslov
    ♦     ekon. zasebna proizvodnja proizvodnja s proizvajalnimi sredstvi v zasebni lastnini; proizvodnja zasebnikov, zlasti obrtnikov; filoz. zaseben ki obstaja samo v odnosu do človeške zavesti; fin. zasebno posojilo posojilo, ki se najame pri zasebniku; jur. zasebni obisk obisk državnega ali strankarskega funkcionarja iz osebnih razlogov; zasebna tožba tožba za družbeno manj pomembna kazniva dejanja, pri katerih družba prepušča pregon prizadeti osebi; zasebno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; soc. zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev
zbírnik -a m (ȋ) 
  1. 1. fin. knjigovodska listina s končnimi, skupnimi podatki iz več knjigovodskih listin ali pomožnih knjig: sestavljati poročila in zbirnike
  2. 2. elektr. računalniški program, ki prebere program v zbirnem jeziku kot podatek in ga nato prevede v računalniku razumljiv kod: prevajalnik in zbirnik
známka -e ž (ȃ) 
  1. 1. nazobčan listek z natisnjeno podobo in nominalno vrednostjo, ki se lepi na poštne pošiljke: nalepiti znamko; zbirati znamke; večbarvna, žigosana znamka; znamka za pismo, razglednico; znamka z rastlinskimi, živalskimi motivi; serija znamk; vrednost znamke; album za znamke; kolki in znamke / poštna znamka
  2. 2. vet. ploščica, navadno kovinska, za označevanje živali: obesiti živali znamko na ovratnico; trikotna znamka / pasja znamka ploščica za označevanje psov glede na obvezno cepljenje in občinski register, ki jo nosijo psi na ovratnici; ušesna znamka navadno kovinska ploščica z registrsko številko živali in njene matere, ki se pritrdi na uhelj zlasti goveda, prašiča
  3. 3. kar označuje kak izdelek glede na podjetje, ki ga izdeluje: pri nakupu biti pozoren na znamko; to je dobra znamka smuči; parfum priznane znamke; motorno kolo znamke Tomos; tip in znamka avtomobila
    ●     knjiž. bankovec z vodno znamko vodnim znakom; knjiž. igralna znamka žeton; publ. izboljšati svetovno znamko v hitrostni vožnji svetovni rekord; publ. športnik je dosegel znamko osem metrov je skočil osem metrov
    ♦     filat. notirati znamke določati, objavljati ceno znamk na tržišču; osredena znamka katere podoba ima na vseh straneh enako širok rob; znamka s priveskom z nazobčanim delom, navadno s priložnostnim besedilom ali sliko, ki se drži znamke; fin. izdajati znamke; jur. blagovna, storitvena znamka zaščitni grafični, črkovni znak za označevanje blaga, storitev; mont. (osebna) znamka okrogla kovinska ploščica s številko delavca v rudniku, ki jo ta vzame s seboj, ko gre v jamo; ptt portovna znamka do 1966 ki jo pošta nalepi na premalo frankirano pošiljko; priložnostna znamka izdana ob obletnici določenega dogodka ali ob določenem dogodku
žurnál tudi journál -a [žurnal] m (ȃ) periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino; revija: izdajati žurnal / ilustrirani žurnal; modni, ženski žurnal
● zastar. brati novice v žurnalu dnevniku
♦ fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo
Število zadetkov: 312