acidofílna rastlína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
adaptácija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
bazifílna rastlína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
diferenciácija -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ékofiziologíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ékofiziologíja rastlín -e -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
fiziol.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
fiziol. okrajš. fiziologija, fiziološki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
fiziolōgičən, -čna, adj. = fiziološki, fiziologijski, Jan., Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
fiziologȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
fiziolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenjske procese v organizmih: fiziološke lastnosti živali;
fiziološke spremembe / fiziološka reakcija // nanašajoč se na fiziologe ali fiziologijo: fiziološki laboratorij; fiziološki oddelek na fakulteti / fiziološka kemija kemija, ki raziskuje kemične procese v organizmih
♦ ekon. fiziološki minimum življenjske potrebščine, potrebne za sámo življenje; med. fiziološka raztopina vodna raztopina kuhinjske soli z enako koncentracijo, kot jo imajo telesne tekočinefiziolóško prisl.:
fiziološko aktivna snov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
fiziolóški -a -o [ijo] (ọ̑) ~e spremembefiziolóškost -i [ijo] ž, pojm. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
fiziolōški, adj. physiologisch, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
funkcionálni znák -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
hipertónična raztopína -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
hipotónična raztopína -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
homeostáza -e ž (ȃ) 1. biol. stanje organizma, v katerem fiziološki procesi tečejo optimalno: vzdrževanje homeostaze / psihofizična homeostaza 2. stanje skladnosti: vzpostaviti družbeno homeostazo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
homeostáza -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mehanízem -zma m (ī) 1. skupek strojnih delov za uravnavanje, prenašanje gibanja, delovanja: izpopolniti, sprožiti, ustaviti mehanizem;
mehanizem pisalnega stroja, ure;
mehanizem za premikanje, zaviranje / krmilni, pogonski, prenosni mehanizem; pren. hoteli so biti ljudje, ne pa samo mehanizmi // publ., s prilastkom skupina organov z določeno funkcijo; aparat: menijo, da je človekov fiziološki mehanizem prirejen za toplo podnebje; gimnastične vaje ugodno delujejo na dihalni mehanizem 2. publ., s prilastkom kar omogoča, uravnava določeno delovanje, dejavnost: vodenje državnega mehanizma;
potreben je enoten izvršilni mehanizem / sprostitev kreditnega, tržnega mehanizma; mehanizem cen // s prilastkom sistem, način: mehanizem mednarodne delitve dela; mehanizem produkcije / komedijski mehanizem tega dramatika se skoraj ne spreminja
♦ nav. mn., psih. obrambni mehanizem vedenje, ravnanje človeka, ki je v neprijetnem duševnem, čustvenem stanju; teh. ročični, vijačni mehanizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
modifikácija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
natívni proteín -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nevtrofílna rastlína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nútrigenétika samostalnik ženskega spolaiz medicine veda o razlikujočih se učinkih hrane in načinov prehranjevanja na posameznike glede na njihov genom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. nutrigenetics, iz nutri(tion) ‛prehrana’ + genetics ‛genetika’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
psíhofiziolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) duševen in fiziološki v medsebojnem odnosu: govorjenje je psihofiziološki proces / psihofiziološke sposobnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
psihrofít -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
simptóm -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
strésni odzív -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
úra1 -e ž (ū; v pomenu napravaȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeset minut: minila je ura, pa še ni prišel;
dan ima štiriindvajset ur;
hoditi dobro, slabo, ekspr. celo, debelo uro;
ekspr. niti ure nisem spal;
predstava traja približno dve uri;
vrniti se čez pol ure, v pol ure;
iti za pol ure na sprehod;
javiti se v štiriindvajsetih urah;
ekspr. nimam niti ure miru;
vlak ima uro zamude;
ni uro od tega, kar je prišel;
molčati ure dolgo;
uro pozneje / voziti s hitrostjo šestdeset kilometrov na uro [60 km/h]; biti plačan na uro; ure in ure se pogovarjati; iz ure v uro je slabše; uro za uro pričakovati / navadno s števnikom, pri označevanju krajevne oddaljenosti: dve uri hoda od tukaj; do mesta je nekaj ur vožnje z vlakom; elipt.: do tja je dve uri; poznajo ga pet ur daleč // navadno s števnikom ta enota glede na oddaljenost od določenega časa, navadno od polnoči ali poldneva: druga popoldanska ura je minila; star. priti domov enajsto uro ponoči med deseto in enajsto (uro)// začetek te enote, določen glede na oddaljenost od določenega časa, navadno od polnoči ali poldneva: cerkvena ura bije ure in četrti; sonce vzide ob peti uri [5. uri] in dvajset minut; začetek predstave ob dvajseti uri [20. uri] 20h; vstajati pred šesto (uro) / popoldne bom doma med tretjo in četrto (uro) med petnajsto in šestnajsto (uro) / avtobusi vozijo ob uri ob vsakem začetku te enote2. s prilastkom ta enota glede na trajanje česa: delovne, obratovalne, parkirne, pog. režijske ure;
strojna ura ko stroj dela;
ura letenja, vožnje / redne ure in nadure 3. časovna enota pouka, navadno petinštirideset minut: danes imamo pet ur;
učitelj sprašuje, razlaga celo uro;
zadnja ura odpade;
pri uri, med uro zgodovine / glasbena, jezikovna ura; voj. žarg. politična ura namenjena političnemu izobraževanju vojakov; ura političnega izobraževanja vojakov / šolska, učna ura / pog.: dajati ure iz klavirja poučevati klavir zunaj šole; imeti ure iz klavirja učiti se klavir zunaj šole; hoditi k uram, na ure tujega jezika 4. mn., s prilastkom omejeno trajanje, približno določeno glede na časovno enoto šestdesetih minut: zgodilo se je v jutranjih urah;
kaj delaš v prostih urah / delati po urah po končanem delovnem času; uradne ure od 8h do 12h / ekspr. uživati ure mladosti 5. ekspr., navadno z rodilnikom omejeno trajanje ali trenutek glede na kak dogodek: prišla je ura odločitve, slovesa, zmage;
ob uri kosila / ure obupa, sreče / komaj čakam ure, ko se bova spet srečala 6. čas, določen z oddaljenostjo od določenega trenutka dneva, navadno od polnoči: koliko je ura;
ura je štiri in tri minute [4.03 ali 16.03];
ura je poldne;
bila je že pozna ura;
ura se bliža šesti;
ura gre na polnoč kmalu bo polnoč;
ugotoviti uro po soncu;
lahko prideš vsako uro podnevi ali ponoči ob katerikoli uri;
izvedeti uro odhoda / delati čez uro čez čas, ko se končajo delovne ure7. naprava za merjenje časa, ki kaže čas navadno na številčnici: ura bije, tiktaka, zvoni;
ura gre, stoji;
ura kaže tri četrt na enajst;
njegova ura prehiteva, pog. gre naprej;
moja ura zaostaja, pog. je zadaj;
naravnati uro;
pogledati na uro;
po moji uri je točno tri;
švicarska ura;
zlata ura / naviti uro; kazalca ure; kolesje, vzmet ure; pašček za uro / električna ura; kuhinjska, namizna ura; kvarčna ura ki deluje na osnovi kremenovih kristalov; moška ura; ročna ali zapestna ura; stenska, stolpna, žepna ura; ura na uteži / sončna ura ki kaže čas s senco palice, nameščene pravokotno na številčnico; šahovska ura z dvema številčnicama in dvema samostojnima mehanizmoma za merjenje časa, ki ga igralca porabita za poteze; vodna ura nekdaj posoda za merjenje časa z višino vode, tekoče skozi majhno odprtino// navadno s prilastkom naprava za merjenje časa z določenim posebnim namenom: sprožiti uro; kontrolna ura ki zaradi kontrole zaznamuje čas posega v njen mehanizem; vreči kovanec v parkirno uro za merjenje časa parkiranja na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno; ura peklenskega stroja; ura na (električnem) štedilniku s pripravo, ki ob določenem času vključi ali izključi električni tok8. pog. merilna naprava s številčnico, lestvico in kazalcem: montirati uro / ura za pritisk pare v kotlu manometer; meriti porabo vode z uro z vodnim števcem
● šalj. pohitite, ura bo noč kmalu bo noč; ekspr. takoj je vedel, koliko je ura kakšen je položaj, kako je v resnici; ekspr. ure so mu štete kmalu bo umrl; ekspr. človek ne ve ne ure ne dneva ne ve, kdaj bo umrl; ne ve, kaj se mu bo zgodilo; mestni čuvaj je klical ure nekdaj vsako uro ponoči naznanjal, koliko je ura; ekspr. naviti komu uro kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; pog., ekspr. v mesto sem šel samo na uro pogledat nisem opravil, kar sem se bil namenil; otrok še ne pozna na uro še ne zna razbrati časa z ure; ekspr. dvanajsta ura jim bije skrajni čas je, da kaj storijo; huda ura neurje; ekspr. doma bo spet huda ura kričanje, prepiranje, pretepanje; nar. mrtvaška ura trdoglav, kukec; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; star. prišla je njena ura čas poroda; publ. policijska ura določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano; policijska ura nekdaj določen čas, navadno ponoči, v katerem javne točilnice in zabavišča ne smejo biti odprta; ekspr. odbila mu je poslednja, zadnja ura umrl je; ekspr. poslednja, zadnja ura je prišla čas smrti; ekspr. priznati kaj v svoji slabi uri v času večje popustljivosti, odkritosti; iron. pa še zlato uro, ali ne izraža posmehovanje pretiranim željam, zahtevam koga; ura strahov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene; vrteti se v smeri kazalcev na uri od leve proti desni; dela kot ura hitro, natančno; brez prekinitev; biti natančen kot ura zelo; drži se kot huda ura jezno; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva; ura zamujena ne vrne se nobena; preg. rana ura – zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi
♦ biol. biološka ura fiziološki mehanizem, ki uravnava ritmično pojavljanje določenih pojavov pri živih organizmih; elektr. programska ura s katero se naravna časovni potek programa; stikalna ura priprava za časovno določeno preklapljanje električnih tokokrogov; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; fiz. atomska ura naprava za merjenje časa z nihajnim časom elektromagnetnega valovanja, ki ga oddaja curek atomov; digitalna ura ki kaže čas s številkami, ne kazalci; kilovatna ura delo, opravljeno v eni uri pri moči enega kilovata [kWh]; rad. radijska (šolska) ura radijska oddaja, namenjena šolskemu pouku; šol. govorilna ura čas, določen za učiteljeve razgovore s starši, študenti; neopravičena ura izostanek od učne ure, ki se ne da opravičiti; teh. ura nič čas izstrelitve vesoljske ladje, rakete ob koncu odštevanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
VLFR -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vnétje -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
znák -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.