Tiskanje

ahljanice [áhljanice] množinski samostalnik ženskega spola

razčesan, grebenan lan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

gódən, -dna, adj. 1) die gehörige Zeit habend, reif, vollkommen ausgebildet, Mur., Cig., Jan.; godno dete, Dalm.; ptiči so godni, flügge; — hruške so godne, jvzhŠt.; lan je g., der Flachs ist genug geröstet, Cig.; za ženitev g., Mur.; godna leta za možitev, ženitev, die Geschlechtsreife, Cig.; g. božjega kraljestva, reif für das Reich Gottes, Ravn.-Mik.; — 2) frühzeitig: godni dež in pozni dež, Dalm.; godno, zeitlich, früh, ogr.-C.; v godno rano, in aller Frühe, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

godȋłnica, f. 1) die Röstgrube für Flachs und Hanf, Cig., Nov.-C.; — 2) die Brutstätte, der Brutkasten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

godíšče, n. 1) das Jahr, Habd.-Mik.; na konec godišča, kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Jahrestag, Cig., Jan., Met.; o godiščih, Z.; das Fest (z. B. Weihnachten, Ostern), Dol., Lašče-Levst. (Rok.); — 3) der Ort, wo Flachs oder Hanf geröstet wird, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

hódən 2., -dna, adj. rupfen; hodno platno, rupfene Leinwand (die gröbste Leinwand); hodna kodelja, Vrt.; — grob: hodna obleka, grobes Kleid, das Werktagskleid, Cig., BlKr., Cv.; le h kmečki ženitnini naj kdo hoden (im Alltagskleid) pride, že bi bilo grdo, Ravn.; — mladina riše tu svoja hodna imena na zid, LjZv.; — prim. nem. Hede = Werg von Flachs und Hanf, hedene Leinwand.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

jáma, f. 1) die Vertiefung, die Grube; gnojna j., die Mistgrube; konopna, lanena j., die Flachs-, Hanfdarre, Cig., M., Notr.; — laporjeva jama, die Mergelgrube, Cig.; — = grob; prvo v jamo, drugo v slamo, (o vdovcu, ki kmalu po smrti prve žene vzame drugo), Kras-Erj. (Torb.); — 2) das Loch, Rez.-C.; das Erdloch, die Erdhöhle, der Bau der Füchse, Kaninchen, Fischottern u. dgl., Cig.; die Mine, Cig.; — die Grube, das Bergwerk, Cig.; der Schacht, M.; rudna j., Jan.; rudno jamo načeti, den Grubenbau beginnen, Idrija-Frey. (Rok.); j. stisne, pride na poleg, die Erze schneiden sich ab, j. gre na prostore, der Raum dehnt sich in der Grube aus, V.-Cig.; — die Berg- oder Felsenhöhle, die Grotte, Cig., Jan., Kras.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kíta 1., f. 1) die Flechte, die Haarflechte, der Zopf; kite plesti, razpletati; die Strohflechte (z. B. bei Strohdächern); — k. prediva, ein zusammengedrehtes Büschel Flachs; — pogovor se plete na vse kite, Jurč.; — 2) die Sehne, die Flechte; kito si pretegniti; vsaka mišica ima dve kiti, začetno in končno, Erj. (Som.); — 3) der Ast, Habd.-Mik.; zelena k., ogr.-C.; cvetna k., die Guirlande, Jan. (H.); — der Blumenstrauß, Jan., kajk.-Valj. (Rad), Npes.-Vraz; der Strauß (thyrsus, bot.), Cig. (T.), Tuš. (B.); — das Strahlenbüschel (math.), Cig. (T.); — 4) ein langer Zug, der Flug, die Schar (o ptičih), Cig., Jan.; k. jerebic, Zora; k. rac, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kolčȃj, m. ein Büschel Flachs, Mur., C., Mik.; Vehtra-baba, dežja daj! Lanu ti dam debel kolčaj, (kučaj) Npes.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kósəm, -sma, m. die Flocke, Dict., Cig., Jan., C.; — die Schneeflocke, Vod. (Izb. sp.); — k. prediva, ein Bund Flachs, Mur., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

lȃn, lȃna, lanȗ, m. der Lein oder Flachs (linum usitatissimum); l. goditi (mladiti, rositi), den Lein rösten, Cig.; — divji l. der klebrige Lein (linum viscosum), Josch; tudi: das Leinkraut (antirrhinum linaria), Cig., Medv. (Rok.); = matere božje l., Cig.; — novozelandijski l., neuseeländischer Flachs (phormium tenax), Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

lan [lȃn lanȗ] samostalnik moškega spola

rastlina lan, LATINSKO: Linum sativum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

lan -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

lanę̑n, adj. Lein-, Flachs-, leinen; lanene glavice; laneno seme, olje; lanena pogača, der Leinkuchen, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

lanína 2., f. was von Flachs ist, Linnen, C., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

las [lȃs lasȗ] samostalnik moškega spola

las

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

lȋčje, n. 1) der Bast; konopno, lipovo l., Pirc; od lipovega ličja plašč, Jurč.; — 2) die Brechacheln beim Flachs, Šmartno pri Litiji-Štrek. (LjZv.); — 3) gespaltene Weiden-, Birkenruthen zum Binden (z. B. der Weinstöcke), BlKr.-M.; l. dreti, BlKr.; — 4) die Maisschalen, Zora, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

madíti, -ím, vb. impf. 1) abliegen lassen: sadje m., Cig.; — 2) lan m., den Flachs rösten, Cig., Jan.; — pogl. 2. mediti, mladiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

mladíšče, n. der Ort, wo Flachs oder Hanf geröstet wird, die Röste, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

mladíti, -ím, vb. impf. 1) jung machen, verjüngen; — jelen roge mladi, der Hirsch kolbt, Cig.; m. se, jung werden, sich verjüngen; — sich haaren, Cig.; — mesec, luna se mladi, es ist Neumond, Guts., Dict., Dalm.; — drobnica se mladi, wirft Junge, Trenta, Soča-Erj. (Torb.); — 2) abliegen lassen, zeitigen: sadje m., Cig., Jan., Mik., Dol.; sadje se mladi, das Obst liegt ab, Cig., Dol.; tudi o vinu: naj se vince le mladi, DSv.; — lan, konoplje m., den Flachs, den Hanf rösten, Cig., Jan.; — 3) testo m., t. j. na hlebce razrezano iz novega gnesti, Vrtov. (Km. k.); — ilovico m. = gnesti, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

močȋłnica, f. 1) das Netzbecken, Cig.; — 2) die Röstgrube, den Flachs darin zu rösten, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

oglajeníca, f. soviel Flachs, als man auf einmal durch die Hechel zieht, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ohlȃnčən, -čna, adj. von gehecheltem Flachs: kmetje imajo hodno, ohlančno in pražnje platno, grobe, mittelfeine und feine Leinwand.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ohlȃnica, f. gehechelter Flachs, Mur., Jan.; = pl. ohlanice, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

osmúkati, -kam, -čem, vb. pf. abstreifen; o. perje z vej; — veje o., die Äste entlauben; o. lan, den Flachs abriffeln, Cig.; — o. koga, jemanden mit einer Peitsche o. Ruthe schlagen, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

otẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad otepsti; 1) o. koga, abprügeln, Cig., Jan.; na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci po hišah otepat, Št.-Navr. (Let.); — ausklopfen, snope o.; predivo o., den Flachs schwingen, Cig.; — herabschlagen: orehe, želod o.; — = hlastno jesti; žgance o.; — 2) herumschlagen; z rokami o.; krava z repom oteplje; — o. se, sich wehren, sich weigern, C.; muham se o., Z.; braniti in o. se, Zv.; — o. se česa, sich zu erwehren suchen, C.; etwas los zu werden suchen, C.; — o. se s kom, sich abgeben, Jan.; sich abplagen: ukvarjam in otepljem se z revščino, Levst. (Zb. sp.); — o. se, faul sein, C.; — 3) o. se, sich im Gehen die Kleider beschmutzen, Z.; — 4) = hlastno jesti, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ótre, ótər, f. pl. beim Hecheln abfallender Flachs, Cig., Jan., C., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

otrę́sati, -am, vb. impf. ad otresti; 1) abschütteln, abbeuteln; jablane, hruške o.; sadje o.; roso o. rožici, Čb.-Valj. (Rad); — z glavo o., den Kopf schütteln, Cig.; — o. predivo, den Flachs schwingen, Cig., Jan.; — 2) weg-, abzuschütteln suchen: jarem o., C., Ravn.-Valj. (Rad); (nam. odtresati).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

otrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) bereiben, aufreiben, Cig.; črevelj me je otrl, Dol.-Erj. (Torb.); otrl si je rano, = odrgnil, otrl se je na sedlu, = dobil je sadno (den Wolf), Dol.-Erj. (Torb.); — 2) abwischen, Meg., Mur., Cig., Jan.; o. roke, Cig.; noge komu z lasmi svoje glave otreti, Krelj; o. posodo, Dalm.; oterite si solze! Ravn.; o. oči, Jurč.; — 3) lan o., das Brechen (Brecheln) des Flachses vollenden, den Flachs abbrechen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

otrę́v, adj. aus grobem, beim Brecheln abgefallenem Flachs (Werg): otreva srajca, Gor.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ozȋm, adj. Winter- (v. Getreide, Flachs, Obst u. dgl.), Meg.-Mik., Cig., M., C.; ozimi lan, Lašče-Erj. (Torb.); ozimo sadje, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pȃštuba, f. die Dörrkammer (für Flachs, Obst u. dgl.), Zora; — prim. pajštva.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pečníca, f. 1) der Backofen, Meg., Alas., Cig., Dol.; — der Brennofen, Jan. (H.); — der Dörrofen (für Obst, Flachs u. dgl.), Cig., Št.; — der Töpferofen, Cig., C.; — der Bleiaschenofen, V.-Cig.; — ein Ofen mit einem eingemauerten Kessel, Gor.; Strašne kotle so skovali, Jih v pečnice grozne djali, Slom.; der Destillierofen, Cig.; — die Esse der Schmiede, Cig., C.; — 2) das Loch unter dem Ofen, Guts., Celovška ok.; — die Ofennische, C., Gor.; — das Ziegelofenloch, C.; — 3) die Ofenkachel, Cig., Jan., C., DZ.; pečnico izmekniti in zopet nazaj vstaviti, LjZv.; — 4) das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Tolm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pogodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen, Št.-Cig., nk.; udaril je s cepmi, a ptiča ni pogodil, SlN.; pot p., den Weg finden, Z.; pravo p., das Rechte treffen, Zv.; p. na kaj, auf etwas treffen; pogodil je na dom necega kmeta, LjZv.; — errathen, Prip.-Mik., jvzhŠt.; — begreifen: tega ne morem pogoditi, Z.; — 2) vergleichen: prepirnike, ljudi, ki se pravdajo, p., Levst. (Nauk, Pril.); — 3) p. se, übereinkommen, einen Vergleich, einen Vertrag schließen; z lepo p. se, sich gütlich vergleichen; — 4) p. si kaj, sich etwas ausbedingen; — 5) p. komu kaj, jemandem etwas anzaubern, Dol.-Cig.; — 6) ein wenig reifen lassen, Cig.; lan še p., den Flachs noch ein wenig rösten, Cig.; še p. se, noch ein wenig reifen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pogrȋn, m. kolikor je enkrat pogrnjeno (lanu): en pogrin lanu, eine Breite Flachs, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pogrínjati, -am, vb. impf. ad pogrniti; 1) ausbreiten, Krelj-M.; lan p., den Flachs breiten, Cig.; — 2) decken; mizo p., oltar p.; — den Tisch zu einem Mahle decken; pojdi pogrinjat!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

predȋvnat, adj. Flachs enthaltend, Z.; — Gespinnst-, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

predȋvnọ, n. zum Spinnen Geeignetes: Flachs und Hanf, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

predivo [predívo] samostalnik srednjega spola

česani lan, predivo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

predivo -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

prerosíti, -ím, vb. pf. durchthauen: lan se je prerosil, der Flachs ist durchröstet, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

psína, f. 1) das Hundefleisch, Vrt.; — die Hundehaut, Cig.; — 2) hündische Bosheit, Habd.-Mik., kajk.-Valj. (Rad); — die Treulosigkeit, C.; die Hundsfötterei, vzhŠt.; p. mu gleda iz oči, Cig.; — 3) der Abfall beim Brecheln, Guts.-Cig.; — der gröbere Flachs, Kor.-C.; der Rupfen, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

púkati, -kam, -čem, vb. impf. ausraufen; repo p., Dol.; sv. Luka repo puka, Lašče-Levst. (M.); travo, lase p., C.; lan p., den Flachs raufen, Cig.; klasovje p., Trub.; rupfen, Jan., C.; — zupfend herausziehen (z. B. die Fäden aus einem Gewebe), Cig., Jan.; niti iz platna p., Polj.; p. nogavico, den Strumpf auftrennen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); pukana svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich in Fäden absondern, sich fädeln, Cig.; — p. se, sich raufen, C.; — púkati, pȗkam, -čem, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pȗljva, f. ein Büschel Flachs, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

rȃš, m. der Rasch, eine Art Zeug, gew. aus Wolle und Flachs gemischt; — ein grober, aus diesem Stoffe gemachter Frauenkittel, Polj.; po zimi nam rabi kak star raš (v obleko), LjZv.; — prim. ras, aras in nem. Rasch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

rokovę̑t, f. die Handvoll, Habd.-Mik., BlKr., Cig., Jan.; r. prediva, ein Büschel Flachs, C.; (rokoved, Dalm.; -vad, -vat, Mur., Danj.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

rosíti, -ím, vb. impf. 1) rosi, es thaut; es regnet in feinen Tropfen; — oblak rosi, die Wolke lässt einen feinen, thauartigen Regen fallen, Cig.; — oko rosi, das Auge thränt; — 2) anfeuchten, netzen; dežek zemljo rosi; Kod si hodil, kje si bil, da si čreveljce zrosil? Npes.-Dol.; začne s solzami njegove noge rositi, Jsvkr.; — vom Thau anfeuchten lassen: lan r., den Flachs rösten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

rváč, m. 1) der Flachs-, Hanfraufer, (rov-) C., Z.; — 2) der Balger, der Raufer, C.; (rovač) Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

rváča, f. 1) = snop zrelega in izrvanega lanu ali konopelj, die Flachs- oder Hanfgarbe, Z., Lašče-Erj. (Torb.), Dol.; — 2) nizka in zajetna ženska (šaljivo), Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sẹkíriti, -ȋrim, vb. impf. s. lan, den Flachs grob brecheln, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

smága, f. 1) gebräunte Hautfarbe (?): zdrava smaga, gutes Aussehen, C.; — 2) lan na smago ("zmago") dati, den Flachs zum Rösten ausbreiten, Radeče (Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

smúkati 1., -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, schlüpfen, schießen; miši smukajo po hiši; — 2) abstreifen: listje, perje s. z vej; brinovice s.; s. zelenje, Jurč.; lanene glavice s., den Flachs riffeln, Cig.; — durch Abstreifen der Blätter, der Beeren u. s. w. berauben: s. veje, Cig., Mik., Dol.; — prügeln, Nov.-C.; ohrfeigen, Cig.; — 3) s. se, streifen: s. se okoli koga, um jemanden herum scherwenzeln, ihm hofieren, schmeicheln; — = drstiti se: ribe se smučejo, C.; — = drsati se, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sȗčək, -čka, m. 1) der Wasserwirbel, vzhŠt.; — 2) s. prediva, ein Büschel Flachs, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tołčȃj, m. das Flachsbüschel, eine Handvoll Flachs, soviel einmal geschlagen und dann auf der Breche bearbeitet wird, Z., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tresȋłnica, f. 1) die Flachs- oder Hanfschwinge, V.-Cig.; — 2) der Mühlbeutel, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

trẹ́ti, tárem, (térem), trèm, vb. impf. 1) reiben, Mur., Cig. (T.), nk.; črevelj me tare, Mur.; rak tere nogo ob nogo, Erj. (Izb. sp.); — 2) zermalmen, zerdrücken; orehe t.; čebele t.; s kolesom t.; rädern, Npes.-Cig.; moder kralj hudobne s kolesom tare, Škrinj.-Valj. (Rad); pot t., einen Weg bahnen, Z.; tren pot, ein ausgetretener Pfad, Dict.; — t. se, gedrängt voll sein; vsa hiša se jih tare, pijač se je vse trlo, Ravn.; vse se je trlo ljudi, LjZv.; = gnesti se, Raič (Nkol.); — 3) lan, konoplje t., den Flachs, den Hanf brechen (brecheln); — 4) bedrücken, bedrängen; mrzlica, trešljika me tare, C., Mik.; dete božje tare, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); tere ga, er ist epileptisch, Mariborska ok.; kuge in bolezni živino tero, Kug.-Valj. (Rad); jeza me tare, der Zorn hat mich ergriffen; skrb, žalost, nadloga me tare; Kdo zna Noč temno razjasnit', Ki tare duha? Preš.; Dušo tre mi žal in bol, Greg.; bližnjega, ubožce t., Škrb., Ravn.-Valj. (Rad); — abtödten; pokorščina vse želje tare in tepta, Rog.-Valj.; to je post, da se človek tare kak dan, Ravn.; — t. se, sich abmühen; t. se s čim, C.; t. se za kaj, sich um etwas kümmern, C.; — 5) t. se, brunften, läufig sein (o kravah), Cig., Rib.-M., C., Ig (Dol.), Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tŕliti, -im, vb. impf. den Flachs brechen, brecheln: terica s trlico trli, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

túle, f. pl. ein grobes Spinnhaar, beim Hecheln abfallender Flachs, das Flachswerg, Cig., C., Gor.-Mik., Kr.-Valj. (Rad), Notr.; — pogl. tulje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

umladíti, -ím, vb. pf. abliegen lassen: u. sadje, Z., Dol.; u. se, abliegen, mürbe werden, Dol.; umlajen, abgelegen, mürbe: umlajeno sadje, Dol.; — lan je umlajen, der Flachs ist genug geröstet, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

urosíti, -ím, vb. pf. lan je urošen, der Flachs ist (durch die Einwirkung des Thaues) genug geröstet, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vȏłk, vȏłka, vołkȃ, m. 1) der Wolf: volk sit pa koza cela ne more biti, Rib.-M.; mi o volku, volk pa iz lesa = lupus in fabula, Cig.; dati kozliče volku pasti = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; volka je videl = er ist heiser, Rib.-M.; — v. biti na kaj, auf etwas versessen sein; v. biti na kako jed, ein besonderer Liebhaber einer Speise sein; — 2) der Kreisel; volka goniti, den Kreisel treiben, Cig.; — 3) ein Fangeisen für Raubthiere (bes. Fischottern) mit zwei Federn, V.-Cig.; — 4) der Bock am Webstuhl, C.; kolo na tkalčevih statvah, ki suče navlak in nanj namotava, kar je natkanega platna, Zora; — 5) ein hölzerner Keil bei den Seilern, der Wolf, C.; — der Keil zum Brechen der Steine, C.; — 6) verdorbener Flachs o. noch nicht vollkommen gebrechelter Flachs, C.; — 7) der Wasserast, Cig.; — 8) die Knopper, Mur., C., Danj.-Valj. (Rad), vzhŠt.; — 9) die geschmolzene Eisenmasse im Hochofen, Gor.; die Luppe, V.-Cig., Cig. (T.); — peč na volka, der Maßofen im Hüttenwerk, V.-Cig.; — 10) ein schlechter Boden, der sich nicht gut düngen lässt, C.; — 11) = smolnata cunja, s katero črevljar dreto gladi, Gor.; volka prati, = eine vergebliche Arbeit thun, Gor.; — 12) der Wolf am Dochte, der Kerzenräuber, Cig., C.; — 13) zeleni volk, der Grünspan, Cig., Jan., Vrt., DZ., Levst. (Nauk), Šmartno pri Litiji-Štrek. (LjZv.), Dol.; — 14) der Wolf (eine Entzündung der Haut am Gesäß, z. B. vom starken Gehen, Reiten); volka dobiti, volka si zagnati (z jezdarjenjem), Dict.; — 15) die Holzfäulnis, der Holzbrand, C.; — 16) die Weinstockraupe, Cig., C.; der Kneipwurm, V.-Cig.; — 17) čebelni volk, eine Art Wespe, C.; — 18) der Todtenkopfschwärmer (acherontia atropos), Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — 19) morski v., der Haifisch (squalus), Cig., Jan., nk.; — 20) der Hausschwamm, der Wandschwamm, vzhŠt.-C.; — 21) neki deteljni plevel (die Kleeseide?), Dol.; — beli v., eine Art grobe Binse mit weißen Wollenbüscheln, (schädlich als Viehfutter), C.; — eine Art Sommerwurz (orobanche galii), Josch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vrháčən, -čna, adj. aus gröberem Flachs, rupfen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.