flánca -e ž (ȃ) pog.
1. mlada, iz semena ali rastlinskega dela vzgojena rastlina za vsaditev na stalno mesto; sadikaSSKJ: Na vrtnarski prireditvi si bodo vrtičkarji med sabo lahko izmenjali tudi flance
2. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu vsebinsko prazno, dolgovezno govorjenje: Država ne bo več izbirala sredstev, kako obračunati s korupcijo – in tokrat ne gre samo za flance E (↑)flancáti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.