flánca -e ž (ȃ) pog. 1. mlada, iz semena ali rastlinskega dela vzgojena rastlina za vsaditev na stalno mesto; sadika: zelje ni zraslo, ker so živali požrle že flance 2. vsebinsko prazno, dolgovezno govorjenje: njegov govor je bil brez odvečnih flanc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
flanca [flȃnca]
samostalnik ženskega spolasadika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
flanca -e samostalnik ženskega spola mlada, iz semena ali rastlinskega dela vzgojena rastlina za vsaditev na stalno mesto; SODOBNA USTREZNICA: sadika
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
flancáti1 -ȃm nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
flancati -am dovršni in nedovršni glagol1. nedov., kdo; kogatož. dajati sadike v zemljo, da bodo rastle; SODOBNA USTREZNICA: saditi
2. dov., kdo; koga/kaj postaviti na primerno, ustrezno mesto
2.1 nedov., kdo; koga/kaj delati, da kdo/kaj začne kje obstajati, se razvijati
FREKVENCA: 20 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
sadika gl. flanca
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.