eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017
, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
banalizírati
banalizíram
dovršni in nedovršni glagol
[
banalizírati
]
1.
delati, da kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno
1.1.
namenjati čemu premalo pozornosti, pripisovati čemu premajhen pomen
ETIMOLOGIJA:
prevzeto iz
nem.
banalisieren
, glej
↑
banalen
číst
čísta
čísto
pridevnik
[
číst čísta čísto
]
1.
ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.1.
ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
1.2.
ki ni skaljen ali moten
1.3.
ki skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4.
ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
1.5.
v obliki
čisti
ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.6.
v nekaterih zvezah
v obliki
čisti
ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
1.7.
ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
2.
v nekaterih zvezah
v obliki
čisti
ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
2.1.
ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
2.2.
ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3.
v nekaterih zvezah
v obliki
čisti
ki je brez česa drugega
3.1.
v nekaterih zvezah
v obliki
čisti
,
ekspresivno
pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
3.2.
ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
3.3.
ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
4.
ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
5.
ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
5.1.
ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
5.2.
ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
6.
v obliki
čisti
ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
6.1.
v obliki
čisti
ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
7.
manj formalno
ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
8.
v obliki
čisti
pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
9.
v obliki
čisti
ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE:
čista kmetija
,
čista krma
,
čisti oddelek
,
čisti um
FRAZEOLOGIJA:
biti čista desetka
,
biti na čisti nuli
,
biti čista nula
,
biti si na čistem
(s kom, s čim, glede česa)
,
čista desetka
,
čist kot kristal
,
čist kot ribje oko
,
čist kot solza
,
čist kot studenčnica
,
imeti čiste račune
(s kom, s čim)
,
imeti čiste roke
,
iz čistega miru
,
kaj
biti čista matematika
,
kaj
biti čista tema
(za koga, komu)
,
kaj
biti čista formalnost
,
kdo
nima treh čistih
(o čem)
,
čiste vesti
,
naliti
komu
čistega vina
,
priti na čisto
(s čim)
,
priti si na čisto
(s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa)
,
prodajati
kaj
kot čisto zlato
,
čisto zlato
,
vreden čistega zlata
,
jemati
kaj
za čisto zlato
,
Čista desetka!
,
Čisti računi, dobri prijatelji.
,
Čisti računi, dolga ljubezen.
,
Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA:
=
stcslov.
čistъ
,
hrv.
,
srb.
čȉst
,
rus.
čístyj
,
češ.
čistý
<
pslov.
*
čistъ
iz
ide.
korena
*
sk'hei̯d-
*‛čistiti tekočino, cediti’
, iz česar je še
stprus.
skīstan
,
litov.
skýstas
‛redek, tekoč’
,
latv.
šk'īsts
‛redek, čist (o tekočini), precejen’
-
več ...
.
organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
1.
kar je izmišljeno in ne ustreza resnici, v resničnosti ne obstaja
2.
dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
2.1.
dejstvo, da športni rekvizit, navadno žoga, prileti na določeno mesto, v določeno stvar
nogometáš
nogometáša
samostalnik moškega spola
[
nogometáš
]
1.
športnik, ki se ukvarja z nogometom
;
SINONIMI:
neformalno
fuzbaler
,
ekspresivno
žogobrc
1.1.
kdor igra nogomet, se z nogometom ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
;
SINONIMI:
neformalno
fuzbaler
ETIMOLOGIJA:
↑
nogomet
sonátni
sonátna
sonátno
pridevnik
[
sonátni
]
ki je v zvezi s
sonato
STALNE ZVEZE:
sonatna forma
,
sonatna oblika
,
sonatni stavek
ETIMOLOGIJA:
↑
sonata
instrumentalna skladba, navadno s štirimi stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki
sonétni
sonétna
sonétno
pridevnik
[
sonétni
]
1.
ki je v zvezi s
sonetom
1.1.
ki ga sestavljajo, tvorijo
soneti
STALNE ZVEZE:
sonetni venec
,
sonetni venec sonetnih vencev
ETIMOLOGIJA:
↑
sonet
pesem iz dveh kvartin in dveh tercin, sestavljenih navadno iz jambskih enajstercev
pesem iz dveh kvartin in dveh tercin, sestavljenih navadno iz jambskih enajstercev
2.
umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
spongifórmni
spongifórmna
spongifórmno
pridevnik
[
spongifórmni
]
STALNE ZVEZE:
bovina spongiformna encefalopatija
,
goveja spongiformna encefalopatija
,
spongiformna encefalopatija
ETIMOLOGIJA:
prevzeto iz
angl.
spongiform
, iz
lat.
spongia
,
spongea
‛goba’
, to prevzeto iz
gr.
spongiá
iz
spóngos
+
↑
forma
tôp
4
tôp
tôp
pridevnik
1.
neformalno
ki je najboljši, vrhunski ali najbolj priljubljen
1.1.
neformalno
pri katerem so enote razvrščene glede na stopnjo zlasti uspešnosti, priljubljenosti
2.
kot prislov
,
neformalno
takó, da je vrhunsko, zelo dobro
ETIMOLOGIJA:
prevzeto iz
angl.
top
, prvotno
‛vrh’
Število zadetkov: 7