Pred časom sem zasledila, da je V ZVEZI Z (nečim) pogovorne narave, in da sta ustreznejši sopomenki zato in glede. Razlage ne najdem več. Ali ta trditev drži?

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:

• Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.

• Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.

• Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.

• Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.

Je ali pred vsako alternativo res potreben?

Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico? Na primer: na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...

Kateri predlog je pravilen – testiranje za, na ali kaj tretjega? Se testiramo za/na koronavirus ali covid-19 (virus ali bolezen)?

Zanima me, ali je kakšna razlika pri uporabi pridevnikov brusni in brusilni, npr. brusni kamen, brusilni stroj, brusno zrno, usnjen brusni trak itd.

Potrebovala bi pomoč pri analizi povedi;

• Nekdo ima streho nad glavo in lepo na toplem živi, v nedeljo se vozi v naravo, za ženo in fička skrbi.

Zanimajo me besedne vrste ter kategorialne in skladenjske lastnosti, ki pomagajo pri prepoznavi besedne vrste.

Ali lahko pri svojem strokovnem članku uporabim besedo magenta. Barva je že nekaj časa poznana in je ena od barv, ki se uporabljajo pri kapljičnem tisku. Po SSKJ-ju je ena od dveh škrlatnih.

Ali beseda sčasoma predstavlja prislovno določilo časa ali načina? Namreč, ne glede na to, kako se vprašam (Kdaj ali Kako), se mi odgovor zdi smiseln.

Sčasoma se vse izve.

Potrebujem pomoč pri besedni analizi, in sicer pri stavku: Želela sem na sprehod, pa je začelo deževati. Predvsem bi potrebovala pomoč pri analizi/določanju glagola: je začelo in deževati. Glagolu pa določamo osebo, število, čas, naklon, vid, način, prehodnost ter namenilnik ali nedoločnik.

Primer:

Sedel je križem rok.

Vprašamo se, kako je sedel, kar pomeni (in to verjetno tudi sami veste), da je to prislovno določilo načina.

Zanima pa me, ali je to podredno zložen stavčni člen? Če je, kaj je jedro in kaj prilastek?

Zanima me, zakaj je pri citiranju Svetega pisma med vrsticami v pomenu 'od do' stični vezaj in ne pomišljaj (npr. Jn 3,16-17 in ne Jn 3,16–17). V navodilih Teološke fakultete UL se stični pomišljaj navaja samo pri citiranju več poglavij (npr. Jn 3–6 v pomenu tretje do šesto poglavje Evangelija po Janezu).

»Poletna Termalna riviera z največjim zunanjim bazenskim kompleksom daleč naokoli omogoča zabavo za vse generacije. Na zimski Termalni rivieri odkrijte vodni raj s Savna parkom. Hotel ponuja možnosti tudi za poslovneže, ki se lahko družijo v Konferenčnem centru. Gostje se lahko razgibajo v Športnem centru.»

So velike začetnice pri termalni rivieri in konferenčnem centru v redu? Sta lahko zimska in poletna z veliko začetnico, termalna pa z malo? Ne vem, ali naj razumem kot občno ali lastno ime. Predvidevam, da je Savna park uradno ime. Gre za samostojne enote znotraj Term Čatež.

Zanima me, zakaj nekaterim samostalnikom moškega spola, ki se končujejo na -j, pri sklanjanju podaljšujemo osnovo z -n, drugim pa ne, npr. parkelj (kot tvorba na koncu prstov živali) in parkelj (spremljevalec Miklavža). V SSKJ sta posebej zapisana pomena za oba leksema, in sicer z različnimi končnicami v rodilniku: parkelj (del živali) se sklanja brez podaljševanja osnove z -n, torej parkelj, parklja, medtem ko se parkelj (spremljevalec Miklavža) lahko sklanja tudi s podaljševanjem osnove z -n (parkelj, parklja ali parkelj, parkeljna). S podaljševanjem osnove z -n se lahko sklanjata tudi samostalnika nagelj in datelj, zato tudi odpade razlikovanje po kategorijo živosti/neživosti. Ali sta oba načina sklanjanja dovoljena v knjižnem zbornem jeziku, torej brez podaljševanja osnove z -n in s podaljševanjem osnove z -n?

Zanima me, zakaj nekaterim samostalnikom moškega spola, ki se končujejo na -j, pri sklanjanju podaljšujemo osnovo z -n, drugim pa ne, npr. parkelj (kot tvorba na koncu prstov živali) in parkelj (spremljevalec Miklavža). V SSKJ sta posebej zapisana pomena za oba leksema, in sicer z različnimi končnicami v rodilniku: parkelj (del živali) se sklanja brez podaljševanja osnove z -n, torej parkelj, parklja, medtem ko se parkelj (spremljevalec Miklavža) lahko sklanja tudi s podaljševanjem osnove z -n (parkelj, parklja ali parkelj, parkeljna). S podaljševanjem osnove z -n se lahko sklanjata tudi samostalnika nagelj in datelj, zato tudi odpade razlikovanje po kategorijo živosti/neživosti. Ali sta oba načina sklanjanja dovoljena v knjižnem zbornem jeziku, torej brez podaljševanja osnove z -n in s podaljševanjem osnove z -n?

Zanima me, kje je pravilno vpisati kraj in datum v uradnem dopisu, če imamo pri sporočevalcu več podatkov kot samo naslov. Ga je treba zapisati k poštni številki in kraju ali k zadnjemu navedenemu podatku? Je morda pravilno oboje?

Navajam primer:

Peter Novak Cankarjeva ulica 5 1000 Ljubljana 040 333 555 peter.novak@gmail.com

V SSKJ sem opazila, da ste pod definicijo besede "goba" zapisali slednje: "rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom".

Žal se z vašo definicijo ne strinjam, saj gobe že od prejšnjega stoletja ne uvrščamo med rastline, temveč v samostojno kraljestvo gliv.

Zanima me, če bi se dalo to definicijo urediti, saj je malce zavajujoča z vidika biologije.

Deležniki na -č imajo včasih zraven se, včasih pa ne. Npr. spreminjajoča (se) zgodovina. Na Gigafidi je največkrat s se, je pa tudi brez. Poleg tega imaš v Pravopisu blesteč, uporablja pa se tudi blesteč se. Zakaj je tako? Sta obe možnosti (s se ali brez) v redu?

Večkrat se ustavim ob zagati, ko ne vem, katero obliko pridevnika, izpeljanega iz glagola prenesti izbrati: prenesen ali prenešen. Primer: Datoteka je že uspešno prenesena/prenešena na namizje. Čeprav se zavedam, da je fonetično gledano prva oblika bolj ustrezna, se mi druga zdi nekoliko bolj naravna. Podobno se sprašujem tudi glede pridevnikov iz glagola okrasiti: okrasen/okrašen, izraziti: izrazen/izražen in iz glagola opaziti: opazen/opažen.

Zanimajo me vsi možni pravilni načini deljenja besede sestrična.

Kako grafično prikažemo deljenje besed z vezajem, npr. božično-novoletni (koncert), če bi morali besedo deliti točno tam, kjer je vezaj?

V spodnjih dveh povedih se mi pojavi dilema glede postavitve vejic. Bega me, ker ne vem, ali bi celoten (spodaj poševno označen) del povedi smatral kot skupni večbesedni veznik ali bi ga ločim z vejicami, kot sem spodaj tudi storil. Kaj vi menite? Kako je pravilno?

Za zdravnike ne želi niti slišati, kaj šele, da bi šel tja na pregled.

Letos bodo češnje slabo obrodile, še zlasti, če se napoved o morebitni petkovi pozebi uresniči.

V teh dneh lahko spremljamo dirko po Franciji. Imam dve vprašanji.

• Ali je prav Dirka po Franciji ali dirka po Franciji (francosko Le Tour de France)?
• Kako se pravilno sklanja ime ekipe Jumbo Visma? Je prav kolesar iz Jumbo Visme ali kolesar iz Jumba Visma ali kolesar iz Jumba Visme?

Za katero prislovno določilo gre v naslednjem primeru:

• Nagrade bodo podelili na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku.

V enem stanovanju živiva dve osebi, vsaka oseba ima svoj priimek (ni enak) in me zanima, kako priimka navedemo na poštnem nabiralniku?

(Priimek 1 / Priimek 2 ali morda Priimek 1, Priimek 2)

Precej po TV spremljam zimske športe, tudi ko se tekme dogodijo na t.i. Južnem Tirolskem v Italiji. Eni komentatorji te kraje imenujejo po njihovem nemškem poreklu (npr. Antholz, Toblach), medtem ko se nekateri novinarji poslužujejo "uradnih" italijanskih imen (Anterselva, Dobbiaco). Zmešnjava je popolna, saj marsikdo ne ve, da je nemški Toblach italijanski Dobbiaco itn. Kaj vi menite, kako bi moralo biti prav v krajih z nemško večino?

Božjast je, kot veste, sinonim za epilepsijo. Se pa meni, kot bolniku z epilepsijo, zdi izraz božjast nekoliko zastarel in s slabšalnim prizvokom. To je zgolj moje osebno mnenje, kar še seveda ne odloča o samem statusu besede. V SSKJ-ju ni nobene opombe, kot da bi bil ta izraz zastarel ali slabšalen, medtem ko izraz epilepsija ima opombo za medicinski izraz. Torej sklepam, da je izraz božjast še vedno bolj v rabi kot epilepsija? Že sam izraz božjast pove, da so imeli v preteklosti bogovi prste vmes, ampak danes je vsem jasno, da temu ni tako. Zato se mi zdi ta izraz bolj zastarele narave.

Kaj vi menite?

Kakšna je pravilna raba gasilni oz gasilski dom?

Zanima me, ali obstajajo kakšne smernice za prehajanje med glaglolskimi časi v daljšem besedilu. Je smiselno celotno besedilo pisati v istem času (npr. pretekliku), ali slednjega prilagodimo opisanemu dogajanju (npr. eksperiment smo izvedli ...; Rezultati pričajo/so pričali o ... )?

Kakšne začetnice naj uporabim pri Gradu Brežice in Viteški dvorani, ki je del omenjenega gradu? Prav tako ne vem, ali naj pri vodovodnem stolpu, ki je simbol mesta Brežice, uporabim veliko začetnico. Kaj pa pri hidroelektrarnah Brežice, Boštanj, Blanca itd., ki spadajo pod družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi?

Če imamo imenovanje paketov Zeleni S, Zeleni M in Zeleni XL, kako pravilno zapišemo; V zelenih paketih je vključena ... ali v paketih Zeleni je vključena....

V splošni javnosti je neenotno pisan naslov oz. glavni pravljični lik: Mamka bršljanka, mamka bršljanka, Mamka Bršljanka ipd. Na osnovi teorij pravljic sta besedi – mamka (ekspr. mati) in bršljanka (rastlina), v pravljičnem kontekstu ime in priimek pravljičnih likov, ki so poimenovani po funkciji, ki jo opravljajo, npr. Tepko.

Morebitne že obstoječe poimenovalne rešitve:

• Brokonja Čeljustnik
• Coprnica Zofka
• Kokokoška Emilija
• Lučka Regrat
• Maček Muri
• Mamka Bršljanka
• Maruška Potepuška
• Medvedki Sladkosnedki
• Metuljček Cekinček
• Muca Copatarica
• Sinko Polovinko
• Tonček Balonček

Primeri rabe:

• Mamka Bršljanka : pravljice s celega sveta / [izbrala in prevedla Kristina Brenkova ; ilustrirala Ančka Gošnik-Godec]
• Brkonja Čeljustnik : pravljica / Bogomir Magajna ; ilustriral Božidar Jakac Medvedki sladkosnedki / Srečko Kosovel ; naslikala Jelka Reichman ; [pesmi izbral Niko Grafenauer]
• Muca copatarica / [besedilo Ele Peroci iz slikanice Muca copatarica ; ilustracije Ančka Gošnik-Godec ; priredila Jelka Pogačnik] -- Muca Copatarica / Ela Peroci ; [ilustrirala] Ančka Gošnik-Godec
• Sinko polovinko [Glasbeni rokopis] / arr. B. Adamič
• Tonček - balonček / Anton Ingolič ; ilustriral France Mihelič -- Tonček-Balonček / Anton Ingolič ; ilustriral France Mihelič
• Metuljček cekinček [Glasbeni tisk] : pesmice Janeza Bitenca -- Metuljček, Cekinček [Zvočni posnetek] : pesmice Janeza Bitenca
• Coprnica Zofka / Svetlana Makarovič ; ilustriral Gorazd Vahen
• Kokokoška Emilija / Svetlana Makarovič ; ilustrirala Suzi Bricelj

S kakšno začetnico pišemo imena vinskih cest? Nekje so zapisane občno, saj ne gre za uradno zemljepisno ime, po drugi strani pa se z veliko pišejo imena za smučarske proge, pešpoti, kolesarske poti, učne poti, gorske, turistične, romarske poti in plezalne smeri. Našla sem sledeč zapis:

»Vinska cesta je turistična pot, speljana po vinorodnem območju. Povezuje vinotoče, kmetije, ki se ukvarjajo z gostinsko in turistično dejavnostjo, ter naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti območja. Namen vinske ceste je spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja vinorodnega podeželja ter njegovo turistično, kulturno in gospodarsko uveljavljanje. Načrt vinskih cest v Sloveniji je bil izdelan 1993; določa 20 tras, skupna dolžina je okoli 900 km. Speljane so po vseh vinorodnih območjih (briška, vipavska, kraška, istrska, belokranjska, podgorjanska, dolnjedolenska, gornjedolenska, bizeljsko-sremiška, šmarsko-virštanjska, haloška, gorička, srednjeslovenjegoriška, ormoška, jeruzalemska, radgonsko-kapelska, podpohorska, mariborska, gornjeslovenjegoriška, lendavska vinska cesta) in označene s posebnim znakom.« http://www2.arnes.si/~sspasorg/vino/dijaki/vinskacesta.htm

V katero kategorijo torej sodijo omenjene vinske ceste? Še posebej me zanima, kakšne začetnice uporabiti pri bizeljsko-sremiški, šmarsko-virštanjski in radgonsko-kapelski vinski cesti (malo in veliko, obe mali, veliko in malo)? Gre za vinsko-turistične ali vinskoturistične ceste?

Imam vprašanje glede IPA transkripcije. Pri prepisovanju besedila v alofonski zapis me zanima me kako po IPA pišemo posamezna ločila?

Kaj je pravilna rešitev: spajanje, združevanje, ujemanje vina s hrano? Ali morda kaj drugega?

Dobivamo prihodke iz ali od davkov, javnih sredstev, taks ali morda iz naslova davkov, javnih sredstev …?

Velikokrat kje zasledim primere, »proti doplačilu vam nudimo voden ogled«. Proti doplačilu se mi zdi čisto napačno. Je pravilno za doplačilo ali ob doplačilu ali oboje? Zakaj se izogibamo besedi nuditi in s čim jo nadomeščamo?

Opazila sem, da se uporabljata obe zvezi v/na destinaciji. Katera je pravilna ali morda kar obe?

Ali je pravilen zapis

• Hvala, ker nam zaupate že 45 let.

ali

• Hvala, da nam zaupate že 45 let.

Kakšno izgovarjavo svetujete za ime bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus: kóvid-, kôvid- ali kovíd-? Slišimo pretežno kóvid-, ampak to ne gre skupaj s posplošeno širitvijo o pred v. Ime je najverjetneje okrnjeno iz ko[róna]ví[rus], torej bi lahko rekli tudi kovíd- ali pa mogoče celo dvonaglasno kòvíd- ...

V členu 938 v Pravopisu 2001 piše, da imajo nekatera imena, ki so čisto podomačena (Marjan, Damjan, Florjan), ohranjeno tudi dvojnico z i (Marijan, Damijan, Florijan). Ali se ta i vedno izgovarja? Kaj pa pri imenu Abigajila? Ali bi bilo bolj ustrezno ime brez i?

Zanima nas, kdaj je slogovno ustreznejše obdržati oz. izpustiti nanosnico pri oziralnih odvisnikih, kjer je (oz. bi bila) ta nanosnica v glavnem stavku kazalni zaimek. Primeri:

• storiti tisto, kar moramo vs. storiti, kar moramo
• preseči tisto, kar je potrebno vs. preseči, kar je potrebno
• ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, kar je potrebno
• ne omejevati tistega, česar ni treba vs. ne omejevati, česar ni treba
• presegati tisto, o čemer smo govorili vs. presegati, o čemer smo govorili

Kar v nekaj primerih je izpuščanje nanosnice nemoteče ali celo bolj naravno. To smo ugotavljali zlasti pri primerih, kjer sta nanosnica in zaimek v istem sklonu (npr. storiti, kar moramo; ne omejevati, česar ni treba). Ne zmoti nas tudi ne v primerih, če je oblika ista, tudi če je sklon različen (npr. preseči, kar je potrebno). Po drugi strani nas bolj zmoti, kadar sta sklona in obliki različni (npr. ne preseči, kar je potrebno). Spet pri oziralnem zaimku v predložni zvezi ne zmoti zelo, če je kazalni zaimek izpuščen, tudi če je v drugem sklonu z drugo obliko (npr. presegati, o čemer smo govorili). Sodimo torej, da nanosnico v glavnem stavku sicer lahko vedno izpustimo, vendar se zaradi slabše razumljivosti to večkrat zdi slabša rešitev, npr. pri daljših stavkih ali pri različnih sklonih v glavnem in odvisnem stavku (čeprav se tu npr. predložne ali osebkovne zveze, kot je npr. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, spet zdijo jasnejše), zaradi česar je boljše ali morda celo nujno že v glavnem stavku izraziti sklon odvisnika. Kakšno bi bilo vaše priporočilo?

Nadalje ugotavljamo, da nas v pogovorni rabi ponekod ne zmoti niti, če se ob izpustu kazalnega zaimka iz glavnega stavka na oziralni zaimek v odvisniku prenese sklon oz. predlog, čeprav je oziralni odvisnik slovnično gledano potem nepravilen. Primeri:

• omejiti ukrepe na to, kar je potrebno vs. omejiti ukrepe, na kar je potrebno
• prisiliti k tistemu, kar je potrebno vs. prisiliti, k čemur je potrebno
• ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, česar je potrebno

Tako čutimo zlasti pri izpustu predložnega kazalnega zaimka, kjer potem oziralni zaimek prevzame njegov predlog in ustrezen sklon (npr. omejiti ukrepe, na kar je potrebno). Nekoliko bolj je moteče, kadar mora oziralni zaimek potem spremeniti obliko (npr. prisiliti, k čemur je potrebno). Zelo pa zmoti, kadar sta kazalni in oziralni zaimek v različnih sklonih različne oblike (npr. ne preseči, česar je potrebno). Čeprav nas pri slušnem vtisu torej več primerov ne zmoti, se sprašujemo, ali je prenašanje sklona oz. predloga iz glavnega stavka v odvisnik vseeno (še) nesprejemljivo za knjižno rabo?

Se pri izražanju želje za prihodnost uporablja pogojnik ali prihodnjik? Večkrat lahko namreč v medijih zasledim zapise, kot je: Želimo si, da bomo v prihodnji sezoni še uspešnejši. Želim si, da bodo tribune še naprej polne. Je tako prav ali bi moralo biti zapisano: Želimo si, da bi bili v prihodnji sezoni še uspešnejši?

Iz gesla kariera v etimološkem slovarju je mogoče razbrati, da je beseda iz italijanske izpeljave latinske besede currus (via carraria) v slovenščino prevzeta preko francoščine (carrière) in potem nemščine (Karriere). Kako vemo, da ni bila prevzeta neposredno iz italijanščine, ki nam je tudi blizu in ki za to uporablja besedo, ki je fonetično celo enaka slovenski?

Je mogoče, da je beseda kariera šele v francoščini dobila pomen, ki ga ima tudi v slovenščini, torej 'delovanje, življenje glede na poklicno družbeno področje', od koder bi potem do nas prišla preko nemščine in ne italijanščine?

Na sodiščih imamo sistematizirano delovno mesto "Sodni zapisnikar". Pogovorno se delovno mesto imenuje "strojepisec".

Informacijski sistem sodišč, ki služi med drugim za pisanje, izpolnjevanje tipskih uradnih dokumentov (vabil, dopisov, ipd. - le-ti se naslavljajo strankam), v nogi dokumenta uporablja privzet naziva strojepisec.

Moja želja je, da avtorjem informacijskega sistema argumentirano predlagam zamenjavo naziva strojepisec z nazivom sodni zapisnikar. Prvi argument je, da strojepisec ni enak nazivu v aktu o sistematizaciji delovnih mest.

Pri drugem argumentu se mi zatakne in prosim za vašo pomoč oz. pojasnilo o tem KAJ JE ZASTARELI IZRAZ. Menim, da je strojepisec zastarel izraz in ne sodi v 21. stoletje. Strojepisci ne pišejo na pisalni stroj in ne stenografirajo. Četudi gre za pogovorni izraz, menim da bi na sodiščih lahko malo posodobiti svoje izrazoslovje. Izraz strojepisec in izraz sodni zapisnikar sta si po pomenu celo stoletje narazen. Na sodiščih na sploh nismo zgledni pri rabi lepe slovenščine in če želimo karkoli spremeniti, je prvi korak naš lasten jezik.

Imam dve vprašanji v povezavi s trenutnimi razmerami.

• Je besedna zveza covid bolnišnica ustrezna? Zveza bolnišnica za paciente/bolnike s covidom-19 je namreč bistveno daljša.
• Je bolnik okužen z virusom ali boleznijo? Gre za širjenje okužbe/okužb z novim koronavirusom ali s covidom-19? Preprečujemo širjenje virusa ali bolezni?

V strokovni literaturi vidim, da govorijo o pogonu na prednja in zadnja kolesa. Ali ne bi morala biti v teh primerih uporabljena dvojina, torej pogon na prednji in zadnji kolesi?

Razmišljam, ali je kakšna razlika med tekmujočimi in tekmovalnimi(duševnimi) vsebinami. Naklonjenost / pozornost, za katero tekmujemo – sta to dve tekmovalni pozornosti (recimo do / od dveh staršev) ali tekmujoči?

Ali pišemo z roko, ročno, na roko ali na roke? Minule dni sem slišal vse naštete rabe. Katera je prava in zakaj?

Zanima me pravilna uporaba pridevnika, ki se na naša na tolkala. Torej, gre za tolkalni ali tolkalski orkester/festival/večer/kvartet/razred? Za tolkalno ali tolkalsko delavnico/kompozicijo/šolo? Da pa preverim še: pravilen izraz za osebo, ki igral tolkala, je tolkalec/tolkalka (in ne tolkalist, tolkalistka).

Zanima me, kateri zapis je pravilen (bombna enota ali bombniška enota), saj nisem nikjer zasledil podobnih primerov.

Kako je prav: strižemo ali režemo s škarjami?

Nekateri strokovni delavci so mnenja, da je pravilno, ko rečemo, da nekdo striže s škarjami in ne reže (njihova razlaga je ta, da režemo z nožem in strižemo s škarji). Meni se zdi, da strižemo takrat, ko nekaj želimo npr. krajšati (papir, blago, lasje ali trava).

Zanima me kako pišemo besedno zvezo plesnogibalne urice. Skupaj, z vezajem ali narazen (plesnogibalne, plesno- gibalne ali plesno gibalne)?

Zanima me, katera besedna vrsta je beseda marca. Npr. Pridem marca.

Zanima me, katera beseda je ustrezna za poimenovanje kroglastega božičnega okrasja za smrečico. Našla sem več izrazov, ki se uporabljajo: bunka, bunkica, kroglica itd. Ali mi, prosim, svetujete, kateri je pravilen?

Opažam, da se v literaturi uporabljata strokovna izraza: etnocentrističen in etnocentričen. V Gigafidi sem našla 18 zadetkov za etnocentrističen in 132 zadetkov za etnocentričen. Ko sem iskala zadetke *centričen in *centrističen v slovarju na Franu, sem našla precej več besed z uporabo *centričen. Toda ker gre za uporabo besede v strokovnem besedilu, ne bi rada uporabila napačne besede, zato me zanima vaše mnenje.

Vedno sem trdil, da je pravopisno edino pravilno os x in podobno, danes pa me je kolegica začela prepričevati, da to ni res. Sploh ne v tehničnem pisanju.

Sem študentka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in pri predmetu uvod v književnost iščemo odgovor na naslednje vprašanje: Kakšen je izvor besede 'drozgobrad'?Beseda izhaja in pravljice Kralj Drozgobrad bratov Grimm in me zanima kako je nastala. Sklepam da gre za sestavljenko, če pa bi mi lahko povedali še kaj več, bi bila zelo vesela.

Že nekaj časa me mučita glagolski obliki deaktivirati in dezaktivirati bombo. Slednjo so uporabili pri poročilih na RTV, in sicer: "Strokovnjaki dezaktivirali bombo." Sam bi tu avtomatsko napisal deaktivirali bombo, zato me zanima, zakaj so uporabili obliko dezaktivirati.

V knjižnem jeziku je pravilna raba do tja, saj s prislovom tja odgovarjamo na vprašanje Kam?, s tam pa na vprašanje Kje?. Torej:

• Kje je škatla? – Tam je.
• Kam boš dal škatlo? – Tja.

Je pa že v SSKJ zapisana tudi raba tam v pomenu 'tja', ki je označena kot narečna. Iz narečij nato prehaja tudi v zapisana besedila, saj jo v Gigafidi 2.0 v zvezi do tam najdemo 664-krat, kar pa je bistveno redkeje kot bolj knjižna zveza do tja s skoraj 4000 pojavitvami.

Na pogostost rabe do tam verjetno vpliva tudi nasprotna zveza od tam (morda prek od tam do tam, kjer oblika od tam do tja v korpusu ni izpričana), ki pa odgovarja na vprašanje Od kod?.

Ko se zjutraj zbudimo in ne vstanemo takoj. Ali gremo spat naprej ali gremo spat nazaj?

Razmišljam, iščem po spletu, a odgovora ne najdem. Gre za dilemo, ali sta pravilni obe obliki in zakaj oz. katera je priporočljivejša:

• Kje se kupi vžigalice?
• Kje se kupijo vžigalice?

Na zavoju znamke Bio natura, ki sem ga nedavno kupila, piše »Bio kvinoja«, medtem ko se v angleški verziji na istem zavoju pojavlja zapis »Quinoa«, v ruski in makedonski različici pa je v ime v cirilici pravilno fonetizirano kot »kinoa«. Zakaj se torej v slovenščini vsiljuje povsem napačna izgovorjava?

Zanima me, katera raba je primernejša: nima več kaj početi ali nima več česa početi.

Kot že naslov teme pove, me zanima, kaj je pravilno. Morda oboje?

Delam troizmensko/triizmensko delo.

Ali lahko enoznačno in nedvoumno določimo vrsto besed (samostalnik, pridevnik itd.) v stavku in posledično dokažemo, da ima nek stavek le en, točno določen pomen?

Odgovor na to vprašanje je namreč bistvenega pomena za celoten pravni sistem ali katerokoli pogodbo. Namreč, če ne moremo enoznačno in nedvoumno določiti in dokazati pomenov vseh besed in celotnega stavka, glede na njegovo strukturo, potem uporabljamo fiktiven, subjektiven jezik, pri čemer vsi samo domnevamo, da se razumemo in da smo se o nečem sporazumeli. Dejansko stanje zakona, pogodbe, dogovora pa ni določen, ker temelji na dvoumnem, fiktivnem jeziku.

Kako pravilno pišemo ZOOM – z malo ali veliko začetnico – ter kako besedo sklanjamo?

Ob covidu-19 se pojavlja tudi pljučnica. Kako bi poimenovali to njeno obliko: pljučnica covid-19, pljučnica pri covidu-19, pljučnica, povezana s covidom-19, koronavirusna pljučnica (po mnenju med. stroke premalo natančno), covidna pljučnica (zadnji predlog med. stroke)? Ker je tema aktualna in o njej nastajajo številna besedila, bomo vašega odgovora oz. mnenja zelo veseli.

Kako pravilno zapisati: nesomatsko psihotičen ali nesomatsko-psihotičen?

V kontekstu prevrednotenja in izboljševanja/izenačevanja položaja doslej bolj zapostavljenih družbenih skupin se uporabljajo besede iz družine glagola opolnomočiti – sprotni slovar že beleži opolnomočenje (čeprav mogoče ne čisto v tem pomenu). Ne gre pa vedno za končno stanje, velikokrat gre za proces, torej manjkajo nedovršne oblike. Zadetki kažejo, da se pojavljata opolnomočati (opolnomočanje) in opolnomočevati ("opolnomočevanje"). Glede na rabo na internetu se zdi pogostejša oblika opolnomočati, ki je gospodarnejša in se poleg tega najbrž naslanja tudi na omogočati (ter se pravzaprav tudi nam po občutku ponuja kot prva izbira). Vendar se v nezanemarljivem deležu pojavlja tudi opolnomočevati, ki najbrž bolj poudarja izsamostalniško izpeljavo.

Katero obliko priporočate?

Kako se pravilno naglasi samostalnik hodnik v besedni zvezi na hodniku? Ali je poudarek na o-ju ali na i-ju?

Zanima me, kakšna je razlika med fužinski in fužinarski (fužinarske/fužinske planine, cerkve, naselja ...).

Prosim, kako sklanjamo Štajersko v dvojini (in hipotetični množini):

• sodelovanje Štajersk ali Štajerskih,
• pomoč Štajerskam(a)/Štajerskom(a) ali Štajerskim(a),
• na Štajerskah ali Štajerskih,
• sodelovanje med Štajerskama/Štajerskoma ali Štajerskima?

Zanima me tvorba pridevnika iz samostalnika deliberacija. Ne morem se odločiti med: deliberacijski in deliberativen.

Je besedica si v zvezi so si zavezali del glagola?

Zanima me, ali je pravilen zapis tudi (npr.) od sedem do 12, ali samo od 7 do 12 oz. od sedem do dvanajst.

Kakšne začetnice naj uporabim pri spodnji Savi, npr. hidroelektrarne na spodnji Savi, plovba na spodnji Savi?

Na vas bi rad naslovil vprašanje, uporaba katere besede je bolj pravilna. Katehet ali katehist in enako za žensko obliko. Če pogledamo SSKJ vsebuje zgolj geslo katehet za moško obliko, geslo katehist pa je zapisano samo v pravopisu. Pri ženski obliki je drugače, saj SSKJ vsebuje obe gesli. To je najverjetneje posledica rabe v pogovornem jeziku, saj se bolj uporablja izraz katehet kot katehist in na drugi stranj bolj katehistinja kot katehetinja. Če izvira poimenovanje službe iz dejavnosti, torej kateheze, je, po mojem skromnem mnenju, bolj pravilna uporaba izraza katehet in katehetinja.

Glede na to, da se zadnje čase želi na silo vpeljati izraz katehist, ki v krogih, v katerih se uporablja, bi bilo dobro, če bi raziskali to področje in podali odgovor, da se bomo lahko po njem usmerjali.

Hvala vam sicer za vaše pomembno delo, ki ga opravljate!

Zanima me, katera oblika je za izražanje mnenja bolj primerna: po moje ali po mojem.

S kolegicami prevajalkami smo se danes znašle v dilemi glede pomanjševalnice za besedo slika. Prepričana sem bila, da se zaradi palatalizacije k spremeni v č in da je pravilna pomanjševalnica sličica, a smo kasneje v SSKJ našle obe možnosti, slikica in sličica. Zanima nas, če sta enakovredni, ali je mogoče katera le bolj pravilna od druge.

Kakšna so pravila glede razmerij med stavčnimi členi (ujemanje med povedkom in osebkom itd.) v stavkih tipa "sam. BZ biti sam. BZ"? V nekaterih stavkih obliko nepolnopomenskega glagola biti določa povedkovo določilo. Ali obstaja splošno pravilo, kdaj do tega pride, torej kdaj povedkovo določilo "prevlada" nad osebkom pri določanju slovničnih kategorij nepolnopomenskega glagola biti v povedku? Primeri stavkov: Naslednja postaja so Jesenice. Ta par sta naša znanca. Ta kip sta Rodinova ljubimca.Mostar je bil/bilo lepo mesto.

Zanima me, ali se za novodobni poklic uporablja tudi izraz jutjuber? Zasledili smo ga v nekem otroškem stripu, v slovarju pa ne.

Dnevi se pogosto pišejo okrajšano (na urnikih, koledarjih), včasih z velikimi tiskanimi črkami (PON, TOR, SRE ...) ali pa z malimi (pon, tor, sre ...). Takšna raba sicer ni v skladu s pravopisom, je pa vizualno večkrat bolj prepričljiva (sploh kadar imamo pred seboj časovnico, urnik ali kaj podobnega). Ali bi se raba brez pik lahko postopoma uveljavila kot enakovredna alternativa rabi s piko?

Predstavljam si, da bi to lahko utemeljili s tem, da "pon" ni več razvezava leksema "ponedeljek", torej niti ni več krajšava, ampak je samostojna koda, denotat, skrajšan izraz za ponedeljek.

Razmislek zaključujem z vprašanjem, če se lahko rabo brez pike že zdaj kako utemelji kot pravopisno neproblematično.

Zanima me, kako je z ujemanjem spola (in ostalih slovničnih kategorij) med kratico in povedkom, če kratica nastopa v funkciji osebka.

Je pravilno: OB se brez tega ni moglo razviti? ali: OB se brez tega ni mogla razviti? (OB - odprto bančništvo); OB se brez tega niso mogla razviti? (OB - odprta bančništva)

Je ujemanje vezano zgolj na kratico ali njen "razvezani pomen"?

Mene zanima ali se nogometno evropsko ligo prvakov piše z veliko ali malo začetnico. Opažam, da skoraj vsak članek piše drugače. Zdelo bi se mi, da se piše z veliko, saj je ime prireditve, vendar se mogoče motim. Kakšno je vaše mnenje?

Vem, da ste o ločilih pri začetnih in končnih pozdravih že govorili, vendar me kljub temu zanima, ali se pri uvodnih nagovorih v uradnih dopisih tolerira tudi pika? Klicaj mi deluje kot premočno ločilo, uporaba vejice mi pa ni všeč, ker se nova vrstica začne z malo začetnico. Prilagam dva primera s piko in enega brez ločil.

• Pozdravljeni, g. Kovač. Pošiljam vam ...

• Spoštovani naslovniki. Dovolite mi pripombo k ...

• Spoštovanemu naslovu sporočam svojo odločitev ...

Zanimive se mi zdijo pomanjševalnice samostalnikov srednjega spola, ki v pomanjševalni obliki postanejo samostalniki moškega spola. Primeri:

jabolček (jabolko) jajček (jajce) drevešček (drevo)

Kako in zakaj je prišlo do tega zanimivega pojava?

Zanima me, zakaj je pri samostalnikih prve moške sklanjatve v mestniku pravilna oblika npr. pri dveh rakih in ne pri dvema rakoma.

Zanima me raba dublete mestnika zaimka midva. Pri naju/pri nama, o naju/o nama. Na spletnih straneh prevladuje označevanje zavihka o nama, sama se nekako nagibam k rabi pri naju, jezikovni priročniki pa navajajo obe obliki, ne najdem pa smernic za rabo ene ali druge.

Ali lahko uporabimo edninski samostalnik mleko tudi v množini? Dojenček pije nadaljevalna mleka namesto dojenček pije različne vrste nadaljevalnega mleka. Je beseda zveza nadaljevalno mleko sploh sprejemljiva? Ali mora pred namesto stati vejica? Prebrala sem tudi tale odgovor o znanju https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2624/uporaba-samostalnika-znanje-v-množini

Zanima me naglas na besedi književen. SP normira naglas na i, SSKJ na e. Kakšno je vaše stališče?

Kako naglasiti krajevno ime Adlešiči? V SP 2001 je naglas na prvem zlogu, domačini pa naglašujejo na drugem. Kakšno je vaše stališče?

Zanima me, zakaj prihaja do premene iz strešice in krativca v ostrivec pri sklanjanju nekaterih samostalnikov (vzhòd-vzhóda, sprejèm-spréjema). Zdi se mi, da se pri vsakodnevni rabi marsikaterega od njih to opušča (Kako je šlo na nastôpu?), uporaba pa zveni bolj ko ne stilizirana (Kako je šlo na nastópu?) Ali se morda obetajo kakšne spremembe v normiranju (zdi se mi, da sem pri nekaterih besedah že zapazil obe možnosti kot pravilni) ali se skuša ohraniti ozke vokale v sklonih?

Na RTV Slovenija sem protestiral, ker novinarji naglašajo besedo Prekmurje na u in ne na e. Hladnokrvno so mi odgovorili, da tako zahteva norma vašega jezikovnega spleta Fran.

Ali ste kdaj gledali, na primer pogovor med Prekmurcem, gospodom Kučanom, in novinarko, na generalki proslave ob stoletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji. Novinarka je naglaševala na u, g. Kučan pa vztrajno na e. Kdo je imel prav?.

Prosim, da mi takoj odgovorite, kdo je zakuhal to skropocalo? Prilagam še pesmico, ki jo je objavilo Delo.

Prekmurje po PrešernuAl ´prav Prékmurje ali Prekmúrje se naglaša, človek ob stoletnici se danes vpraša. Na u vesoljna Slovenija vztrajno naglašuje, domačinom pa to zveni resnično tuje, saj vsak Prékmurec dobro ve, da pravi je naglas na e. Morda bo treba let še sto, da to Slovencu jasno bo. Da pa prej prišel zadevi bo do dna, naj s prékmursko gibanico se posladka. Mag. Andrej Janc, Beltinci

Mi lahko poveste, ali je pravilno napisano:

• Lahko bi dal vsaj lektorirat besedilo ali
• Lahko bi dal vsaj lektorirati besedilo

Ker je glagol pri uporabi namenilnika velikokrat nejasen.

Zanima me, zakaj je glede na Pravopis pravilno samo »Ta neumnost bi nas lahko stala življenje«, ne pa tudi »Ta neumnost bi nas lahko stala življenja«. Kot nepravilne so označene tudi naslednje zveze:

• Njegovo hazardiranje jih je stalo hiše.

• Zamujanje na delo ga je stalo službe.

• Ta napaka jih je stala zmage.

Občutek imam, da v okolici, v kateri živim, prevladuje uporaba rodilnika v teh zvezah. Tožilnik pa večini zveni nenaravno in prisiljeno. Prosim, če mi lahko pojasnite razloge, zakaj naj bi bil pravilen samo tožilnik. Najlepša hvala!

Zanima me, v katero skupino besednih vrst spadajo spodnji združki besed?

• nanj (na njega), zanjo (za njo), ponj (po njega) ...

Zanima me pa še, kako pogosta je raba tovrstnih združkov? Zgornji primeri se mi zdijo, da so v rabi kar pogosti in da se bolj poredko pišejo narazen. Ali pač? Kako pa je s spodnjimi, (po mojem mnenju bolj "specifičnimi") primeri? Ali se v rabi pogosteje pišejo skupaj ali narazen?

• čezenj (čez njega), obte (ob tebe), nadte (nad tebe), nadnjo (nad njo), obme (ob mene) ...

Zanima me, zakaj je slogovno neustrezno napisati pulover od Mojce?

Da bi se nato ob neslavnem dezertiranju Šarca ustanovila tretja Janševa vlada.

Po mojem napačna raba. Ali se motim?

Zanima me, ali so naklonski glagoli prehodni ali neprehodni. Npr. glagol morati v povedi Tudi telo se je moralo prilagajati.

Zanima me, kako je pravilno izražati nize let (na način dvajseta, trideseta,...) pri izražanju starostnih obdobij oseb.

Primer: V svojih tridesetih je ustvaril veliko pomembnih književnih del.

Ali 'svojih tridesetih' v tem primeru oznacuje obdobje, ko je oseba imela 21-30 let ali obdobje v katerem je imela 31-40 let.

Na spletu se namreč pojavljajo različne razlage.

Glamping turizem, glamping hiške, glamping namestitve itd. Bi lahko to spremenili v glampinški turizem, glampiške hiške in namestitve, čeprav nikjer ne najdem te besede? Turizem za glamping itd. malo okorno zveni. Je Sprotni slovar, ki glamping opredeljuje tudi kot pridevnik, zanesljiv vir?

Ne gre za vprašanje, ampak za prošnjo. Prosim vas, da rečete kaj o samostalniku alumen (= kdor po zaključku šolanja na določeni srednji ali visoki šoli še naprej izkazuje povezanost z njo). Kot gobe po dežju se namreč ustanavljajo društva nekdanjih učencev oziroma študentov šol in fakultet. Ker pa v slovenskem prostoru znanje latinščine ni več prav zelo prisotno, se je začela vedno bolj uveljavljati oblika tisti alumni, tistega alumnija, tisti alumniji (samo malo poguglajte). Ker vem, da je v današnjem času slovensko jezikoslovje usmerjeno bolj v popisovanje kot v predpisovanje rabe, se bojim, da se bo ta neumnost uveljavila in postala pravilo. (Tako so pred časom mladi govorili, da gredo v Penatija - gostilno Kolovrat, kjer so se med obema vojnama zbirali penati).

Pri pripravi pravnih aktov smo naleteli na spodnji dve dilemi glede uporabe glagola, kadar se ta nanaša na več oseb ali na več oseb različnega spola.

1. primer: Kaj je pravilno: »Član ali njegov družinski član lahko zaprosi za pomoč.« ali »Član ali njegov družinski član lahko zaprosita za pomoč.«

Želimo zapisati, da lahko za pomoč zaprosi ali član ali njegov družinski član. Pri tem ne želimo, da bi iz besedila izhajalo, da lahko za pomoč zaprosita samo oba hkrati (član in družinski član), kar morda nakazuje druga (množinska) oblika.

2. primer: Kaj je pravilno: »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da je predsednik, tajnik ali strokovna služba kršil ta pravilnik.« ali »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da je predsednik, tajnik ali strokovna služba kršila ta dogovor.« ali »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da so predsednik, tajnik ali strokovna služba kršili ta dogovor.«

Želimo zapisati, da lahko član vloži pritožbo, če meni, da je prišlo do kršitve s strani predsednika, tajnika ali strokovne službe, pri čemer lahko pritožbo vloži že, če pravilnik krši vsak od teh in ne zgolj v primeru, da se kršitev nanaša na vse tri, kar morda nakazuje tretja (množinska) oblika.

Na eni izmed otroških knjig znane založbe sem zasledila besedo rasem (Zbirka, ki RASE skupaj z otrokom). Res se mi zdi nenavadno, da bi naredili takšno napako. Ali se v kakšnem primeru uporablja glagol rasti tako?

Kako naj si pojasnimo dejstvo, da v vseh medijih pišejo in govorijo o »odstotnih točkah« namesto enostavno o odstotkih?

Zanima me, kako se sklanja srbsko-hrvaške priimke na ć. Ali Dončić DončiĆa ali Dončić DončiČa?

Zanima me, kako pravilno zapisovati okrajšana poimenovanja za učilnice. Npr. učilnica 8b - ali je pravilen zapis U 8b? Ali je U velik ali majhen, je pravilen zapis skupaj ali narazen, je b velik ali majhen? Hvala lepa za odgovor. Lep pozdrav

• V slovenščino je pravljica C. Collodia Pinokio prevedena kot Ostržek, tudi Bralna značka Slovenije ima za ikono italijanski literarni lik, ki ima, žal, negativen simbolni kapital v javnosti -- lažnivec (W. Disney). Kulturna anomalija je, da so ob številnih izvirnih literarnih likih s pozitivno konotacijo (npr. Ciciban, Kosovirja, Pedenjped, Sapramiška idr.) izbrali – literarni lik, ki v splošni javnosti ima negativno konotacijo.

• Vendar je vprašanje drugačno: italijanski kolegi s področja mladinske literarne vede, so me opozorili na pozitvno podstat Pinokia, ki se je izgubila v prevodu. "Oče" Pinokia, Giuseppe, ustvari dečka iz kosa lesa -- pinije (to je motiv demiurga, boga, Prometeja ...). Pomembno je, da je Pinokio narejen iz pinije. To je najbolj plemenito drevo iz katerega so delali violine stradivarke.

Pri poučevanju študente vljudno opomnim, da je je poimenovanje Pionikio (stradivarke) – izgubljen v prevodu – Ostržek ("olupek").

Zanima me vaše mnenje o negativni konotaciji besede Ostržek, izgubljeni konotaciji v prevodu Pinokio (pinija, stradivarke).

Zanima me, kakšne so razločitve med pojmi jezikovni priročnik, portal, slovar, baza, korpus, vir, tehnologija, slovnica. Nikjer namreč ne najdem strokovnih razločitev ali pojasnitev, ki bi ta problem obravnavale. Kaj vse se torej lahko šteje pod te pojme in kaj spada kateremu pojmu? Že samo SSKJ bi se lahko uvrstil pod kategorijo slovarjev, tudi tehnologij in portalov, glede na to, da je prosto dostopen na spletu. Je pa tudi jezikovni priročnik. Kje so meje? Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.

Večkrat se vozim mimo Kraljestvene dvorane Jehovih prič in vedno mi pade v oči kraljestvena. Zveni mi zelo tuje. Prosim za vaše mnenje.

Katera oblika zaimka je pravilna oz. primernejša: Dobili smo nekaj vprašanj in skušali bomo nanja/nanje odgovoriti.

Zanima me, po kateri sklanjatvi naj bi sklanjali izraz krav maga (to je borilna veščina oziroma sistem samoobrambe) in ali bi ga lahko zapisovali z eno besedo.

Znašla sem se še v eni pravopisni dilemi. Zanima me, s kakšnimi začetnicami se napiše slovenska obala kot ime turistične destinacije. Je to ime kje standardizirano?

Vem, da se samo Obala piše z veliko začetnico, ampak pisec želi uporabiti tudi pridevnik slovenska, nikakor pa besedne zveze Slovensko primorje.

V slovenskih medijih se v zvezi z dogodki v britanski kraljevi družini ter odločitvijo princa Harryja in Meghan Markle, da odstopata od opravljanja kraljevih dolžnosti, pojavljajo različni izrazi, prevzeti iz angleščine: magxit, magexit, megxit in megsit. V tujih medijih prevladujeta zapisa magxit in magexit. Glede na analogijo z izrazom »brexit«, ki je v medijih že precej razširjen, in zakonitosti slovenskega jezika pri prevzemanju in citiranju tujih besed, me zanima, zapis katerega od navedenih izrazov bi priporočili. Ali v slovenščini težko izgovorljiv soglasniški sklop -gx- (»megxit«, »magxit«) lahko vpliva na odločitev glede zapisa pri prevzemanju v slovenskih besedilih (od tod najbrž odločitev za zapis »megsit«)? Ali je bolje v tem primeru pisati tuji izraz citatno (npr. magxit), to je ne glede na glasovni sklop v slovenščini?

Kako pravilno podčrtati stavčne člene v naslednji povedi: To je bil tudi začetek intenzivnega gojenja in obsežnih kavnih plantaž v svetu.

Zanima me, če bi bila raba besede Zoomati/Zumati v novem besedišču ustrezna, kot izraz dela na konferenčnem orodju ZOOM. Pri tem bi šlo za verjetno za enakopravilo kot pri besedi skajpati, ki označuje delo na aplikaciji Skype. Beseda bi se sicer, enako kot skajpati uporabljala v poslovenjeni obliki, torej zumati.

Ali bi se lahko ta beseda uveljavila v slovenskem izrazoslovju?

Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?

Člani netopirskega društva sebe pogovorno imenujejo netopirci, pojavilo pa se je vprašanje, kakšna je ženska oblika imena netopirec. Prva misel je bil izraz netopirka, a ta beseda že poimenuje samico netopirja in bi zato lahko prišlo do zmede. Kakšni bi bili torej besedotvorno najustreznejši izrazi za preučevalce in preučevalke netopirjev? Netopirkinja, netopirjevka, netopirica –netopirjevec, netopirec?

Kako pišemo sklanjane oblike zemljepisnega imena Devinsko gospostvo? V Devinskem/devinskem gospostvu, v okviru Devinskega/devinskega gospostva, itd.?

Ali se ime te pasme psov v slovenščini pravilno zapiše v originalni obliki (torej shih-tzu) ali se lahko uporabi poslovenjena oblika (šicu)?

Zanima me pravilen zapis stvarnega lastnega imena. Gre za uradno ime vrtca, ki ni samostojen, ampak je del osnovne šole. Na eUpravi RS piše: Enota Vrtec pri Osnovni šoli Xxx. Ali je ta zapis pravilen? Zanimata me veliki začetnici besed "enota" in "vrtec".

Zanima me, ali je pravilna raba poimenovanja gumi bombon?

Kot ocenjevalka EU projekta sem v angleščini zasledila pojem – post-Jugoslavija (post-Yugoslavia) in postjugoslovanski npr. kontekst / prostor (Post-Yugoslavia / Post-Yugoslavian), tudi književnost v post-Jugoslaviji ("(L)iterature in post-Yugoslavia"). Iz konteksta domnevam, da gre za šest republik bivše SFRJ (1945–1991), danes je to šest/sedem držav kot npr. Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo (delno priznanje), Slovenija, Severna Makedonija, Srbija.

Na portalu Fran nisem našla pojma, na Gigafidi je beseda 71-krat omenjena.

Zastavlja se mi vprašanje, ali pojem jezikovno in/ali politično korekten oz. ali je izraz nostalgije ali post-nostalgije.

Pri izrazu poškodovati me vedno strese, saj se mi zdi, da to ni primerno izražanje za rane, ki jih utrpijo človeška bitja. Menim, da ni mogoče reči, da si človek poškoduje del telesa. Poškodujejo se predmeti, stvari, n. pr. pohištvo, orodje, prometna signalizacija; ljudje pa se po mojem čutenju ranimo, saj naše telo ni zgolj nek predmet, ki je utrpel poškodbo, temveč del mene samega. Zato tudi ne morem reči, da sem jaz poškodovan, temveč sem ranjen ali pa imam zlomljeno nogo ali pa trpim za določeno boleznijo ... Tudi v tujih jezikih lahko opazimo podobno razlikovanje med človeškimi ranami in poškodbami stvari. Zato morajo naši slovarji vedno navesti pojasnjevalno opombo, n.pr.: >poškodovati (raniti) - verletzen, verwunden.<

Zavedam se, da v slovenščini morda manjka kakšen dodaten izraz (kot na primer: to injure, to hurt), ki bi opisal splošno poškodbo</>ranjenost< ljudi v primerih, ko ne gre za odprte telesne rane. Toliko bolj ironično je, če v primeru strelskih ran govorimo o poškodbah. Govoriti pavšalno o poškodbah, močno spominja na policijska poročila o dogodku, kjer uporabijo pač eno in isto službeno formulacijo zgolj z namenom, da standardizirajo poročilo.

Zato menim, da bi bilo dobro opozoriti na razliko v uporabi besedišča za primere človeških žrtev, saj menim, da s tem posredno izrazimo človeško dostojanstvo. Samo želim si lahko, da bi tako razlikovanje postalo del merodajnih slovenskih slovarjev.

Pri delu se večkrat srečujem z vprašanjem iz te teme, pa bi imela droben pomislek. V SS je v tem smislu navedena vezniško zveza zgolj s ko, in sicer naj bi izražala sorazmerni pomen. Tudi podobni zgledi v SSKJ in SP so tvorjeni samo s ko, ne pa s primerjalnim kot. Morda je pri analizi v pomoč, če izberemo kak zabavnejši zgled:

• Višjo plačo ko ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Tem višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje.

• Višjo plačo kot ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. ~ Plačuje višjo zavarovalno premijo, kot ima plače.

• Manjšo glavo kot ima, manjšo hišo potrebuje. ~ Potrebuje manjšo hišo, kot ima veliko glavo.

• Večji kot je grad, večji v njem prebiva tat. ~ Tat je večji od gradu.

Moja misel je, da tu ko nima čiste primerjalne vloge, čeprav se ta struktura tvori s primernikom; medtem ko ima kot v vseh zvezah povsem primerjalno denotacijo. Kar sem našla v zvezi s tem, je dodano spodaj. Za ko se najde precej zgledov, za kot pa v priročnikih nisem našla nobenega. Morda sem vendarle še kaj spregledala.

• SS1 (1976): str. 382. Istovrstni primerjalni vezniki: čim, ko. Pri kot, kakor, ko (str. 381) ni zgledov za pomen čim – tem. Podobno v SS4 (2004) pri dvodelnih veznikih (str. 429, 2. točka) in pri primerjalnih istovrstnih veznikih čim, ko (str. 443) – pomen sorazmernost.
• SSKJ2: ko1 pod 6. (sorazmernost); https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3654028/ko?page=1&View=1&Query=ko
• SP (Pravila): § 575 in 576; večbesedni vezniki samo s ko, ne pa tudi s kot.
• SP (slovarski del): prej ko; https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3780563/prej-ko?page=3&View=1&Query=ko Podobna struktura tudi v SSKJ pri prej čisto spodaj; https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3685631/prej?page=3&View=1&Query=ko
• Pleteršnik: 1. ko pod 3); https://fran.si/136/maks-pletersnik-slovensko-nemski-slovar/4012509/1-ko?page=2&View=1&Query=ko
• Pravopis 1962, str. 80, § 81; med večbesednimi vezniki so sicer navedene zgolj zveze s ko, ampak to je morda časovno zaznamovano. V slovarskem delu pod geslom kot (str. 375) ni relevantnih zgledov, pod geslom ko (str. 355, pod 2. primerjalni vez.) pa so: bolj ko je tekla kri, več je bilo partizanov, dalj ko je pravil, bolj ga je brat zavidal. Pod geslom več ( str. 935) je zgled več ko ima, več hoče imeti.
• Zgolj navedene so te zveze tudi v Bajec-Kolarič-Ruplovi slovnici (str. 96): manj ko, bolj ko, dalj ko, spet brez kot.

Na MO RS imamo veliko težav z zapisovanjem imen pravnih aktov, dokumentov in ukazov. Prebrali smo že vaš odgovor v razdelku Vejica pri označevanju dokumenta, pa še zmeraj se zastavljajo vprašanja. Na primer:

• Ali je treba postaviti vejico, kadar sta navedeni dve zaporedni številki? Prva označuje številko aneksa, druga pa številko pogodbe:

... tako piše v aneksu št. 1 št. 4300-149/2018-1 z dne 25. 5. 2018 ...

• Kako je s pisanjem številke dokumenta, ki sicer ni zapisana v naslovu dokumenta, temveč na koncu dokumenta poleg datuma in pred podpisom? In še, ali je vejica kakor koli odvisna od naslova dokumenta, ki se v tem primeru zapisuje z veliko začetnico, saj gre za uradno ime?

... dostavil je Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti št. 003357 z dne 17. 7. 2918.

• In še, ali isto pravilo velja tudi za navajanje več številk uradnih listov?

... na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS št. 103/04, 103/11), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih (Uradni list RS št. 41/07, 4/11, 86/11) ...

• Kadar navajamo v oklepaju najprej izdajatelja dokumenta, najbrž za tem in pred številko navedbe dokumenta ni vejice?

... uvedli so novo pogodbo (MO, št. 0070-21/2018-14 z dne 19. 12. 2018) ...

Zanima me pravilna postavitev vejice v naslednjem stavku:

• Z odvozom odpadkov začnemo zgodaj zjutraj, zato priporočamo da zabojnike za praznjenje pripravite večer pred dnevom odvoza.

Ali je potrebno pred da postaviti vejico?

• Večina govorcev, izstopajoč je predsednik Borut Pahor, dosledno, uporablja v svojem izražanju črko z. Tako slišimo: »... z starimi silami« »...z pogledom« itd. Nas so učili, da se Z uporablja pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki. Kaj je vaše mnenje?

• V zadnjem času je uporaba povratno osebnega zaimka postala "pravilo": išče se, gradi se, odpira se, našel se je itd.

Lahko to sprejmemo, kot pravilno izražanje?

V naših besedilih se pogosto pojavljata besedni zvezi, ki se v angleščini glasita:

• ADDENDUM NO 1 TO PROVISIONAL LIST OF "A" ITEMS

in

• ADDITION NO 1 TO PROVISIONAL LIST OF "A" ITEMS.

Zanima me, ali lahko

• prvo besedno zvezo v slovenščini prevajamo kot DODATEK št. 1 K ZAČASNEMU SEZNAMU TOČK POD „A“ (v skladu z internim dogovorom namreč besedo "dodatek" uporabljamo s predlogom "k" in ne z rodilnikom)

ter

• drugo besedno zvezo (tu se beseda "dopolnitev" veže z rodilnikom) kot DOPOLNITEV št. 1 . ZAČASNEGA SEZNAMA TOČK POD „A“.

Če povzamem: je torej v prvem primeru možna predložna vezava in v drugem primeru rodilniška vezava, če samostalniku v obeh primerih sledi številka?

Zanima me, kako se pregiba francoski priimek Duchamp, na primer v stavku:

• Mineva 100 let od nastanka Duchampove Fontane (v tem primeru gre za umetnika Marcela Duchampa).

Prav tako prosim za pojasnilo logike oz. načela v ozadju takšnega pregibanja. Glavni razlog za to vprašanje je, da pripomoček Besana popravlja zapis Duchampova Fontana v Duchampeva Fontana.

Zanima me, kako bi pregibali špansko mesto Lloret de Mar.

Zanima me, zakaj se deležniki na -č nekaterih glagolov končajo na -eč in ne na -oč, čeprav glasovi c, č, ž, š, j običajno preglasijo končnice (npr. klicati – kličoč in ne kličeč, pisati – pišoč itd.) Zakaj ima pri drugih glagolih deležnik na -č končnico -eč (npr. kričati – kričeč, molčati – molčeč itd.)? Gre pri slednjih za preglas ali kakšno drugo pravilo? In ali torej obstaja neko splošno pravilo za tvorjenje deležnikov na -č z -eč ali -oč? Zakaj ima glagol klicati deležnik na -čkličoč in ne klicajoč kot npr. glagol naricati – naricajoč?

Zanima me, ali me lahko usmerite glede zapisovanja imen severnoameriških indijanskih ljudstev, npr. Suji, Navajo, Mohawk, Puyallup, Hopi, Pajut itd. Se načeloma držimo zapisov v ameriški angleščini, razen ko gre za že uveljavljene slovenske zapise (npr. Apači ali Komanči), ali pa obstaja kakšno drugačno pravilo? Prevajam zgodovino ZDA Howarda Zinna, v kateri so omenjena vsa zgoraj navedena ljudstva (in morda še kakšno).

Na vas se obračam z nasledno dilemo, o kateri bi želel vaše mnenje/kritiko. V času, ko so nastajali prevodi Haškovega Švejka, si prevajalci še niso dovolili skoraj nobenega odmika od kodificirane norme. Prevajali so ga iz jezikovno nekorektne, žive češčine v jezikovno zelo korektno knjižno slovenščino. Z velikim spoštovanjem do vseh Haškovih prevajalcev, posebej na tem mestu do Vogla in Zupančiča, trdim naslednje: tudi njuni prevodi so jezikovno več kot očiten (in slab) kompromis. Predlagam torej, da bi si prevajalec namesto knjižnega jezika izbral korektno obliko pogovornega jezika ali enega od pokrajinskih govorov ali nadnarečij. Samo takšen, živi jezik bi bil lahko ekvivalent Haškovemu jeziku. Poskusil sem, kako bi deloval prenos v nadnarečni pogovorni slovenski jezik, v približno ljubljanščino, čeprav sem nanjo le za silo priučen. Nisem naravni govorec/'native speaker' .../ ljubljanščine, torej bi potreboval še jezikovnega svetovalca-lektorja za ljubljanščino.

PRIMERJAVE:

• Haškovo izvirno besedilo - označeno s Hašek,
• slovenski prevod Hermana Vogla - označen z Vogel,
• slovenski prevod Jožeta Zupančia - označen z Zupančič,
• na koncu pa je naveden poskus »novega« prevoda (označeno PK); denimo, da je to zasnova hipotetično ustreznejšega prenosa v nadnarečni pogovorni slovenski jezik:

1. primerHašek: »Tak nám zabili Ferdinanda,« řekla posluhovačka panu Švejkovi, který ....Vogel: »Pa so nam ubili Ferdinanda,« je rekla strežnica gospodu Švejku, ki se je ...Zupančič: »Torej Ferdinanda so nam počili,« je rekla gospodinja Švejku, ki ...PK: »(No), pa so nam ubil/počl/fental Ferdinanda,« je gospodinja/snažilka/čistilka rekla Švejku, ki ...Komentar:

• Hašek takoj zastavi dialog (dobesedni navedek) v pogovornem jeziku, spremni stavek pa upošteva pravila knjižnega jezika (gl. zaim. který).
• Oba prevajalca se zatečeta h knjižnemu jeziku, torej takoj odstopata od izvirnika, Vogel manj kot Zupančič
• Posluhovačka – strežnica?; primernejši izraz je gospodinja, pri kateri je Švejk, domnevam, stanoval. Strežnice so npr. v bolnišnicah.

2. primerHašek: »Kerýho Ferdinanda, paní Müllerová?« otázal se Švejk, nepřestávaje si masírovat kolena, „já znám dva Ferdinandy.« ...Vogel: »Katerega Ferdinanda, gospa Müllerjeva?« je vprašal Švejk, ne da bi si nehal masirati kolena, »jaz poznam dva Ferdinanda.« ...Zupančič: »Katerega Ferdinanda, gospa Müllerjeva?« je vprašal Švejk, ne da bi si nehal masirati kolena, xxx »poznam dva Ferdinanda.«PK: »Ja kerga Ferdinanda pa, gospa Müller,« vpraša Švejk, ne da bi si nehal masirat kolena, »jest poznam dva Ferdinanda ...«

Zanima me, katera je pravilna oblika pridevnika, izpeljanega iz izrazov mizogin (sovražnik žensk) oziroma mizoginija (sovraštvo do žensk). Opažam, da se na spletu pojavljajo tri različice: mizogin (rod. mizoginega), mizoginski in mizoginističen.

Kateri bi bil najustreznejši, če želimo besedo ohraniti v obliki tujke in je ne prevajati s 'sovražen do žensk'.

Kako se pravilno izoblikuje pridevnik iz samostalnika oboa? Z j-jem ali brez? Torej ali oboin ali obojin?

Kako je pravilno v spodnjih in podobnih primerih, ko se pridevnik nanaša na vse naštete stvari in ne samo na prvo stvar:

• Enosemenski plodovi ali zrna udomačenih pšenice, koruze in riža so poglavitna človekova hrana in prispevajo več kot 50 odstotkov k energiji, ki jo s hrano vnese v telo.

ALI

• Enosemenski plodovi ali zrna udomačene pšenice, koruze in riža so poglavitna človekova hrana in prispevajo več kot 50 odstotkov k energiji, ki jo s hrano vnese v telo.

IN podoben primer

• ... ki se širi od današnjih Iraka, Sirije, Libanona, Izraela, Palestine in Jordanije

ALI

• ... ki se širi od današnjega Iraka, Sirije, Libanona, Izraela, Palestine in Jordanije

Zanima me pridevniška oblika v primerih, kot sta celulozni acetat in celulozni nitrat. Namreč, v strokovnih člankih in na spletu sem opazil samo varianti celulozno acetaten oziroma celulozno nitraten, čeprav bi sam tvoril obliki celuloznoacetaten in celuloznonitraten.

Sončev mrk, Lunin mrk, Saturnovi naravni sateliti, Sončeve pege, Jupitrove lune itd.

Kot vidite, so v rabi večinoma svojilni pridevniki, kar se tiče nebesnih teles, kar potrjuje tudi velika začetnica pri pridevnikih.

Sprva sem mislil, da so to vrstni pridevniki, ampak mi velika začetnica ni šla v iz glave, nato pa sem le dojel, da gre za svojilne.

Kako to, da so svojilni pridevniki pri nebesnih telesih bolj prisotni v rabi kot pa vrstni pri tej tematiki (zemljepisna lastna imena)?

Zanima me, ali je pridevnik, izpeljan iz pokrajine oziroma grofije Cornwall, cornwallski ali cornwalski. V pravopisnem slovarju ne najdem podobnega primera, da bi lahko izhajala iz analogije, razen kak Albertvílle albertvílski. V pravilih podobnega primera ne najdem, v besedilnem korpusu prevladuje cornwallski.

Kupila je majico lila/lile barve.

Katera oblika pridevnika je ustrezna?

Ukvarjam se s podnaslavljanjem, ki zaradi prostorske omejenosti zahteva precej gospodarno rabo jezika. Pred kratkim sem prevajal oddajo, pri kateri so omenjali listine in zemljevide v zvezi z otokom. Dobil sem predlog, da bi uporabil listine in zemljevide vezane na otok. Meni se to zdi hrvatizem, zato sem raje uporabil glede otoka, lahko pa bi tudi povezane z otokom ali v zvezi z otokom. Imam prav, da konstrukcija vezan na v slovenščini v takem kontekstu ni pravilna? Vem, da obstaja raba vezan na v smislu 'biti odvisen od nekoga ali nečesa', ampak to je že drugačen pomen.

Ko že menim, da natančno vem, katere besede so prislovi in katere kazalni zaimki, v osnovnošolskih učbenikih najdem primere, kot so tam, tukaj, takrat, tedaj itd. navedene kot primere kazalnih zaimkov. Niso to prislovi? Učencem rečem, naj si (v primeru dvoma) pomagajo tako, da poskusijo dodati zraven besede samostalnik, in če ne gre, potem je to prislov. K sreči, jih le peščica opazi, da bi nekatere besede lahko bile oboje. Prosim za preprosto razlago, da jo bom lahko prenesla učencem.

Zanima me, ali lahko naštevam brez dvopičja. PRIMER: Pripomočki -- računalnik, zvezek, pisalo. Ali je pomišljaj tu odveč?

Katero ločilo je pravilno med obema besednima zvezama v tem pregovoru? V rabi opažam predvsem vejico in pomišljaj, redkeje pa tudi vezaj. Kaj menite?

Sem študentka PV na PEF LJ. Pišem diplomsko nalogo iz pravljic. Potrebujem razlago, kaj pomeni ime Cepecepetavček (ne le cepetavček). Enako je ponavljanje pri besedah šepešepetaVček (zakaj tu V na mesto l kot pri šepetalcu), gologologlavček, trdotrdoglavček.

Beseda presnojedec je ustreznica za besedo vegan(ec), vegetarijanec pa za besedo nemesojedec. Se s tem strinjate?

Zadnje čase v korpusih opažam pogostost besede surovina, zato me zanima, če je v gastronomiji njena raba pravilna. Uporabljamo v kulinariki sestavine, surovine ali kaj drugega? Ponujamo lokalno pridelane surovine, sestavine …? Je pravilna raba besede delicija, ki naj bi označevala okusno jed?

Kaj pove stavek o osebi? Več ve, kot zna.

Botanični slovar ima iztočnico fotosintezno barvilo, torej je pridevnik fotosintezen (barvilo, ki sodeluje pri svetlobnih reakcijah fotosinteze).

V besedni zvezi fotosintetski organizmi pa je v rabi druga vrsta pridevnika.

Se da to ločevanje razložiti s pomenskim razločevanjem pridevnika, ki ga ta dva opravljata v teh dveh besednih zvezah?

Zanima me, kakšna je razlika med rabo nedoločnika in glagolnika/gerundija.

Pri zanikanih povedih uporabljamo rodilnik, a vendar je tudi nekaj izjem, pri katerih je pravilna raba tožilnika. Je morda spodnja poved ena izmed njih? Je »veliko ustanov ne uspe narediti« pravilno ali je treba zamenjati v »veliko ustanovam ne uspe narediti«?

• Veliko ustanov ne uspe narediti ustreznega komunikacijskega kanala in tako uspešno obveščati zaposlene, kolege o dogajanju in doseganju rezultatov organizacije.

Zanima me, ali obstaja rodilnik množine samostalnika zlo, zla, s?

Zanima me, kakšna je razlika med naslednjima dvema stavkoma:

Počasi sem vozil in pazil, da tovor ne zdrsne dol.Počasi sem vozil in pazil, da tovor ne bi zdrsnil dol.

Ali je prva oblika, torej tista s sedanjikom v odvisnem stavku, res bolj slovenska in značilna za lepše izražanje v slovenščini? Ali pa gre le za odtenke in za razliko v pomenu – in dopušča stavek s pogojnikom »več verjetnosti«, da bo tovor zdrsnil dol?

Robert Baden-Powell, ustanovitelj skavtov, je večkrat imenovan kar z vzdevkom Bi-Pi. Kako se ta pravilno zapiše in sklanja: Bi-Pija, Bi-Pi-ja ...? Kaj pa njegovo polno ime: Roberta Badna-Powella?

Zanima me, kako bi lahko sklanjali naslednja francoska zemljepisna imena, ne da si pomagamo z določili tipa "mesto/kraj itd" :

• imena, ki so v fr. ženskega spola: Bonne Terre, Mare Longue, Rose Belle
• tista, ki so v francoščini množinska, npr. Cent Gaulettes, Quinze Cantons, Quatre Bornes ...
• tista, ki imajo v francoščini določni člen za ženski spol: La Rochelle, La Louise ...

Prvo skupino bi sklanjala po moški sklanjatvi, torej: Bonne Terre/Bonne Terra ... Mare Longue/Mare Longua ... Ali bi lahko tu imena pustila v imenovalniški obliki, npr. "Sem v Bonne Terre"?

Drugo skupino bi tudi sklanjala po moški sklanjatvi: Cent Gaulettesa/Quinze Cantonsa/Quatre Bornesa. Primer: Gredo proti Quatre Bornesu. Ali bi bilo mogoče tudi: Gredo proti Quatre Bornes?

Tudi imena tretje skupine bi sklanjala po moški paradigmi: La Rochelle/La Rochella/La Rochellu ... La Louise/La Louisa/La Louisu, kar pa me moti tu, je določni člen, ki v francoščini izraža ženski spol. Ali bi bilo v teh primerih torej mogoče samostalnike sklanjati po ženski paradigmi: La Louise/La Louise/La Louiso ...? Primer: Rad imam La Louiso/La Louise?

Slikarja Johanna Martina Schmidta imenujejo Kremser Schmidt, Kremser-Schmidt in Kremserschmidt. Za sklanjanje v slovenščini je sicer najprijaznejša zadnja oblika, ki pa je tudi manj pogosta. Ali je oblika z vezajem primernejša? Lahko sklanjamo Kremser Schmidta? Ali bi morali Kremserja Schmidta?

Nisem prepričana glede sklanjanja imena Ringo Starr, v nekaterih dnevnoinformativnih vrih piše namreč drugače. Je prav torej:

• z Ringo Starrom ali z Ringom Starrom?
• o Ringu Starru ali o Ringotu Starru?
• Ringov sosed ali Ringotov sosed?

Ali se Google Forms ipd. reči sklanjajo ali ne in kako?

Med lektoriranjem sem naletel na težavo, kako sklanjati imena španskih romarskih poti v Santiago de Compostela. Zanima me, ali se Camino Ignaciano, Camino Frances, Camino Vasco ... sklanjajo v obeh sestavinah ali obravnavamo Ignaciano, Frances, Vasco ... kot nesklonljivi prilastek. Torej:

• Camino Ignaciano se v Baskiji v majhnem delu prekrije s Caminom Vascom. ali
• Camino Ignaciano se v Baskiji v majhnem delu prekrije s Caminom Vasco.

Zanima me, kako sklanjati kratico HMF (hidroksimetilfurfural-spojina, ki nastaja pri pregrevanju oz. s staranjem medu).

Izgovarjamo: Ha, eM, eF. Kratica HMF kot iztočnica ni vključena v slovar slovenskega pravopisa 2001, bi zato lahko ostala prednostno nesklonljiva?

Zanima me, kako se pravilno sklanja priimek Rimele. Rimeleja ali Rimeleta? Pojavljata se obe različici, prosim pa za razlago, katera je pravilna in zakaj.

Nikita Nagorni (priimek Нагорный nekateri prečrkujejo tudi kot Nagornij) je ruski telovadec. Kako sklanjati njegov priimek? V medijih sem pred časom zasledila, da priimek ruskega politika Navalni sklanjamo Navalnega, Navalnemu ... (ne Navalnija); iz tega izhaja tudi izražanje svojine z desnim prilastkom, torej stranka Navalnega.

Zapomnila sem si, da smo se v šoli učili, da slovanske priimke na -ski, -čki, -cki ipd. sklanjamo po 4. moški sklanjatvi: Čajkovski -ega, Pavlovski -ega, Novicki -ega …; druge iz pridevnikov nastale priimke pa sklanjamo samostalniško: Maly -ja, Mirni -ja, Hrbaty -ja, Vyborny -ja, Južni -ja … Izjema je Gorki -ega, a je to zapisano tudi v pravopisnem slovarju.

Kako naj sinu v 9. razredu osnovne šole razložim, kaj je prav in zakaj? Po katerem pravilu naj se ravna/ravnamo, če je prav Navalnega?

Katero pravilo naj upošteva/upoštevamo pri sklanjanju slovenskega priimka Matičetov? Kot je razložila ga. profesorica pred nekaj dnevi v jutranji oddaji neke televizije, si je Milko Matičetov priimek izbral sam, pomeni pa 'vnuk Matičeta' = Matičetov. Takih priimkov naj bi bilo v Sloveniji zelo malo, tak naj bi bil tudi priimek Pengov. A če pogledamo v pravopisni slovar, se Pengov sklanja po 1. moški sklanjatvi: Pengova Pengovu … Sam Milko Matičetov naj bi želel, da bi uporabljali obliko, ki izraža svojilnost: Matičetovega Matičetovemu …, iz tega izhaja tudi izražanje svojine z desnim prilastkom, torej knjiga Matičetovega. Pri sklanjanju upoštevamo željo lastnika imena? Kaj če tega ne vemo? Priimki na -ov naj bi se sklanjali po 1. moški sklanjatvi.

Kako se sklanja moško romsko ime Ali Paolo Dibrani?

Kako se sklanja glavno mesto Benina Porto Novo? Se sklanjata obe sestavini (iz Porta Nova, v Portu Novu), samo druga (iz Porto Nova, v Porto Novu) ali morda samo prva (iz Porta Novo, v Porto Novo)? Vem, da ste na vprašanja o sklanjanju tujih zemljepisnih imen odgovarjali že večkrat, vendar med odgovori svojega ne najdem.

Besedno zvezo javno dobro pregibnik Besana sklanja javnega dobrega, javnemu dobremu ..., v vaši svetovalnici pa ste svetovali drugače (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/742/kako-sklanjamo-zvezo-skupno-dobro). Česa naj se torej držimo?

Ali se besedna zveza mini serija piše skupaj ali narazen?

• »V letu 2020 nas čaka preobrat, v februarju bomo organizirali delavnice, hiša je bila zgrajena v času secesije …«

Nekateri lektorji so mi dejali, da je takšen način napačen, in mi svetovali, naj zamenjam:

• »Leta 2020 nas čaka preobrat, februarja bomo organizirali delavnice, hiša je bila zgrajena med secesijo …«?

Kateri način je pravilen ali pa morda kar oba?

V SP je organizatorka pisana poševno – kaj to pomeni? Torej mora biti organizatorica? Raba je na strani organizatorke.

Kateri zapis ima prednost: džakuzi ali jacuzzi, džoker ali joker, džambo ali jumbo?

Kako pravilno sloveniti besedo wellness?

Pri pisanju sem se srečala z besedami multitasker (oseba, ki zlahka opravlja več opravil hkrati), breaking news, newsroom in viralni video. Na spletu in na vaših straneh nisem našla odgovora, zato vas prosim za pomoč – ustreznejši oziroma slovenski izraz. Ali pa se lahko uporablja omenjene tuje besede, npr.:

• Sem multitasker, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu.

• Sem, oseba, ki zlahka opravlja več opravil hkrati, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu.

• Ampak, ko neko zgodbo pokriješ kakovostno, ko izdelaš video in prenos v živo za breaking news v dobesedno nekaj minutah, ko vidiš koliko ljudi spremlja tvoje delo, takrat je občutek neprecenljiv.

• Sama bi, če bi lahko izbirala, tudi po zdravstveni krizi delala od doma z možnostjo, da lahko grem vsaj dva- do trikrat na teden v newsroom.

Prosim vas tudi za usmeritev – link, kje lahko v prihodnje preverjam pravilnost besed, izrazov?

Zanima me kakšno je knjižno slovensko ime za ogroženo živalsko vrsto Mustela lutreola, saj se zanjo pojavlja več ustreznic: evropska vidrica, nerc, norka in evropski mink. Iz etimološkega slovarja izvemo, da so besede nerc, norka in mink prevzete, za besedo vidrica pa sumim, da je hrvaškega izvora. Čeprav že Pleteršnik navaja pomen vidrica, tako za manjšo vidro, kot tudi za vrsto die Krebs-Otter, kar je starejša nemška ustreznica za Mustelo lutreolo. Katera beseda je torej najustreznejša in katera je izvorno slovenska, ljudska?

Kateri pridevnik je ustreznejši – lahek ali lahkoten, če govorimo o oblačilih ...?

• Biotera, član skupine Vaiolia
• Biotera, članica skupine Vaiolia

To bo zapisano v logu.

Kljub jasnemu odgovoru na omenjeno temo (Kitajski zid, Berlinski zid) se poraja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno velike začetnice pisati pri PRVI sestavini poimenovanja, namreč Veliki kitajski zid. Ta besedna zveza (torej s pridevnikom veliki) je nadvse pogosta in menim, da ne gre za lastnostno poimenovanje ("velik" Kitajski zid), temveč za del lastnega poimenovanja. Ne vidim smisla v zapisu veliki Kitajski zid (saj vsi vemo, da je velik, zakaj bi torej to sploh zapisali – razen seveda kot del lastnega poimenovanja). Kaj menite o tem?

Prosim Vas za odgovor na naslednje vprašanje:

Navodilo: V povedi podčrtajte/določite stavčne člene in njihove dele.

Zaustavljanje izgube biotske raznovrstnosti mora postati tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah.

Predvsem me zanima, kako je tukaj s povedkovim določilom. Sta to lahko postati (glagol v nedoločniku) in hkrati tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah (samostalniška besedna zveza v imenovalniku) ali je v tem primeru povedkovo določilo le postati (glagol v nedoločniku) - v tem primeru bi me zanimalo, kateri stavčni členi predstavljajo nadaljevanje povedi (tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah)?

Zanima me razlog za obstoj precejšnjega števila »zastrupljenih« besed v slovenskem jeziku, katerih pomen se razlaga ravno obratno od tega, kar bi morale pomeniti, glede na besede iz katerih so sestavljene.

Recimo beseda “NI” izraža zanikanje. Beseda “RES“ izraža dejstvo. Beseda “RESNICA" (RES-NI-CA) pa naj bi tudi izražala dejstvo, čeprav bi glede na njeno sestavo morala pomeniti zanikanje dejstva, torej nedejstvo.

Še en primer:

Beseda “UM” izraža sposobnost mišljenja. Beseda “RAZ” izraža nekaj, kar je bilo prej, in sedaj ni več. Beseda “RAZUM“ (RAZ-UM) pa je definirana kot sposobnost vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave, glede na njeno sestavo pa bi morala pomeniti ravno nasprotno.

Z uporabo takšnih besed na zavedni ravni torej nekaj lahko govorimo, na podzavedni ravni pa v bistvu sporočamo ravno obratno. Kdo je odgovoren za takšne oksimorone v slovenskem jeziku in kako jih odpraviti?

Kako pravilno izražamo svojino pri TIC-u (Turistično-informacijskem centru)? Ticev, TIC-ev, Tičev spletni katalog …?

Besedilo govori o dečku, ki s sabo nosi majhno ponev, ki je simbol neke ovire, težave. Naslov je Toni in njegova mala ponov. (ALI majhna ponev?) Ko ponev v besedilu prvič omenimo, uporabimo nedoločno obl. prid. majhna, nato pa ves čas določno mala. Ali drži?

Zanima me, ali se svojilni pridevnik iz imena Vittorio tvori z j (po naslednjem zgledu iz SP: Mario - Marijev) ali brez te podaljšave (v SP sta npr. navedena Verrocchio – Verrocchiev in D'Annunzio – D'Annunziev).

Zanima me, kako je z rabo svojilnega pridevnika v primeru besede pes. a) Čigav trebušček? ____________ . b) Ovratnico namestite visoko na __________ vrat.

Katera beseda (oz. pridevnik) je ustreznejša pri poimenovanju te vrste pridevnika?

Na vas se obračam z vprašanjem, kako določiti, katere vrste je določen kvalifikator. Naprimer: pren. (preneseno), je pomenski kvalifikator, preg. (pregovor) je socialnozvrstni kvalifikator. Pri pregledu gradiv, ne znam natančno določiti, kateri kvalifikator spada v kakšno vrsto (slovnični, pomenski, terminološki, ekspresivni,..). Težave imamo pri teh kvalifikatorjih:

 gozd. (gozdarstvo)  rel. (religija)  zast. (zastarelo)  nar. (narečno)

Da ne bom za vsako besedo posebej odpiral teme, bom vse tri besede, ki jih ne zaznam v SSKJ-ju, omenil tukaj. Zanima me, kaj je razlog, da teh besed (še) ni v SSKJ-ju?

• izkles: npr. izkles zoba

• medikan: nevarna vremenska situacija, ki ima podobne značilnosti kot orkan in nastane v Sredozemlju

• fit: npr. fit postava

Zanima me, ali ima glagol imeti svoj trpnik. Prav tako me zanima, katere pogosteje uporabljene slovenske besede nimajo svojega trpnika.

Zanima me za eno izjemo, pri kateri se vrstni pridevnik iz kraja tvori drugače kot pri drugih krajih z isto končnico. Govorim o kraju Žalec, kjer je vrstni pridevnik žalski. V drugih primerih krajev z isto končnico, kot so Logatec, Rogatec, Bovec, pa se pridevnik konča na -ški.

Kaj je torej razlog, da je Žalec (žalski) izjema?

Zanima me, kako se tvori pridevnik iz krajev Krk in Omišalj in kakšna je oblika za prebivalce teh dveh krajev.

Zakaj se sestavini v Smelt Olimpija ujemata v Hotel Turist pa ne? A se sestavini v Hotel Turist ne ujemata v spolu, sklonu in številu? Kje se ne ujemata?

Ob 11. uri in 2 minuti nastopi koledarska zima.

Ali je samostalnik minuta v tem primeru v pravilnem sklonu?

Zanima me, kako je prav: Njegova ime in priimek se ponovita ali Njegovo ime in priimek se ponovita. Najprej navedemo njegovo ime in priimek ali Najprej navedemo njegova ime in priimek?

O sestavljenem osebku in ujemanju s povedkom ste že veliko pisali, vendar med vprašanji nisem našla odgovora, kaj je pravilno v spodnjih primerih. Zanima me, v kakšnem številu mora biti povedek, če ob njem stoji osebek sestavljen iz zvez niti - niti ali ne - ne. Najlepša hvala za odgovor.

• V tem koronskem času nista pomembni/ni pomembna niti politika niti vera.
• Na podelitev diplom nista prišla/ni prišel niti oče niti mama.
• V shrambi nista bila/ni bil na razpolago ne sladkor ne moka.
• Ponoči nista marala/ni maral voziti ne Peter ne Maja.

Zanima me posebna uporaba besede pač. Ali jo je možno uporabiti kot zanikanje? Se pravi, da namesto jaz pač ne uporabimo le jaz pač. Primer 1: On ima rad adrenalinske športe, jaz pač. Kaj pa primer 2: On ima rad adrenalinske športe, jaz pač ...

Mnogi vpletejo v pripoved, ki se dogaja v preteklem času, prihodnjik. Menim, da je to narobe. Primer Rodil se je v Postojni, kjer je obiskoval osnovno šolo. Kasneje se bo s starši preselil v Koper, kjer bo obiskoval gimnazijo. Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer bo uspešno dokončal študij.

Zanima me vir in podrobnejši opis za uspavalo dial, ki sem ga našel v Pravopisu, medtem ko na spletu za ta pojem ne najdem drugega kot blagovno znamko Henklove kozmetike.

V Jezikovni svetovalnici sem našla dve obliki pridevnika, izpeljani iz samostalnika poker, in sicer pokrski in pokerski. Iskala sem ju na Franu, a ju nisem našla. Ko sem si ogledala sklanjanje samostalnika poker (rod. pokra in pokerja), mi je postalo jasno, da je upravičena tudi pridevniška dvojnica. Poiskala sem še eno podobno besedo, tj. pufer (rod. pufra in puferja) in spet na Franu nisem našla pridevnika, razen v besedni zvezi púferska kapacitéta vôde. Ko sem si ogledala samostalnik pufer, sem videla, da ga farmacevti sklanjajo le pufer pufra (tako je tudi v korpusu Gigafida 2.0). V korpusu Gigafida 2.0 je mogoče najti obe obliki, pufrski in puferski. Začeli so me zanimati pridevniki, izpeljani iz samostalnikov na -er. Tako sem v korpusu našla tudi take, kot so čartrski, gangstrski, helikoptrski, celo hekrski, na Franu pa opazila, da je rodilnik samostalnika bager tudi bagerja, pridevnik pa poleg do zdaj veljavnega bagrski tudi bagerski. Kako si vse to razlagati?

Se piše Panonska Slovenija z veliko ali malo začetnico? Panonska nižina je z veliko.

Zanima nas, kako pravilno zapisati sestavljen pridevnik, ki se nanaša na storitev, ustanovo ipd. s področja zdravstvene preventive. V iskalniku "Nova beseda" najdemo tako zapis zdravstveno-preventiven kot tudi zdravstvenopreventiven. Ker želimo v strokovnih besedilih s tega področja uporabljati pravi izraz, me zanima, katera različica zapisa je pravilna, torej zdravstveno-preventivni pregled ali zdravstvenopreventivni pregled.

Če je beseda večpomenka, je predstavljena v enem slovarskem sestavku, njeni pomeni pa so označeni z arabskimi številkami. Če pa je beseda enakoizraznica oz. enakozvočnica je njen pomen predstavljen v ločenih slovarskih sestavkih. Zanima me, če je beseda krilo, večpomenka ali enakoizraznica ali pa kar oboje.

Zanima me, kam postaviti vejico, kadar se poleg polnega imena podjetja v oklepaju hkrati zapiše še krajše ime podjetja, ki se ga uporablja v nadaljnjem besedilu:

• Pivka perutninarstvo, d. d., (v nadaljevanju Pivka) je danes edino slovensko specializirano podjetje za proizvodnjo piščančjega mesa in izdelkov v Sloveniji višje kakovosti.

Zanima me, ali je v tem primeru potrebna vejica?

• Iz dobljene koncentracije smo preračunali volumen(,) potreben za pripravo nove celične suspenzije.

Ali so vejice v spodnjih primerih ustrezno postavljene?

• Knjig niso prodajali, ampak podarjali in mnoge med njimi so bile avtorsko podpisane.

• Knjige so podarjali, in ne prodajali in mnoge izmed njih so hitro dobile novega lastnika.

• Niso podarjali starih zbirk, temveč nove in večina jih je pošla v manj kot eni uri.

Zanima me, ali bi pred veznikom in v spodnjem primeru morali pisati vejico in zakaj da oz. ne.

Z glasbo si boste lahko ustvarili predvidljivo zvočno kuliso, ki bo prekrila druge, morda bolj vabljive ali vznemirljive zvoke iz okolja in tako pomagala k večji osredotočenosti na vašo trenutno nalogo.

Zanima me kako je z vejico pred veznikom in zato? V katerih primerih jo pišemo in kdaj ne?

Pri slovenščini smo v okviru tematskega sklopa Skladnja obravnavali poved Upam, da ste zdravi in vas lepo pozdravljam.

Razvili smo debato, ali lahko pri tem stavku stoji vejica pred besedo in ali ne ter zakaj. Prosim vas za pojasnilo.

Zanima me, kakšen je velelnika glagola naužiti se. Naužij/naužijta/naužijte/naužijmo ... se svežega zraka - ali je pravilnejša oblika brez črke 'j'?

Kako naj si razložim zapis besedne zveze Koča na Gozdu. Ker to ni naselbinsko ime, me zanima, zakaj je Gozdu z veliko začetnico?

Pri pisanju bolezni z veliko začetnico me moti predvsem to, da jo s tem nekako povzdignejo, ji podelijo večjo moč, jo napravijo »bolj stvarno«, dejansko ustvarijo neke vrste »entiteto« ...

Zanima me, ali se ime znaka kakovosti, npr. zeleni znak kakovosti, piše z malo ali veliko začetnico? Na spletnih straneh je pisan z veliko, jaz pa se sprašujem, ali ne gre pri tem za poimenovanja priznanja, ki pomeni kakovost, in se torej piše z malo.

Ali se – po analogiji z Risi, Avseniki ..., ki ste jih že obravnavali v Jezikovni svetovalnici – tudi Zmaji in Železarji (člani hokejskih klubov) itd. pišejo z veliko začetnico (Npr. Na Jesenicah so zmagali Železarji.)? Kako pa je z orli (smučarskimi skakalci)?

Zanima me ali se avtomobilska znamkaMini piše z veliko začetnico, saj sem v članku v Delo, zasledila, da je pisec besedno zvezo mini countryman plug-in napisal z malo začetnico.

Pri pripravi novega odloka me zanima pravilno navajanje velike začetnice, in sicer: Odlok o komunalnem prispevku za območje Mestne občine Novo mesto ali mestne občine Novo mesto.

V rabi opažam oba pridevnika pri tej besedni zvezi. Ali sta oba pravilna in sta sopomenska ali je kako drugače s tem?

Zelo me zanimajo slovenski vezniki, predvsem arhaični, zato me zelo zanima, kje bi lahko dostopal do kakšnega arhiva z njimi. Svojo srečo sem že preizkusil na portalu Fran.si in to neuspešno, našel pa nisem niti slovarja slovenskih veznikov, kot na primer že obstaja za členke. Zanima me naslednje: Najpomembneje, kje lahko najdem popoln seznam slovenskih veznikov vnesenih v Fran oz. če lahko v njem iščem tudi določeno besedno vrsto ter kako? In drugo, nekoliko nevmesno, če je raba povedkovnika kot besedne vrste še aktualna in zakaj se ne poučuje niti pri podrobnejšem pouku oblikoslovja v srednji šoli ter ali je sploh vnešena v učni načrt? In še, če je v pripravi nova izdaja slovenske slovnice oz. vsaj prenovljena verzija Toporišičeve, in zakaj jezik že tako dolgo ostaja brez resnih sprememb na tem področju? Se zadnjo, četrto izdajo še splača kupiti?

Pred kratkim me je kolega novinar opozoril na novo geslo v omrežni različici Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki ga v moji tiskani izdaji še ni najti. Gre za izraz janšízem.

Ker gre očitno za politično občutljivo besedo, ki je bila v SSKJ vnesena v politično občutljivem času, me zanima sledeče:

• Kako se avtorji SSKJ odločijo, kdaj je neka nova beseda zrela za vnos v slovar? Obstajajo za to kakšni objektivni, merljivi kriteriji ali je to prepuščeno občutku in angažmaju posameznega avtorja?

• Zakaj beseda v SSKJ ni označena kot ekspresivna? Glede na to, da se beseda pojavlja izključno v kontekstu kritike ter zaničevanja neke politične usmeritve, glede na to, da pripadniki te politične usmeritve izraz zavračajo in ga smatrajo za zaničljivega, ter ker se izraz uporablja izključno v krogih, ki "janšizmu" niso naklonjeni ter ga zaničujejo, bi znalo pri izrazu iti za čustveno obarvano, ekspresivno besedo. Lahko na kratko argumentirate, zakaj se avtor ni odločil, da besedo v SSKJ označi kot ekspresivno?

• Ali obstaja še kakšna druga beseda v SSKJ, ki neko sodobno slovensko politično usmeritev poimenuje po aktivnem slovenskem politiku?

Prepričan sem, vključitev besede v SSKJ temelji na strokovnih argumentih. Z veseljem se bom s temi argumenti tudi seznanil, zato se veselim vašega kratkega pojasnila.

Ali gre v naslednjem primeru za vrinjeni stavek, zaradi česar bi morala biti pred besedno zvezo »v skladu« vejica, ali ne?

• V zvezi z dokumenti smo prosilcu, v skladu s petim odstavkom 6. člena zakona, posredovali napotilo ...

Brežiško jezero je drugo največje akumulacijsko jezero v Sloveniji, domačini pa ga imenujejo kar brežiško morje. Kakšne začetnice naj uporabim pri brežiškem jezeru in morju ter zakaj?

Zanima me, zakaj beseda izmerjenost ni v SSKJ?

Zanima me, kateri sklon je pravilen v spodnjih primerih, ko je rabljen namenilnik. Na Jezikovni svetovalnici sem našla več odgovorov glede zanikanja ob nedoločniku, vendar pa med odgovori nisem opazila, da bi bilo omenjen namenilnik. Ali za predment, ki stoji ob namenilniku, veljajo podobna načela kot za predmet ob nedoločniku? Primeri so na videz zelo podobni, ampak domnevam, da je sklon podobno kot pri nedoločniku odvisen od tega, kaj zanikamo. Najlepša hvala za odgovor.

• Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa.
• Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, saj ga je čakalo delo na vrtu.
• Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, ampak knjigo, ki mu jo je podaril prijatelj.
• Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, ampak je šel na sprehod po mestu.

Kako se pravilno piše ePub? HTMLin PDF že nekaj časa pišemo z velikimi črkami (upam, da je tako prav), pri ePub se pa ne moremo zediniti.

Zanima me, kako zapisujemo kratična in druga lastna imena podjetij v primeru, ko imajo ta izvorno grafično podobo tako spremenjeno, da ta ni v skladu s pravopisnimi pravili, na primer agencija dpa, podjetji cargo-partner, UniCredit. Ali v tem primeru v slovenskih besedilih upoštevamo pravila slovenskega pravopisa (DPA, Cargo partner/Cargo-partner) ali moramo ohranjati izvorni zapis imena z malo začetnico in vsemi drugimi grafičnimi (stilskimi) posebnostmi?

Prebrala sem vaš odgovor glede sklanjanja imena Jumbo Visma. Na uradni spletni strani moštva je (razen v obliki logotipa) ime zapisano Jumbo-Visma. Kateri zapis je pravilen?

Prosim vas za mnenje glede pravilnega zapisa in house. Trenutno se uporabljajo različni načini:

• z ležečo pisavo,
• vezajem,
• narekovaji in navedbo t. i.in-house.

Primeri:

• Kot t. i. javna naročila in-house lahko opredelimo tista naročila oziroma razmerja, ko naročnik (zavezanec za javna naročila) podeli naročilo »svojemu« podjetju in mu ni treba iskati naročila »zunaj na trgu«, kar pomeni, da je tako izključena uporaba pravil javnega naročanja.
• Instituta naročil in-house direktivi 2004/18 ES in 2004/17 ES normativno nista urejali, ampak se je ta institut razvil s sodno prakso Sodišča Evropske unije.
• ZJN-3 ureja štiri možne izvedbe javnega naročanja med osebami v javnem sektorju, in sicer vertikalno »in-house« naročanje ...

Zanima me, ali je prav pri 4-ih ljudeh ali pri 4 ljudeh.

Velikokrat naletim na problem, ko morem zapisati tuje ime ali ga izgovoriti. Večinoma, ko gre za zapis in izgovor imen tujih umetnikov, njihovih del, znamenitostih in podobno. Nekateri zapisi so ustaljeni in ni problem, pri ne toliko znanih, je problem. V katerem priročniku ali slovarju lahko poiščem pomoč?

Kateri zapis je pravopisno najprimernejši pri poimenovanju za napravo, ki meri upornost: ohmmeter, ohm meter, Ω-meter?

V knjigi pravljic iz leta 1998, Mladinska knjiga (Pravljičar) je snežna kraljica napisano vedno z malo začetnico. A tukaj ne gre za lastno ime, a je snežna kraljica le to kar ona je, njeno ime pa je drugačno? Npr. je mišljeno snežna kraljica Ana ali bi moralo biti pravilno napisano Snežna kraljica?

Pri ročnem zapisu velikih tiskanih črk Z in Ž nekateri zapišejo še črto na sredini. V šoli so nas učili brez te črte. Ali sta pravilni obe možnosti pravilni ali zgolj ena (brez črte)?

Zanima me kateri zapis je pravilen: Ebay ali eBay in zakaj prihaja do razlik v zapisu?

Zanima me ali se srednjenapetostno piše skupaj ali narazen? Predvidevam, da je to podredna zloženka, ampak bi vseeno želela obrazložitev.

Zanima me, kakšno je zaporedje navajanja virov istega avtorja, pri katerih se nekateri začnejo s števko, drugi pa z besedo. Navajam primere začetnega dela vira:

Selak, Kosto. 2 odpeva k lavretanskim litanijam Selak, Kosto. 19 pjesama u čast čudotvornoj Gospi od sresera ... Selak, Kosto. Štiriglasje

Bi bilo tako zaporedje pravilno?

Študentski svet Fakultete za farmacijo želi ohranjati slovenski jezik na čim višji ravni, zato nas zanima sledeče.

Na naši članici (UL FFA) smo pri prebiranju različnih aktov, pravilnikov in poslovnikov ter zapisnikov naleteli na neskladje pri zapisu okrajšave za študentski svet. Pojavljata se dve enačici za Študentski svet Univerze v Ljubljani: ŠS UL in ŠSUL. Podobno velja tudi za študentske svete članic: ŠSFFA ali ŠS FFA, ŠS UL MF ali ŠSULMF, ŠSFKKT ali ŠS FKKT itd.

Tukaj se poleg omenjenega zapisa skupaj oz. narazen pojavi še kombinacija z okrajšavo UL oz. Univerza v Ljubljani.

Zanima nas torej dvoje: ali je pravilneje pisati ŠS UL ali ŠSUL; ali je pravilneje ŠSFFA, ŠS FFA, ŠS UL FFA ali kaj drugega.

Zanima me, če je zapis WC-školjka pravilen ali bi ga morala pisati brez vezaja. Ali bi bilo glede na zapisano ustrezno tudi WC-deska in WC-sedež ali delam napako, če razmišljam o teh besedah kot o podrednih zloženkah?