brẹ́žati 2., -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Gabrje pod Krasom-Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gaber [gābǝr] samostalnik moškega spola

1. drevo beli gaber, LATINSKO: Carpinus betulus
2. stran usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran; lice

PRIMERJAJ: gabrje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gȃbrje, n. = gabrovje, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gabrje [gȃbrje] samostalnik srednjega spola

gabrov gozd; gabrje

PRIMERJAJ: gaber

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gabrov [gábrov] pridevnik

gabrov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.