Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
gándža tudi ganja -e [gándža] ž (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: zanimalo ga je, kako gandža raste // mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: devet odstotkov anketiranih je že poskusilo hašiš, gandžo ali skunk
Število zadetkov: 1