abdicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; abdicíranje (ȋ) odpovedati se (prestolu), odstopiti
abecedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abecedíranje (ȋ) |urejati po abecedi|: kaj ~ kartotečne listke
abolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abolíranje (ȋ) razveljaviti, odpraviti: kaj ~ ukrep, zakon
abonírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aboníranje (ȋ) ~ ~ v gledališču; abonirati se na kaj ~ ~ ~ časopis naročiti se
abortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abortíranje (ȋ) splaviti
abradírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abradíranje (ȋ) kaj Valovi ~ajo obalo izpodjedajo, rušijo; ~ tkivo ostrgati, izpraskati; Površine stroja zaradi drgnjenja ~ajo se obrabijo
absentírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; absentíranje (ȋ) neobč. odtegniti se, manjkati, ne udeležiti se: Absentiralo se je dvajset odstotkov volivcev
absolutizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolutizíranje (ȋ) kaj ~ ideje
absolvírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolvíranje (ȋ) kaj ~ študij prava |dokončati|; šol. žarg. ~ snov za izpit predelati, preštudirati
absorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absorbíranje (ȋ) kaj ~ pline, vlago vpijati, vsrkavati; neobč. Delo ga je popolnoma absorbiralo prevzelo
abstinírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; abstiníranje (ȋ) ne sodelovati, ne udeležiti se, vzdržati se: ~ ~ ob glasovanju; abstinirati se od česa ~ ~ ~ volitev
abstinírati -am (ȋ) Že deset let ~a |se vzdržuje alkoholnih pijač, tobaka, mamil|
abstrahírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abstrahíranje (ȋ) (odmisliti, izvzeti): kaj ~ nebistvene lastnosti stvari, pojavov; abstrahirati kaj iz česa ~ motnje iz sporočila
adaptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adaptíranje (ȋ) kaj ~ lokal preurediti, prenoviti, prilagoditi; ~ scenarij prirediti, predelati; adaptirati kaj na kaj ~ organe na spremenjeno okolje prilagoditi, prilagajati
adaptírati se -am se (ȋ) na kaj ~ ~ ~ novi delovni čas prilagoditi se, prilagajati se
adírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adíranje (ȋ) seštevati: kaj ~ števila
adjustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adjustíranje (ȋ) neobč. opremiti, pripraviti: kaj ~ uradni spis
adjustírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ za parado opremiti se, pripraviti se
administrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; administríranje (ȋ) upravljati; uradovati; |opravljati pisarniška dela|
adoptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adoptíranje (ȋ) posvojiti: koga ~ otroka
adresírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adresíranje (ȋ) neobč. naslavljati, nasloviti: kaj ~ pismo
adsorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adsorbíranje (ȋ) fiz. |vezati; zgoščevati|: kaj Oglje dobro ~a vlago
aerírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aeríranje (ȋ) grad. dodati, dodajati zrak, ozračiti: kaj ~ beton
aficírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aficíranje (ȋ) neobč. škodljivo vplivati, prizadeti: koga/kaj Njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi
afiliírati -am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afiliíranje (ȋ) pridružiti, pripojiti: kaj k/h čemu ~ banko k drugi banki
afirmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afirmíranje (ȋ) koga/kaj ~ svoj položaj utrditi, uveljaviti
afirmírati se -am se (ȋ) ~ ~ kot igralec uveljaviti se; afirmirati se pred kom/čim ~ ~ ~ svetom izkazati se, doseči priznanje
afišírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afišíranje (ȋ) neobč. pritrditi, izobesiti (lepak): kaj ~ razglas po vseh postajah
afnáti se -ám se nedov. -àj se -ájte se, -ajóč se, -áje se; -àl se -ála se, -àt se; afnánje; (-àt se) (á ȃ) neknj. pog. spakovati se, nenaravno, izumetničeno se vesti: Nehaj se afnati
agírati -am dvovid., nedov. -ajóč; agíranje (ȋ) neobč.: ~ v določenem okolju delovati, živeti; Igralci so agirali drug mimo drugega igrali; agirati proti komu/čemu ~ ~ nasprotniku delovati
agitírati -am nedov. -ajóč; agitíranje (ȋ) |pridobivati koga za kaj|: ~ na, pri volitvah; agitirati za koga/kaj ~ ~ kandidata, stranko
aglutinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aglutiníranje (ȋ) zdrav. sprijeti (se), zlepiti (se): kaj Serum ~a eritrocite; Celice ~ajo
agnoscírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; agnoscíranje (ȋ) neobč. prepoznati: koga/kaj ~ glas, osumljenca; agnoscirati koga/kaj po čem ~ osumljenega po glasu
agregírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; agregíranje (ȋ) neobč.: združiti, spojiti; kopičiti
áhati -am nedov. -ajóč, -áje; áhanje (á ȃ; ȃ) poud. ~ in ohati |govoriti ah|
áhniti -em dov. áhnjenje (á ȃ) poud. ~ od začudenja |z ah izraziti začudenje|
ájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ájanje (ȃ) otr. Punčka že ~a |spi, leži|; ajati koga otr. ~ otroka |pestovati, ujčkati|; poud. Vsi ga ~ajo |razvajajo|
ajatutájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ajatutájanje (á; ȃ) otr. |uspavati|: koga ~ otroka
ájčkati -am nedov. -ajóč, -áje; ájčkanje (ȃ) otr. |spati, ležati|: Otrok še ~a
àjd2 -te okrnj. glag. (ȁ); gl. ajdi
àjdi -te okrnj. glag. (ȁ) knj. pog. pojdi(te): ~ ~, čas je; ~ domov
ájfrati -am nedov. -ajóč, -áje; ájfranje (ȃ) neknj. ljud. biti ljubosumen: močno ~
ákati -am nedov. -ajóč, -áje; ákanje (á; ȃ) jezikosl. |izgovarjati glas a namesto o ali e|
akcentuírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akcentuíranje (ȋ) jezikosl. kaj ~ besede naglašati, naglaševati; ~ besedilo ‹onaglasiti›, ‹onaglaševati›
akceptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akceptíranje (ȋ) neobč. sprejeti: koga/kaj V družbi ga niso akceptirali; fin. ~ menico
aklamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aklamíranje (ȋ) koga/kaj ~ uprizoritev drame pozdravljati (s ploskanjem, z vzklikanjem); ~ koga pri volitvah izvoliti (s ploskanjem, z vzklikanjem)
aklimatizírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aklimatizíranje (ȋ) prilagoditi se, privaditi se: ~ ~ v novi pokrajini
aklimatizírati -am (ȋ) neobč. koga/kaj na kaj ~ sobne rastline na nekurjene prostore prilagoditi
akomodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akomodíranje (ȋ) neobč.prilagoditi: kaj čemu ~ svoj način življenja dejanskemu stanju
akomodírati se -am se (ȋ) neobč. prilagoditi se, privaditi se: čemu ~ ~ novim razmeram
akreditírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akreditíranje (ȋ) pooblastiti, imenovati: koga ~ poslanika, novinarja; fin. ~ dobavitelja pri banki |izdati akreditiv|; akreditirati koga za kaj Akreditirali so ga za veleposlanika
aktivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aktivíranje (ȋ) koga/kaj ~ mehanizem sprožiti; ponovno ~ delavca |sprejeti v službo|
aktivizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aktivizíranje (ȋ) |spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati|: koga ~ učence pri pouku
aktualizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aktualizíranje (ȋ) kaj ~ pouk, revijo posodobiti; publ. ~ vprašanje mladinskega prestopništva načeti, oživiti
akulturírati se -am se dvovid., nedov. -ájoč se; -an -ana; akulturíranje (ȋ) |prevzeti tujo kulturo, vrednote|
akumulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akumulíranje (ȋ) zbirati, kopičiti: kaj ~ energijo, vodo
akutírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akutíranje (ȋ) jezikosl. kaj |izgovoriti z nizkim tonom|; |zaznamovati z ostrivcem|
akvirírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akviríranje (ȋ) neobč. pridobivati, nabirati: koga/kaj ~ naročnike
alarmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alarmíranje (ȋ) koga/kaj ~ gasilce, policijo obvestiti, opozoriti; Novica je alarmirala vse prebivalce vznemirila, razburila
alegorizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alegorizíranje (ȋ) |prikazovati, izražati v prispodobi|: kaj ~ smrt, pravico
alfabetírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alfabetíranje (ȋ) (abecedirati): kaj ~ kartotečne listke
alienírati se -am se in alienírati -am [ije] dvovid., nedov. -ajóč se; alieníranje (ȋ) neobč. odtujevati se
alimentírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; alimentíranje (ȋ) neobč. preživljati, vzdrževati: koga/kaj ~ otroka; ~ investicijske sklade iz amortizacije
alkalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alkalizíranje (ȋ) kem. |narediti, delati alkalno|: kaj ~ raztopino
alkoholizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alkoholizíranje (ȋ) |dodajati alkohol|: kaj ~ vino
alocírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alocíranje (ȋ) gosp. razporediti, razporejati: kaj ~ stroške
alterírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alteríranje (ȋ) neobč. spremeniti, menjati: kaj ~ glas, sodbo; Tkivo ~a se spremeni
alternírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alterníranje (ȋ) neobč. menjavati se, premenjevati se: V glavni vlogi bosta alternirali dve igralki; alternirati z/s kom/čim ~ s soigralcem; jezikosl. Zveneči soglasniki ~jo z nezvenečimi soglasniki se premenjujejo
aludírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aludíranje (ȋ) izobr. namigovati: na koga/kaj V članku ~a ~ politične razmere
alunírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aluníranje (ȋ) teh. |pristati na Luni|
amalgamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amalgamíranje (ȋ) |prevleči z amalgamom|: kaj ~ baker; ~ steklo
amalgamírati se -am se (ȋ) publ. združiti se, spojiti se: Podjetji sta se amalgamirali
ameliorírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amelioríranje (ȋ) izboljšati (zemljišče): kaj z/s čim ~ nerodovitno površino z namakanjem
amerikanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amerikanizíranje (ȋ) kaj ~ način življenja
amerikanizírati se -am se (ȋ) hitro se amerikanizirati
amnestírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amnestíranje (ȋ) pomilostiti: koga ~ obsojenca
amortizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amortizíranje (ȋ) kaj ~ dolg |odplačevati|; ~ hranilno knjižico |razveljaviti|
amortizírati se -am se (ȋ) Stroj se bo amortiziral v desetih letih
amputírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amputíranje (ȋ) ‹odrezati, odstraniti›: komu kaj ~ bolniku nogo nad kolenom
analizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; analizíranje (ȋ) (razčlenjevati, presojati): koga/kaj ~ gospodarske razmere; kem. ~ snovi; šah. ~ pozicijo
anatematizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anatematizíranje (ȋ) koga/kaj neobč. ~ nosilce novih idej obsoditi, izobčiti; ver. izobčiti
anatomizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anatomizíranje (ȋ) neobč. koga/kaj ~ človekovo ravnanje (nadrobno) razstaviti, razčleniti
anektírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anektíranje (ȋ) |nasilno priključiti ozemlje|: koga/kaj k/h čemu Hitler je anektiral Avstrijo k Nemčiji; ~ deželo
anestezírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anestezíranje (ȋ) zdrav. (omrtvičiti, omamiti): koga/kaj ~ ranjenca, organ
angažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; angažíranje (ȋ) koga/kaj ~ igralce v gledališču zaposliti; ~ vse sile pritegniti, uporabiti; publ. To delo ga je popolnoma angažiralo zaposlilo, prevzelo
angažírati se -am se (ȋ) ~ ~ pri delu prizadevati si; angažirati se za kaj ~ ~ ~ spremembe v družbi zavzeti se, zavzemati se
angléžiti -im nedov. -en -ena; angléženje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/ kaj ~ imena slovenskih podjetij; poud. Rad ~i |govori angleško|
angléžiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Prvotni prebivalci se ~ijo
anglizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anglizíranje (ȋ) angležiti: koga/kaj ~ prebivalstvo
anglizírati se -am se (ȋ) angležiti se: Priseljenci so se hitro anglizirali
animírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; animíranje (ȋ) navdušiti, spodbuditi, razgibati: koga/kaj ~ občinstvo; animírati koga za kaj Animiral jih je za izlet
anketírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anketíranje (ȋ) |zbirati podatke, mnenja|: koga ~ bralce
anonsírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anonsíranje (ȋ) oglaševati: ~ po časopisih
anotírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anotíranje (ȋ) kaj neobč. ~ nekaj pripomb (na kratko) zapisati; pravn. ~ meddržavno pogodbo
antedatírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antedatíranje (ȋ) |navesti, navajati starejši datum|: kaj ~ potrdilo, prošnjo
anticipírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anticipíranje (ȋ) predvideti, predpostaviti: kaj ~ potek dogodkov; gosp. |vnaprej plačati|
antidatírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antidatíranje (ȋ); gl. antedatirati
antifonírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antifoníranje (ȋ) ver. |peti antifone|
antikizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antikizíranje (ȋ) |delati, narediti podobno antičnemu|: kaj ~ arhitekturo
ántilogaritmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ántilogaritmíranje (ȃȋ) mat. kaj ~ enačbo
antropomorfizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antropomorfizíranje (ȋ) |prisojati, prisoditi čemu človeške lastnosti|: kaj ~ božanstva
anulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anulíranje (ȋ) razveljaviti, uničiti: kaj ~ ček, pogodbo
apelírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; apelíranje (ȋ) na koga/kaj za kaj ~ ~ udeležence zborovanja za podporo (javno) pozivati, obrniti se na; ~ ~ čut za pravičnost sklicevati se
apercipírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; apercipíranje (ȋ) dojemati, spoznavati: kaj ~ svoje ravnanje
aplavdírati -am dvovid., nedov. -ajóč; aplavdíranje (ȋ) ploskati: komu ~ govorniku
aplicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aplicíranje (ȋ) kaj ~ znanje v praksi uporabiti, uveljaviti; aplicirati kaj na koga/kaj ~ čipke na obleko našiti; ~ pravilo na konkreten primer prenesti, prilagoditi
apnáriti -im nedov. apnárjenje (á ȃ) |žgati, prodajati apno|: Dolga leta je apnaril
apnáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; apnánje (-àt) (á ȃ) apniti: kaj ~ travnik
apnenéti -ím nedov. apnêni -íte, -èč -éča; -él -éla; apnenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) apneti
apnéti -ím nedov. ápni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; apnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Pri arteriosklerozi žile ~ijo
apníti -ím in ápniti -im nedov. ápni -íte in -i -ite, -èč -éča; -íl -íla in -il -ila, -ít in -it; apnjèn -êna in ápnjen -a; apnjênje in ápnjenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kaj ~ travnik, zemljo
apostrofírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; apostrofíranje (ȋ) koga/kaj v članku ~ domovino, prijatelja ogovoriti, nagovoriti; V uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej omenil, poudaril
apretírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; apretíranje (ȋ) kaj čemu proti ~ blago proti mokroti |obdelati|; ~ tkanino (oplemenititi)
aprobírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aprobíranje (ȋ) (uradno) odobriti, potrditi: kaj ~ šolske knjige
aproksimírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aproksimíranje (ȋ) neobč. (približno) oceniti, določiti: kaj ~ vrednost
aranžírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aranžíranje (ȋ) kaj ~ izložbo, stanovanje urejevati, opremljati; ~ turistična potovanja organizirati, pripravljati; ~ skladbo prirediti
aretírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aretíranje (ȋ) |prijeti, odvzeti prostost|: koga ~ osumljenca
argentinizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; argentinizíranje (ȋ) koga/kaj ~ priseljence
argentinizírati se -am se (ȋ) Priseljenci so se hitro argentinizirali
argumentírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; argumentíranje (ȋ) utemeljevati, dokazovati: kaj ~ predlog
arhaizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; arhaizíranje (ȋ) |delati starinsko|: kaj ~ jezik
arhivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; arhivíranje (ȋ) |dati, prenesti v arhiv|: kaj ~ dokumentacijsko gradivo
aritmetizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aritmetizíranje (ȋ) kaj ~ geometrijski izrek
armírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; armíranje (ȋ) |okrepiti z mrežo|: kaj ~ nosilni steber; ~ steklo
aromatizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aromatizíranje (ȋ) kaj ~ domači tobak; ~ kuhano vino odišaviti
arondírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; arondíranje (ȋ) |zaokrožiti zemljišča|: kaj ~ polja
artikulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; artikulíranje (ȋ) izgovoriti, izgovarjati: kaj ~ glas; neobč. ~ svoje stališče oblikovati
asanírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asaníranje (ȋ) |izboljšati razmere|: kaj ~ okolico mesta; ~ vodnjak
asfaltírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asfaltíranje (ȋ) kaj ~ cesto
asimilírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asimilíranje (ȋ) koga/kaj ~ izkušnje zgodovine sprejemati, usvajati; biol. ~ hrano ‹usvajati›
asimilírati se -am se (ȋ) ~ ~ s prvotnim prebivalstvom |spojiti se, zliti se|
asistírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asistíranje (ȋ) |strokovno sodelovati, pomagati|: komu ~ primariju pri operaciji
asociírati -am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asociíranje (ȋ) |povezovati, združevati z asociacijami|: kaj ~ predstave
asociírati se -am se [iji] (ȋ) neobč. ~ ~ za skupne dejavnosti povezovati se, združevati se
asortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asortíranje (ȋ) porazdeliti, razvrstiti: kaj ~ knjige po strokah
aspirírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aspiríranje (ȋ) neobč. prizadevati si za, potegovati se za: na kaj ~ ~ angažma; ~ ~ prvo mesto; zdrav. izsesavati; vsesavati
atakírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atakíranje (ȋ) neobč. naskakovati, napadati: koga/kaj ~ trdnjavo
àtemátski -a -o (ȁȃ) jezikosl. ~ glagol brezpriponski glagol
àtemátskost -i ž, pojm. (ȁȃ) jezikosl.
aterírati -am dvovid., nedov. -ajóč; ateríranje (ȋ) neobč. pristati: Letalo je prisilno ateriralo
atestírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atestíranje (ȋ) izdati atest, potrditi: kaj ~ napravo
atomizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atomizíranje (ȋ) razprševati: kaj ~ tekoče gorivo
atomizírati se -am se (ȋ) Družba se čedalje bolj ~a cepi, drobi
atrofírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atrofíranje (ȋ) zdrav. (upadati, usihati): Koža, mišičje ~a
avalírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avalíranje (ȋ) fin. |dati (menično) poroštvo|: kaj ~ menico
avansírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avansíranje (ȋ) komu kaj ~ obrtniku stroške za nakup materiala |dati naplačilo, predujem|; ~ v službi napredovati
avanzírati -am dvovid., nedov. -ajóč; avanzíranje (ȋ) star. napredovati (v službi): v kaj ~ ~ praporščaka; avanzirati za kaj ~ ~ prvega delavca
avivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avivíranje (ȋ) tekst. |poživiti, izboljšati|: kaj ~ tkanino
avizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avizíranje (ȋ) neobč. obvestiti, opozoriti: koga o čem ~ potnike o nevarnosti
avskultírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; avskultíranje (ȋ) zdrav. ‹osluškovati›: kaj ~ pljuča
ávtocenzurírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ávtocenzuríranje (ȃȋ) kaj ~ članek
avtografírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avtografíranje (ȋ) tisk. |lastnoročno pisati besedilo|: kaj Sestavljavec je stenografsko knjigo avtografiral
avtomatizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avtomatizíranje (ȋ) kaj ~ gibe; ~ poslovanje; ~ telefonski promet
avtorizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avtorizíranje (ȋ) potrditi: kaj ~ novi proizvodni postopek; ~ prevod romana |dati dovoljenje za prevod|
ažurírati1 -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ažuríranje (ȋ) urad. |odpraviti zaostanek|: kaj ~ knjigovodstvo
ažurírati2 -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ažuríranje (ȋ) krasiti, robiti z ažurjem; mrežiti: kaj ~ prt
babičeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; babičevánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |opravljati babiški poklic, biti babica|
bábiti se -im se nedov. -èč se -éča se; bábljenje (á ȃ) slabš. |družiti se z ženskami|
babljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; babljánje; (-àt) (á ȃ) Otrok ~a; slabš. babljati kaj ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|
bacníti in bácniti -em dov. bácni -te in -íte; bácnil -íla, bácnit, bácnjen -a; (bácnit) (í/ȋ/á á) star. brcniti, suniti: koga/kaj ~ kamen, psa
bagatelizírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; bagatelizíranje (ȋ) omalovaževati, podcenjevati: koga/kaj ~ probleme
bágrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bágranje (á; ȃ) kaj ~ zemljo
bagríti -ím nedov. bágri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bagrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) star. škrlatiti: kaj ~ tkanino
baháriti -im in baháriti se -im se nedov. bahárjenje (á ȃ) poud. |bahati se|: z/s kom/čim ~ (~) z zmagami; Baharil (se) je (s tem), da je bogat
báhati se -am se in baháti se -ám se nedov. -aj se -ajte se in -àj se -ájte se, -ajóč se, -áje se; -al se -ala se in -àl se -ála se, -at se in -àt se; báhanje in bahánje; (-at se in -àt se); (á; á ȃ) komu z/s kom/čim ~ ~ prijateljem s svojimi podvigi, s predniki; bahati se pred kom z/s kom/čim ~ ~ ~ gosti z novo obleko
bájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bájanje (ȃ) komu kaj ~ otrokom zgodbe; star. ~ dekletu usodo prerokovati; bajati o kom/čem ~ ~ jari kači
bájcati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bájcanje (ȃ) neknj. pog. lužiti
bájiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; bájenje (á ȃ) bajati: komu kaj ~ (otrokom) zgodbe
bakláti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; baklánje; (-àt) (á ȃ) Kres ~a |močno gori|
bakrenéti -ím nedov. bakrêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; bakrenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) privzdig. Drevje ~i postaja bakrene barve
bakríti -ím nedov. bákri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bakrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ pločevino
balancírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; balancíranje (ȋ); gl. balansirati
balansírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; balansíranje (ȋ) ~ na vrvi; balansirati koga/kaj ~ krožnike; balansirati z/s kom/čim ~ s skodelico
bàle okrnj. glag. (ȁ) pokr. pridi, pojdi: ~ noter
balínati -am nedov. -ajóč, -áje; balínanje (ȋ) ~ s sosedom
balíncati -am nedov. -ajóč, -áje; balíncanje (ȋ) pokr. balinati
balírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; balíranje (í) |stiskati v bale|: kaj ~ krmo
balkanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; balkanizíranje (ȋ) slabš. |uvesti, uvajati pravni nered|: kaj ~ deželo
balkanizírati se -am se (ȋ) slabš. Razmere v državi se ~ajo |postajajo neurejene|
balonáriti -im nedov. balonárjenje (á ȃ) šport. žarg. |leteti z balonom|
balzamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; balzamíranje (ȋ) koga/kaj ~ truplo
banalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; banalizíranje (ȋ) |delati, narediti banalno|: koga/kaj ~ dogodek
bándati -am nedov. -ajóč, -áje; bándanje (ȃ) neknj. pog. potepati se, popivati
bandažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bandažíranje (ȋ) koga/kaj teh. ~ cev oviti, poviti; zdrav. ~ roko obvezati, obvezovati
bankrotírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bankrotíranje (ȋ) |finančno propasti, iti v stečaj|
banováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; banovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti ban|
barantáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; barantánje; (-àt) (á ȃ) slabš. za koga/kaj ~ z mešetarjem za vola |pogajati se (za ceno)|; pešaj. barantati z/s čim ~ z lesom prekupčevati, kupčevati
bárati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; báranje (ȃ) star. vprašati, spraševati: koga kaj ~ soseda, kje je bil; barati za koga/kaj ~ ~ mnenje; ~ ~ soseda; barati po kom/čem ~ ~ gospodarju
barbarizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; barbarizíranje (ȋ) koga/kaj ~ razmere
barbarizírati se -am se (ȋ) Antična umetnost se je barbarizirala
báriti -im tudi baríti -ím nedov. -i -ite tudi bári -íte, -èč -éča; -il -ila tudi -íl -íla, -it tudi -ít, bárjen -a tudi barjèn -êna; bárjenje tudi barjênje; (-it tudi -ít/-ìt) (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj ~ mesne izdelke
baritírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; baritíranje (ȋ) papir. kaj ~ papir
barokizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; barokizíranje (ȋ) kaj ~ gotsko stavbo
bárvati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bárvanje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ steno z zeleno barvo
bárvati se -am se (ȃ) Listje se ~a
básati bášem tudi básati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte, bašóč tudi -ajóč, basáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; básanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj v kaj ~ orehe v žep tlačiti; ~ puško nabijati; knj. pog. basati kaj z/s čim ~ nahrbtnik z jabolki polniti; brezos., knj. pog. basati koga Na koncu meseca jih zmeraj ~e so v stiski za čas, denar
básati se bášem se tudi básati se -am se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. ~ ~ v avtobus, na vlak tlačiti se, riniti se; knj. pog. basati se z/s čim ~ ~ s potico |naglo, pohlepno jesti potico|
basírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; basíranje (ȋ) peti bas
básniti -im nedov. -èč -éča; básnjen -a; básnjenje (ȃ) neobč. bajati: komu kaj ~ otrokom zgodbe
bastardírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bastardíranje (ȋ) biol. križati: koga/kaj ~ rž in oves; bastardirati koga/kaj z/s kom/čim ~ žrebca z oslico
bátinati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bátinanje (ȃ) koga javno ~ tatu
báti se bojím se nedov. bój se -te se, -èč se -éča se, zastar. bojé se; bál se bála se; (bàt se) (á í) koga/česa ~ ~ sovražnika, toče; ~ ~ kaj začeti; ~i ~, da bo brat umrl; ~i ~, da ne bi brat umrl; omilj. ~im ~, da ni tako |menim, prepričan sem|; Nič se ne boj; poud. Ne boš mi ušel, ne boj se |nikar ne misli|; bati se za koga/kaj ~ ~ ~ otroka; ~ ~ ~ službo
báviti se -im se nedov. -èč se -éča se; bávljenje (á ȃ) pešaj. ukvarjati se: z/s kom/čim ~ ~ s financami
bávkati -am tudi bávkati bávčem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; bávkanje (ȃ; ȃ) Srnjak ~a
bazírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bazíranje (ȋ) publ. imeti kaj za osnovo, temeljiti: na kom/čem Industrija ~a ~ domačih surovinah
bdéti -ím nedov. bdì bdíte, bdèč bdéča; bdèl/bdél bdéla, bdèt/bdét; bdênje; (bdèt/bdét) (ẹ́ í); gl. bedeti
bebljáti -ám [bə in be] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bebljánje; (-àt) (á ȃ) Pijanec ~a; slabš. bebljati kaj ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|
becáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; becánje; (-àt) (á ȃ) pokr. brcati, suvati: koga/kaj ~ konja
beckáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; beckánje; (-àt) (á ȃ) v koga/kaj ~ ~ luknjo drezati, bezati
bečáti -ím nedov. béči -íte in bêči -íte, -èč -éča; béčal -ála in bêčal -ála; bečánje; (béčat in bêčat) (á í) Jelen ~i
bedáčiti -im nedov. -èč -éča; bedáčenje (á ȃ) poud. |govoriti neumnosti|
bedéti -ím [bə] nedov. -ì -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; bedênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ vso noč pri bolniku; neobč. bedeti nad kom/čim ~ ~ otroki paziti na otroke; skrbeti za otroke
bégati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; béganje (ẹ̑) Žival ~a po kletki; begati koga Sanje ga ~ajo; ~ mladini duha, misli
békati -am nedov. -ajóč, -áje; békanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) beketati
beketáti -ám in beketáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; beketánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) Jagnje ~a
beléti -ím nedov. béli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; belênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Lasje mu že ~ijo; privzdig. Sneg je belel v soncu se je bleščal, belo odražal
beléžiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; beléženje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ besede zapisovati; publ.: ~ hud mraz → opažati; ~ uspehe → dosegati
belíkati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; belíkanje (í; ȋ) Med drevjem se ~ajo hiše
belíti1 in béliti -im nedov. béli -te in -íte, -èč -éča; bélil -íla, bélit, béljen -a; béljenje; (bélit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ perilo; ~ stene; pokr. ~ hlode lupiti; neobč. ~ peč za kruh močno segrevati
belíti se in béliti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) privzdig.: Breze se ~ijo belo odsevajo, se bleščijo; Lasje se mu ~ijo postajajo svetli, beli
belíti2 in béliti -im nedov. béli -te in -íte, -èč -éča; bélil -íla, bélit, béljen -a; (bélit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj z/s čim ~ solato z oljem
beneficírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; beneficíranje (ȋ) kaj ~ delovno dobo
bentíti -ím nedov. bênti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bentênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) poud. koga/kaj ~ konja |preklinjati|; poud. bentiti nad kom/čim ~ ~ neposlušnim sinom |izražati jezo, nejevoljo|
beráčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; beráčenje (á ȃ) ~ po hišah; poud. beračiti za koga/kaj ~ ~ ljubezen, službo |ponižno prositi, prosjačiti|
bérsati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; bérsanje (ẹ̑) Vino se ~a se kvari
bérsiti se -im se nedov. -èč se -éča se; béršenje (ẹ̑) Vino se ~i se kvari
besedíčiti -im nedov. -en -ena; besedíčenje (í ȋ) slabš. |dosti, vsebinsko prazno govoriti|: ~ v prazno; besedičiti o kom/čem ~ ~ politiki
beséditi -im nedov. -èč -éča; -en -ena; besédenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč. pogovarjati se: z/s kom o kom/čem ~ s prijatelji o prihodnosti
besedováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; besedovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. pogovarjati se: ~ pred hišo; besedovati z/s kom o kom/čem ~ s prijatelji o umetnosti
besežírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; besežíranje (ȋ) cepiti z besežejem: koga ~ novorojenčke
besnéti -ím nedov. bêsni -íte in bésni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; besnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Pijanec ~i; poud. besneti na koga/kaj ~ ~ otroke |močno se jeziti|
besníti -ím nedov. bêsni -íte in bésni -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, besnjèn -êna; besnjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga Besnil ga je njihov smeh |delal jeznega|
betonírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; betoníranje (ȋ) kaj ~ cesto, temelje
bévkati -am tudi bévkati bévčem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč tudi -èč, -éča, -áje; bévkanje (ẹ̑; ẹ̑) Lisica ~a
bévskati -am tudi bêvskati -am nedov. -ajóč, -áje; bévskanje tudi bêvskanje (ẹ̑; ȇ) Pes ~a; slabš. Zadnje čase samo ~a |zadirčno govori|; bevskati na koga/kaj Pes ~a ~ tujca; slabš. ~ ~ soseda |zadirčno govoriti z njim|
bévskniti -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Pes ~e; bevskniti na koga/kaj Pes ~e ~ gospodarja
bévsniti -em tudi bêvsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Lisica ~e; bevsniti na koga/kaj Pes je bevsnil na gospodarja
bezáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bezánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj iz česa ~ murna iz luknje; bezati v kaj ~ ~ luknjo s palico; bezati po čem ~ ~ žerjavici brskati
bezgáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bezgánje; (-àt) (á ȃ) redk. v kaj ~ ~ pečico bezati; redk. bezgati po čem ~ ~ predalih brskati
bezljáti -ám [bə in be] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; bezljánje; (-àt) (á ȃ) Krave ~ajo; knj. pog., poud.: Kam pa ~aš |hitiš|; Na stara leta je začel ~ |lahkomiselno živeti|
bežáti -ím nedov. béži -íte tudi bêži -íte, -èč -éča; béžal -ála tudi bêžal -ála, béžat tudi bêžat; bežánje; (béžat tudi bêžat) (á í) ~ in se skrivati; ~ iz hiše, po polju; Čas ~i; knj. pog. Beži v posteljo, saj že spiš pojdi; poud. bežati od koga/česa ~ ~ odgovornosti |izogibati se odgovornosti|; bežati pred kom/čim ~ ~ zasledovalci; poud. ~ ~ delom |izogibati se dela|
béži -te okrnj. glag. (ẹ́; ẹ̑) ~, ~, saj ti nič ni; ~te, ~te, ne verjamem vam
bi [poudarjeno bì] pogojnik pomožnika; gl. biti2
bíčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bíčanje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ ujetnika; poud. ~ napake, razmere |močno grajati|
bíčati se -am se (í ȋ; ȋ) ~ ~ do krvi
bíksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bíksanje (í) neknj. ljud. ~ parket loščiti
bíksati ga -am ga (í) neknj. ljud. |počenjati neumnosti, lahkomiselnosti|: Ta ga pa ~a
bilancírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; bilancíranje (ȋ) redk. sestavljati zaključni račun
bíliti -im nedov. -èč -éča; bíljenje (í ȋ) redk. delati bilke: Ječmen že ~i
biljardírati -am nedov. -ajóč; biljardíranje (ȋ) igrati biljard: ~ s prijatelji
bímčkati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bímčkanje (ȋ) otr. koga Bimčkala ga je in božala |objemala, ljubkovala|
bíncati -am nedov. -ajóč, -áje; bíncanje (ȋ) pokr. vzh. pobrcavati, brcati: Konj ~a
bingljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; bingljánje; (-àt) (á ȃ) Kembelj ~a; bingljati z/s čim ~ z nogami
binírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; biníranje (ȋ) ver. |dvakrat maševati|
bírmati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bírmanje (ȋ) koga Birmal ga je mariborski škof
birokratizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; birokratizíranje (ȋ) slabš. kaj ~ državno upravo |uvajati birokratski sistem|
birokratizírati se -am se (ȋ) slabš. Ustanova se je birokratizirala |postajala uradniško toga|
bírsati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; bírsanje (ȋ); gl. bersati se
biseríti se -ím se nedov. bisêri se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se; biserjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) privzdig. lesketati se, iskriti se
bistríti -ím nedov. bístri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bistrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ učenca; bistriti komu kaj ~ otrokom duha
bistríti se -ím se (í/ȋ í) Voda se ~i
bíti1 bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ȋ) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem, pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo; biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet; biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna; biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehi
bíti se bíjem se (í ȋ) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
bituminírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bituminíranje (ȋ) kaj ~ lepenko
bivakírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; bivakíranje (ȋ) alp. ~ v steni
bívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bívanje (í) Verjame, da sreča v resnici ~a |obstaja, je|; pešaj. ~ doma, na deželi prebivati, živeti; neobč. bivati kaj ~ svet |živeti spojen v eno s svetom|
blagoslávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; blagoslávljanje (á) koga/kaj ~ vernike
blagoslovíti -ím dov. blagoslôvi -íte; blagoslôvil -íla, -ít, blagoslovljèn -êna tudi blagoslôvljen -a; blagoslovljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ vernike, zastavo
blagovóliti -im in blagovolíti -ólim dvovid., nedov. -i -ite in blagovôli -íte, -èč -éča; -il -ila in blagovôlil -íla, -it in blagovôlit; (-it in blagovôlit) (ọ́ ọ̑; í/ȋ ọ́) privzdig., z nedoločnikom Cesar je blagovolil potrditi mestne pravice
blagrováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; blagrovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ nevesto; ~ srečne trenutke
blamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; blamíranje (ȋ) koga ~ sodelavca pred predstojnikom osramotiti, osmešiti
blamírati se -am se (ȋ) ~ ~ pri izpitu osramotiti se, osmešiti se
blanšírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; blanšíranje (ȋ) kaj ~ kumarice pred vlaganjem ‹obariti, popariti›
blátiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; blátenje (á; á ȃ) koga/kaj poud. ~ sodelavce |sramotiti|; redk. ~ hišni prag mazati z blatom
blazíniti -im nedov. blazínjen -a; blazínjenje (í ȋ) kaj ~ stole
blaznéti -ím nedov. blázni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; blaznênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik ~i; poud. blazneti od česa ~ ~ bolečine, veselja |burno izražati bolečino, veselje|; poud. blazneti za kom ~ ~ dekletom |biti močno zaljubljen|
blázniti -im in blazníti -ím nedov. -i -ite in blázni -íte, -èč -éča; -il -ila in -íl -íla, -it in -ít, bláznjen -a in blaznjèn -êna; bláznjenje in blaznjênje; (-it in -ít/-ìt) (á ȃ; í/ȋ í) poud. koga Ta misel ga ~i |spravlja v zmedenost, zmoto|
blažíti -ím nedov. bláži -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; blažênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ bolečine; privzdig. blažiti koga Ljubezen ~i človeka |ga dela blagega, plemenitega|
blebetáti -ám in blebetáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; blebetánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) kaj ~ nerazumljive besede; slabš. |nespametno, nepremišljeno govoriti|
blečáti -ím nedov. bléči -íte in blêči -íte, -èč -éča, -áje; bléčal -ála in blêčal -ála; blečánje; (bléčat in blêčat) (á í) Srna ~i
bledéti -ím nedov. blédi -íte tudi blêdi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; bledênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Barve ~ijo; privzdig. Njegova slava ~i |upada|
bledíti -ím nedov. blédi -íte tudi blêdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -èn -êna; bledênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Mesečina ~i nebo
blefírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; blefíranje (ȋ) neknj. pog. slepiti: ~ na izpitu, pri kartanju; kaj ~ veselje
blêjati -am nedov. -ajóč, -áje; blêjanje (é; ȇ) Koze, ovce ~ajo
blekáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; blekánje; (-àt) (á ȃ) slabš. kaj ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|; slabš. ~ tjavdan |nespametno, nepremišljeno govoriti|
bleketáti -ám in bleketáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; bleketánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) Ovce ~ajo
blêkniti -em in blékniti -em dov. blêknjen -a in bléknjen -a; blêknjenje in bléknjenje (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) slabš. kaj ~ neumnost |v naglici izreči|; slabš. blekniti komu kaj o čem Menda (mu) nisi kaj bleknil o zadevi |izklepetal|
blesketáti se -ám se tudi blesketáti se -éčem se tudi blesketáti -ám tudi blesketáti -éčem nedov. -àj (se) -ájte (se) tudi -i (se) -ite (se), -ajóč (se), -áje (se); -àl (se) -ála (se); blesketánje; (-àt (se)) (á ȃ; á ẹ́) Okna (se) ~ajo v soncu
blestéti -ím nedov. blêsti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; blestênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. Rosa ~i v soncu se blešči, se lesketa; poud. ~ na plesu |vzbujati občudovanje|
blestéti se -ím se (ẹ́ í) neobč. Okna se ~ijo v soncu se bleščijo, se lesketajo
blêsti blêdem nedov. -i -íte, -óč; blêdel -dla tudi blédel blêdla, star. blèl blêla, bledèn -êna; bledênje; (blèst/blêst) (é) Bolnik ~e; blesti kaj ~ nerazumljive reči; blesti o kom/čem ~ ~ bojih
blêsti se blêde se (é) komu Vso noč se mu je bledlo; poud. Ali se ti ~e |Nerazsodno ravnaš, govoriš|; blesti se komu o kom/čem Bledlo se mu je o smrti
blestíkati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; blestíkanje (í; ȋ) neobč. blesketati se, lesketati se
bleščáti -ím nedov. bléšči -íte tudi blêšči -íte, -èč -éča; bléščal -ála tudi blêščal -ála; bleščánje; (bléščat tudi blêščat) (á í) neobč. Breze ~ijo iz zelenja se bleščijo; poud. ~ v družbi |vzbujati občudovanje|
bleščáti se -ím se (á í) Okna se ~ijo v soncu; brezos. bleščati se komu Od sonca se mu ~i
blindírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; blindíranje (ȋ) kaj ~ avtomobil
blíniti se -im se nedov. -èč se -éča se; blínjenje (ȋ) redk. razblinjati se
blískati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; blískanje tudi bliskánje (í) kaj Mornar ~a sporočilo; bliskati z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |pogledovati|; knj. pog. Fotografi ~ajo z aparati |fotografirajo z uporabo bliskovne luči|
blískati se -a se nedov. -aj se -ajte se tudi -ájte se, -ajóč se, -áje se; -al se -ala se tudi -ála se; blískanje tudi bliskánje (í) Za gorami se ~a; poud. Kolne, da se kar ~a |zelo|; bliskati se komu ~a ~ mu pred očmi; os. Luč se ~a skozi veje
blisketáti se -ám se tudi blisketáti se -éčem se in blisketáti -ám tudi blisketáti -éčem nedov. -àj (se) -ájte (se) tudi -i (se) -ite (se), -ajóč (se), -áje (se); -àl (se) -ála (se); blisketánje; (àt (se)) (á ȃ; á ẹ́) blesketati se, lesketati se
blískniti -em dov. blísknjenje (í ȋ) blisniti: Utrinek ~e; poud. Avto ~e mimo |šine, švigne|; bliskniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; brezos. V daljavi je blisknilo
blísniti -em dov. blísnjenje (í ȋ) Luč ~e; poud. Puščica ~e v zrak |švigne, šine|; blisniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |na hitro pogledati|; brezos. V temi je blisnilo
bliščáti se -ím se tudi bliščáti -ím nedov. blíšči (se) -íte (se), -èč (se) -éča (se), -áje (se); blíščal (se) -ála (se); bliščánje; (blíščat (se)) (á í) star. bleščati se
blížati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; blížanje (ȋ) kaj k/h čemu ~ kroglo (k) balinu; Ali naj ~am ali zbijam
blížati se -am se nedov. (ȋ) komu/čemu ~ ~ hiši; publ. Sezona se ~a (h) koncu se končuje
bljúvati -am in bljúvati bljújem tudi bljuváti bljúvam in bljuváti bljújem nedov. -aj -ajte in bljúj -te tudi bljúvaj -ájte in bljúj -te, -ajóč in bljujóč, -áje; -al -ala tudi -ál -ála, -at tudi -át, -an -ana tudi -án -ána; bljúvanje tudi bljuvánje; (-at tudi -àt) (ú; ú; á ú; á ú) kaj ~ kri; bljuvati na koga/kaj poud. Strojnice ~ajo ~ sovražnika; Pijanec ~a bruha
blodíti in blóditi -im nedov. blódi -te in -íte in blôdi -te in -íte, -èč -éča; blódil -íla in blôdil -íla, blódit in blôdit, blójen -a in blóden -a; blójenje in blódenje; (blódit in blôdit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) ~ po gozdu; neobč. bloditi koga/kaj Dekle ga ~i bega; ~ nerazumljive stvari blesti
blodíti se in blóditi se -i se (í/ȋ/ọ́ ọ́) neobč. blesti se: komu Vso noč se mu je blodilo
blokírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; blokíranje (ȋ) koga/kaj ~ cesto zapreti; ~ promet; ~ tekoči račun; ~ razvoj zavreti
bobljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; bobljánje; (-àt) (á ȃ) Voda v loncu ~a
bóbnati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bóbnanje (ọ̑) Bobnar ~a; bobnati kaj ~ koračnico; slabš. bobnati kaj o kom/čem ~ laži o sosedih |povsod razglašati, pripovedovati|; bobnati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi
bobnéti -ím nedov. bôbni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; bobnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Sod ~i; slabš. Govornik ~i z odra |vzneseno, vsebinsko prazno govori|
bobotáti -ám tudi bobotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; bobotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) V tolmunu nekaj ~a
bóčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; bóčenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ hrbet, obrvi
bóčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) Čez dolino se ~i most
bódckati -am in bôdckati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bódckanje in bôdckanje (ọ́; ȏ) poud. koga posmehljivo ~ prijatelja |dražiti, zbadati|; bodckati v koga/kaj ~ ~ blago
bodljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bodljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga/kaj ~ sošolca z iglo; ~ po blagu
bodríti -ím nedov. bôdri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bodrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. spodbujati, hrabriti: koga ~ tekmovalce
bogatéti -ím nedov. bogáti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; bogatênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ na tuj račun; ~ v denarju, °na denarju
bógati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; bóganje (ọ̑) star. ~ ~ med seboj ujemati, skladati se; star. bogati se z/s kom za kaj ~ ~ s prodajalcem za ceno pogajati se
bogatíti -ím nedov. bogáti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bogatênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ podjetje; ~ zemljo s humusom
bogatíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v znanju
bógmati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; bógmanje (ọ̑) star. ~ ~ in prisegati |potrjevati besede z bogme|
bogováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bogovánje; (-àt) (á ȗ) star. prerokovati
bohotáti -ám tudi bohotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; bohotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) Na vrtu ~a plevel
bohotéti -ím nedov. bohôti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; bohotênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Povsod je bohotelo zelenje
bohôtiti se -im se in bohotíti se -ím se nedov. -i se -ite se in bohôti se -íte se, -èč se -éča se; -il se -ila se in bohótil se -íla se; bohôtenje in bohotênje; (-it se in -ít se/-ìt se) (ó; ó ȏ; í/ȋ í) Po njivah se ~i osat
bojeváti se -újem se nedov. -ujóč se, -eváje se; -àl se -ála se, -àt se, -án -ána; bojevánje; (-àt se) (á ȗ) proti komu/čemu ~ ~ ~ bolezni, sovražniku; bojevati se za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo; bojevati se z/s kom/čim ~ ~ s sovražnikom
bojeváti -újem (á ȗ) poud., z notranjim predmetom kaj proti komu/čemu ~ boj proti osvajalcem |bojevati se|; poud. bojevati kaj z/s kom/čim ~ boj z boleznijo, s sovražnikom |bojevati se|
bojkotírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; bojkotíranje (ȋ) koga/kaj ~ državo, tekmo
bókati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bókanje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ doge, pločevino; gozd. ~ kopo
bókati2 -am nedov. -ajóč, -áje; bókanje (ọ́ ọ̑) lov. Srna ~a
bôksati -am tudi bóksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bôksanje tudi bóksanje (ó; ọ̑) Že dolgo ~a; boksati z/s kom ~ z izkušenim nasprotnikom; knj. pog. boksati koga/kaj ~ nasprotnika v trebuh suvati, udarjati
bôksati se -am se tudi bóksati se -am se (ó; ọ̑) knj. pog. Fantje so se spet boksali tepli, pretepali
bôksniti -em tudi bóksniti -em dov. bôksnjen -a tudi bóksnjen -a; bôksnjenje tudi bóksnjenje (ó ȏ; ọ́ ọ̑) knj. pog. koga/kaj ~ nasprotnika v trebuh udariti, suniti
boléhati -am nedov. -ajóč, -áje; boléhanje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Že dolgo ~a; bolehati na čem ~ ~ jetrih, pljučih; bolehati za čim ~ ~ jetiko, mrzlico, °na jetiki, mrzlici
boléti -ím nedov. bôli -íte, -èč -éča; bôlel -éla; (-èt/-ét) (ẹ́ í) koga Glava, zob me ~i; brezos. V prsih jo ~i
bóljšati se -am se nedov. -ajóč se; bóljšanje (ọ̑) Vreme se ~a
bóljšati -am (ọ̑) izboljševati: kaj ~ ceste
boljševizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; boljševizíranje (ȋ) slabš. koga/kaj ~ odnose v družbi |prilagajati boljševizmu|
boljševizírati se -am se (ȋ) slabš. Časopisi se ~ajo
bolováti● -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; bolovánje; (-àt) (á ȗ) biti bolan, bolehati
bolščáti -ím [u̯š] nedov. bôlšči -íte, -èč -éča; bôlščal -ála, bôlščat, -án -ána; bolščánje; (bôlščat) (á í) ~ izpod čela; bolščati v koga/kaj ~ ~ soseda, strop
bombardírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bombardíranje (ȋ) koga/kaj ~ mesto, ranjence; bombardirati koga z/s čim ~ prijatelja z vprašanji
bombírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bombíranje (ȋ) teh. kaj ~ pločevino |izbočiti, zaobliti|; Konzerva ~a |se ji izboči dno, pokrov|
bómkati -am nedov. -ajóč; bómkanje (ọ̑) zastar. |preveč uporabljati prihodnjik z bom|
bondírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bondíranje (ȋ) tekst. kaj ~ pletivo
bonificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bonificíranje (ȋ) komu ~ kupcu zaradi napake v blagu |dati popust|; bonificirati kaj ~ močvirje |izboljševati tla v močvirju|
bonitírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bonitíranje (ȋ) kmet. kaj ~ zemljišča |določati, določiti kakovost, uporabnost zemljišča|
bordírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bordíranje (ȋ) obrt. |delati, narediti obrobo|
boríti se -ím se nedov. bôri se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se, -ít se; borjênje; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) bojevati se: proti komu/čemu ~ ~ ~ sovražnikom; poud. boriti se skozi kaj ~ ~ ~ zamete |težko hoditi, iti|; boriti se za koga/kaj ~ ~ ~ obstoj; boriti se z/s kom/čim ~ ~ z nasprotnikom; poud. ~ ~ s spancem |s težavo se upirati|
bosáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; bosánje; (-àt) (á ȃ) neobč. hoditi bos
bosírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bosíranje (ȋ) |površinsko obdelovati, obdelati kamen|
bosopétiti -im nedov. bosopétenje (ẹ́ ẹ̑) poud. |hoditi bos|
bôsti bôdem nedov. -i -íte, -èč -éča; bôdel -dla in bódel bôdla, star. bòl bôla, bòst/bôst, bodèn -êna; bodênje; (bòst/bôst) (ó) Osat ~e; bosti koga v kaj Trnje me ~e ~ noge; poud. Vonj po pečenki ga ~e ~ nos |vznemirja, draži|; poud. bosti iz česa Žito že ~e ~ zemlje |raste|; bosti v koga/kaj ~ z iglo v tkanino; brezos. bosti koga V prsih ga ~e
bôsti se bôdem se (ó) Vola se ~eta; poud. bosti se z/s kom/čim ~ ~ s sosedi |spopadati se, prepirati se|; ~ ~ s hudimi skrbmi |mučiti se|
botanizírati -am nedov. -ajóč; botanizíranje (ȋ) |opazovati, zbirati rastline|
bótati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; bótanje (ọ́; ọ̑) star. pogajati se; mešetariti: za kaj ~ ~ ~ plačilo
botíti -ím nedov. bôti -íte, -èč -éča, -íl -íla, -ít, -èn -êna; botênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) |vlažiti seme|: kaj ~ fižol pred sajenjem
botrováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; botrovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. komu ~ otroku biti za botra; publ. botrovati čemu Mnogim prometnim nesrečam ~uje alkohol je glavni vzrok
božánstviti -im nedov. -en -ena; božánstvenje (á ȃ; ȃ) častiti (kot božanstvo): ~ naravo
bóžati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bóžanje (ọ̑) koga/kaj po čem ~ otroka po glavi; neobč. Veter ~a lica
božičeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; božičevánje; (-àt) (á ȗ) ~ doma
bóžkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bóžkanje (ọ̑) manjš.; otr. |božati|
brakírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; brakíranje (ȋ) |izganjati divjad z braki|
bránati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bránanje (á; ȃ) kaj ~ njivo
braníti in brániti -im nedov. bráni -te in -íte, -èč -éča; bránil -íla, bránit, bránjen -a; bránjenje; (bránit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ svoje stališče; ~ obtoženca; braniti koga/kaj pred kom/čim ~ hčer pred vsiljivci; ~ letališče pred napadom; braniti komu koga/kaj ~ komu nevesto, pijačo; ~ prijatelju piti
braníti se in brániti se -im se (í/ȋ/á á) česa ~ ~ zdravila
branjáriti -im nedov. -èč -éča; branjárjenje (á ȃ) ~ na tržnici
bráti bêrem nedov., 3. os. mn., privzdig. beró, -i -íte, -óč; brál -a, brát, brán -a; bránje; (bràt) (á é) znati ~ in pisati; publ. evropski (beri: zahodni) modernizem |razumi, to je|; brati komu kaj ~ otrokom pravljice; ~ knjigo; ~ usodo iz kart, zvezd, z dlani; neobč. ~ rože, suhljad nabirati, trgati
brátiti se -im se nedov. -èč se -éča se; -en -ena; brátenje (á ȃ) z/s kom ~ ~ s pijanci
brátiti -im (á ȃ) privzdig. koga Usoda je bratila ljudi |notranje, čustveno povezovala|
brázdati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brázdanje (á ȃ; ȃ) neobč. kaj Parnik ~a morje |dela brazdi podobne zareze|; neobč. ~ na njivi orati
brázdati se -am se (á ȃ; ȃ) biol. |deliti se|
brazdáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; brazdánje; (-àt) (á ȃ) ~ po vodi; star. brazdati komu kaj ~ sodelavcu ugled jemati ugled, sramotiti
brázditi -im nedov. -èč -éča; -en -ena; brázdenje (á ȃ) neobč. kaj Skrbi mu ~ijo obraz delajo gube; neobč. ~ na polju orati
brazgotíniti se -im se nedov. brazgotínjenje (í ȋ) zdrav. Rana se ~i |se celi|
bŕbati -am nedov. -ajóč, -áje; bŕbanje (ȓ) redk. brskati, bezati: ~ po nosu
brbljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; brbljánje; (-àt) (á ȃ) Otrok veselo ~a; slabš. brbljati o čem ~ ~ vsem mogočem |veliko, prazno govoriti|
brbotáti -ám tudi brbotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; brbotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) Voda v loncu ~a; poud. brbotati kaj ~ nerazločne besede |govoriti|
brbráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; brbránje; (-àt) (á ȃ) Voda ~a v loncu; poud. |veliko, prazno govoriti|; brezos. brbrati komu V želodcu mu ~a
brbúnkati -am nedov. -ajóč, -áje; brbúnkanje (ȗ) redk. Voda ~a brbota
bŕcati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bŕcanje (ŕ; ȓ) Konj ~a; brcati koga/kaj ~ nasprotnika; knj. pog. ~ žogo igrati nogomet; brcati v koga/kaj ~ ~ vrata
brcljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; brcljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. Otrok ~a
bŕcniti -em dov. bŕcnjen -a; bŕcnjenje (ŕ ȓ) koga/kaj ~ psa; kletv. Naj ga koklja ~e; slabš. ~ delavca iz službe |odpustiti|; brcniti v koga/kaj ~ ~ steno
brčáti -ím nedov. bŕči -íte, -èč -éča; bŕčal -ála; brčánje; (bŕčat) (á í) Bobni ~ijo
bŕčkati -am nedov. -ajóč, -áje; bŕčkanje (ȓ) redk. po čem ~ ~ predalih brskati, stikati
bréhati -am nedov. -ajóč, -áje; bréhanje (ẹ́; ẹ̑) redk. močno, hripavo kašljati
brejíti -ím tudi brêjiti -im nedov. brêji -íte tudi -i -ite, -èč -éča; -íl -íla tudi -il -ila, -ít tudi -it; brejênje tudi brêjenje; (-ít/-ìt tudi -it) (í/ȋ í; é ȇ; ȇ) Bik ~i
bremeníti -ím nedov. bremêni -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, bremenjèn -êna; bremenjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Izdatki za vojsko ~ijo državni proračun; publ. bremeniti koga česa ~ znanca pomoči pri vlomu → dolžiti, obtoževati
brenčáti -ím nedov. brénči -íte in brênči -íte, -èč -éča; brénčal -ála in brênčal -ála, brénčat in brênčat, -án -ána; brenčánje; (brénčat in brênčat) (á í) Čebela, muha ~i; poud. brenčati kaj ~ pesem |mrmraje peti|; poud. brenčati za kom ~ ~ dekletom |prizadevati si za ljubezensko naklonjenost|; brezos. brenčati komu V glavi mu ~i
brénkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brénkanje (ẹ̑) kaj ~ melodijo; poud. ~ eno in isto |govoriti, pripovedovati|; brenkati na kaj ~ ~ kitaro; slabš. brenkati po čem ~ ~ klavirju |igrati na klavir|
brenketáti -ám in brenketáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; brenketánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) rožljati, žvenketati: z/s čim ~ s ključi
brenkljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; brenkljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. kaj ~ melodijo; brenkljati na kaj ~ ~ kitaro
brénkniti -em dov. brénknjen -a; brénknjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ nekaj akordov; brenkniti na kaj ~ ~ harfo
brêsti brêdem nedov. -i -íte, -óč; brêdel -dla tudi brédel brêdla, star. brèl brêla, brèst/brêst, bredèn -êna; bredênje; (brèst/brêst) (é) kaj ~ vodo; bresti čez kaj ~ ~ reko; bresti skozi kaj ~ ~ grmovje; poud. bresti v kaj ~ ~ dolgove |zelo se zadolževati|
brestíti se -ím se nedov. brésti se -íte se tudi brêsti se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se, -ít se; brestênje; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) goniti se
bréziti se -im se nedov. -èč se -éča se; brézenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) goniti se
bréznati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; bréznanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Mačke se ~ajo gonijo
brezpripónski -a -o (ọ̑) jezikosl. ~ glagol
brezpripónskost -i ž, pojm. (ọ̑) jezikosl.
brígati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; bríganje (ȋ) knj. pog. za koga/kaj ~ ~ ~ podjetje skrbeti
brígati -am (ȋ) knj. pog.: koga To ga nič ne ~a zadeva; s smiselnim osebkom ~a jo, če vse propade ne zanima, ne prizadeva je
bríhtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bríhtanje (í) neknj. pog. koga ~ bolnika iz omame buditi, spravljati k zavesti
bríhtati se -am se (í) neknj. pog. Fant se je začel brihtati umsko razvijati
briketírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; briketíranje (ȋ) kaj ~ premogov prah |stiskati, stisniti v brikete|
briljírati -am nedov. -ajóč; briljíranje (ȋ) poud. z/s čim ~ z znanjem |vzbujati občudovanje|
brinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; briníranje (ȋ) teh. kaj ~ puškine cevi |prekrivati s kovinskim oksidom|
brísati bríšem nedov. brišóč, brisáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; brísanje (í ȋ) koga/kaj ~ otroka; ~ prah s cunjo; dov. ~i ime s seznama |izbriši|; brisati kaj ob kaj ~ čevlje ob predpražnik; brisati kaj v kaj ~ roke v brisačo; voj. žarg. brisati po čem ~ ~ tanku z mitraljezom |streljati|
brísati jo bríšem jo (í ȋ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |teči, hiteti|
brísati se bríšem se (í ȋ) Meje med ljudmi se ~ejo |izginjajo|; brisati se v kaj ~ ~ ~ predpasnik
briskírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; briskíranje (ȋ) ne upoštevati, podcenjevati: koga/kaj ~ tuje interese
bríti bríjem nedov. bríj -te, -óč; brìl/bríl -íla, brít, brít -a; brítje; (brít/brìt) (í ȋ) koga/kaj ~ si brado; poud.: ~ norce |norčevati se|; Sever ~e |piha|; brezos. Ves dan je brilo |rezko pihalo|
bríti se bríjem se (í ȋ) Fant se že ~e
brízgati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brízganje (ȋ) Voda ~a; brizgati kaj ~ belež na steno
brizgljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; brizgljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. kaj ~ vodo
brízgniti -em dov. brízgnjen -a; brízgnjenje (í ȋ) Kri ~e iz žile; brizgniti kaj ~ vodo v zrak
bŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; bŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) pokr. brskati
brkljáriti -im nedov. brkljárjenje (á ȃ) poud. |brkljati|
brkljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; brkljánje; (-àt) (á ȃ) ~ okoli hiše; knj. pog. brkljati za čim ~ po torbici za ključi brskati, stikati
brléti -ím nedov. bŕli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; brlênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Sveča ~i
brlízgati -am nedov. -ajóč, -áje; brlízganje (í; ȋ) Lokomotive ~ajo; ~ na, skozi prste
brlízgniti -em dov. (í ȋ) močno ~; brezos. V grmu je brlizgnilo
brljúzgati -am nedov. -ajóč, -áje; brljúzganje (ȗ) poud. ~ po blatu |brozgati|
brljúzgniti -em dov. brljúzgnjenje (ú ȗ) poud. kaj ~ vodo v obraz |pljusniti, brizgniti|
brlóžiti -im nedov. -èč -éča; brlóženje (ọ́ ọ̑; ọ̑) neobč. prebivati v brlogu
brnéti -ím nedov. bŕni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; brnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Struna ~i; brezos. brneti komu V glavi mi ~i
brnjáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; brnjánje; (-àt) (á ȃ) redk. ~ okrog hiše brkljati
brodáriti -im nedov. brodárjenje (á ȃ) ~ na Savi
brodíti bródim nedov. brôdi -íte, -èč -éča; brôdil -íla, brôdit; bródenje; (brôdit) (í/ȋ ọ́) ~ po blatu; ~ z rokami po laseh; broditi skozi kaj ~ ~ resje
brodljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; brodljánje; (-àt) (á ȃ) redk. brbotati, brbrati
brójiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; brójenje (ọ́; ọ̑) zastar. šteti
bromírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bromíranje (ȋ) |uvajati, uvesti brom v spojine|
broncírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; broncíranje (ȋ); gl. bronsirati
bronírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; broníranje (ȋ) brinirati: kaj ~ ohišje aparata
bronsírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bronsíranje (ȋ) kaj ~ okvir
bronzírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -a -ana; bronzíranje (ȋ); gl. bronsirati
brošírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; brošíranje (ȋ) |mehko vezati|: kaj ~ knjige
brózgati -am tudi brozgáti -ám nedov. -aj -ajte tudi -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -àl -ála; -at tudi -àt, -an -ana tudi -án -ána; brózganje tudi brozgánje; (-at tudi -àt) (ọ̑; á ȃ) ~ po močvirju
bŕskati -am nedov. -ajóč, -áje; bŕskanje (ŕ ȓ; ȓ) po čem ~ ~ pesku; ~ ~ žepih; brskati za čim ~ ~ listinami |iskati jih|
brskljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; brskljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. po čem ~ ~ predalu
bŕskniti -em dov. bŕsknjen -a (ŕ ȓ) koga/kaj ~ časopis od sebe suniti, odriniti
bŕsniti -em dov. bŕsnjen -a (ŕ ȓ) koga/kaj ~ papirje od sebe suniti, odriniti
brstéti -ím nedov. bŕsti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; brstênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Drevje, trta ~i
brstíti se -ím se nedov. bŕsti se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se; brstênje; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) redk. brsteti
brtvíti -ím nedov. bŕtvi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; brtvênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) tesniti: kaj ~ sod
bruceváti -újem, °brucováti -újem nedov. -ujóč, -eváje, °-ováje; -àl -ála, -àt; brucevánje, °brucovánje; (-àt) (á ȗ; á ȗ) šol. žarg. ~ do jutra
brúhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brúhanje (ú ȗ; ȗ) kaj ~ kri; poud. bruhati na koga/kaj Strojnice ~ajo (ogenj) na sovražnika |streljajo|; ~ ~ nasprotnika ogenj |silovito ga napadati|; Ognjenik je začel ~; Ponesrečenec ~a
brúhniti -em dov. brúhnjen -a; brúhnjenje (ú ȗ) kaj ~ pijačo iz sebe; poud. ~ v jok |nenadoma zajokati|; brezos., poud. Nesramnež, je bruhnilo iz dekleta |je reklo dekle|
brúnati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brúnanje (ȗ) prakt.sp. kaj ~ stene hiše |delati iz brun|
brúncati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brúncanje (ú; ȗ) prakt.sp. kaj ~ pot |tlakovati z brunci|
brúnčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brúnčanje (ú; ȗ) redk. bruncati
brúndati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brúndanje (ȗ) Medved ~a; brundati kaj ~ (si) pesem |mrmraje peti|
brunírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bruníranje (ȋ) brinirati
brusíti1 in brúsiti -im nedov. brúsi -te in -íte, -èč -éča; brúsil -íla, brúsit, brúšen -a; brúšenje; (brúsit) (í/ȋ/ú ú) kaj ~ dleto, steklo; neobč. ~ okus občinstva izboljševati; poud. ~ noge, pete |hitro hoditi, teči|; lov. žarg. Divji petelin že ~i |končuje svoj spev|; brusiti kaj ob kaj Golob (si) ~i kljun ob kamen |drgne|
brusíti2 in brúsiti -im nedov. brúsi -te in -íte, -èč -éča; brúsil -íla, brúsit, brúšen -a; brúšenje; brúsit (í/ȋ/ú ú) kaj Konj ~i vodo iz gobca izmetava; slabš. brusiti komu kaj ~ očetu očitke |očitati mu|
bŕzdati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bŕzdanje (ŕ; ȓ) koga/kaj ~ konje; poud. ~ čustva, strasti |obvladovati, zadrževati|
bŕzdati se -am se (ŕ; ȓ) poud. |obvladovati se, zadrževati se|
brzéti -ím nedov. bŕzi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; brzênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ z avtomobilom
brzojáviti -im dov. brzojávljen -a; brzojávljenje (á ȃ) komu/čemu kaj ~ agenciji novico; brzojaviti po koga ~ ~ očeta
brzojávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brzojávljanje (á) komu/čemu kaj ~ potnikom spremembe
búbati -am nedov. -ajóč; -an -ana; búbanje (ú; ȗ) otr. |boleti|: koga Glava ga ~a; brezos. Kje te pa ~a
bubljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; -àt, -án -ána; bubljánje; (-àt) (á ȃ) poud. Starec ~a |nerazločno govori|; poud. bubljati kaj ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|
búcati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búcanje (ȗ) otr. |dregati, zbadati|: koga/kaj ~ polža s slamico
bucikáriti -im nedov. bucikárjenje (á ȃ) neobč. ribariti (s trnki iz bucik)
búcniti -em dov. búcnjen -a; búcnjenje (ú ȗ) otr. |narahlo dregniti, zbosti|: koga/kaj ~ otroka
búcniti se -em se (ú ȗ) otr. |zbosti se|
bučáti -ím nedov. búči -íte, -èč -éča; búčal -ála, búčat; bučánje; (búčat) (á í) Morje ~i; brezos. bučati komu V glavi mi ~i
budáliti -im nedov. budáljenje (á ȃ) slabš. |nespametno govoriti, ravnati|
budíti -ím nedov. búdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, bujèn -êna; bujênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ zaspanca; neobč. buditi komu kaj ~ staršem spomine vzbujati
budíti se -ím se (í/ȋ í) Zgodaj se budi se zbuja
budžetírati -am nedov. -ajóč; budžetíranje (ȋ) fin. žarg. sestavljati proračun
búhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búhanje (ú ȗ; ȗ) Ogenj ~a iz odprtine; poud. Topovi ~ajo |zamolklo streljajo|; star. buhati koga v kaj ~ sošolca v rebra suvati; poud. buhati v koga/kaj Veter ~a ~ obraz |se s silo zadeva|
búhniti -em dov. búhnjen -a; búhnjenje (ú ȗ) Plamen ~e skozi odprtino; poud.: ~ v sobo |zelo hitro priti|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; redk. buhniti kaj v koga/kaj Buhnil ji je vodo v obraz |s silo vrgel|; poud. buhniti v koga/kaj V okno je buhnil veter |je s silo zadel|; brezos. Molči, je buhnilo iz nje |je jezno, glasno rekla|
buhtáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; buhtánje; (-àt) (á ȃ) star. Ogenj ~a iz peči buha
buhtéti -ím nedov. búhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; buhtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Ogenj ~i
búkati -am nedov. -ajóč, -áje; búkanje (ú) redk. Živina ~a se močno, zamolklo oglaša
búkati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; búkanje (ú ȗ; ȗ) Svinja se ~a se goni
búkniti -em dov. búknjenje (ú ȗ) Plamen ~e iz peči
búliti -im nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla; búljenje (ú) pokr. mukati
búljiti -im nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla, -en -ena; búljenje (ú ȗ) ~ predse; buljiti kaj ~ oči; buljiti v koga/kaj Kaj ~iš vame
búmfati -am nedov. -ajóč, -áje; búmfanje (ȗ) otr. |padati|; otr. bumfati po čem ~ ~ vratih |udarjati|
búmfniti -em dov. búmfnjenje (ú ȗ) otr. |pasti|
búniti se● -im se nedov. -èč se -éča se; búnjenje (ú ȗ) upirati se
búnkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búnkanje (ȗ) na kaj ~ ~ vrata; bunkati po čem ~ ~ oknu; poud. bunkati koga |tepsti|
búnkniti -em dov. búnknjen -a; búnknjenje (ú ȗ) koga v kaj ~ prijatelja v rebra; bunkniti po čem ~ ~ vratih
búriti -im nedov. -èč -éča; búrjen -a; búrjenje (ú ȗ; ȗ) neobč. koga/kaj Veter ~i morsko gladino jo dela valovito, razgibano; Ti dogodki so ga burili vznemirjali, razvnemali; neobč. ~ po sobi z nožem divjati
burjáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; burjánje; (-àt) (á ȃ) poud. Kam ~aš |hitiš|
búrkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búrkanje (ȗ) neobč.: koga/kaj ~ morsko gladino jo delati razgibano, valovito; Čustva ga ~ajo vznemirjajo, razvnemajo; neobč. Vino ~a iz posode pljuska
búšiti -im dov. búšenje (ú ȗ) Voda ~i iz votline; poud.: ~ iz hiše |hitro oditi, planiti|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; redk. bušiti ob koga/kaj Val ~i ~ skalo se s silo zadene
búškati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búškanje (ȗ) poud. koga/kaj po čem ~ fanta po hrbtu |udarjati s pestjo|
búškniti -em dov. búšknjen -a; búšknjenje (ú ȗ) poud. koga/kaj v kaj ~ sošolca v hrbet |suniti, dregniti|
búšniti -em dov. búšnjen -a; búšnjenje (ú ȗ) Plamen je bušnil iz strehe; poud.: ~ v sobo |hitro priti|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; redk. bušniti ob koga/kaj Veter ~e ~ okno |se s silo zadene|
bútati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bútanje (ú ȗ; ȗ) poud.: Topovi ~ajo |zamolklo streljajo|; Srce ~a |močno bije|; knj. pog. butati koga/kaj ~ sošolca s komolcem suvati, dregati; butati ob kaj Valovi ~ajo ~ obalo; poud. butati po čem ~ ~ vratih |močno udarjati|; knj. pog. butati z/s čim ~ z vrati loputati; brezos., poud. butati komu V glavi mu ~a |čuti topo bolečino|
bútniti -em dov. bútnjen -a; bútnjenje (ú ȗ) Para ~e iz kotla; poud.: Nič ne pomisli, kar ~e |hitro reče|; ~ v sobo |hitro priti|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; knj. pog. butniti koga/kaj ~ sosedo s komolcem suniti, dregniti; poud. butniti koga/kaj ob kaj Val je butnil ladjo ob breg |s silo vrgel|; butniti ob kaj Čoln ~e ~ breg
bužírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bužíranje (ȋ) zdrav. kaj ~ požiralnik
bzíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bzíkanje (í; ȋ) poud. Komarji ~ajo |brenčijo|; poud. bzikati kaj ~ slino |brizgati|
bzíkniti -em dov. bzíknjen -a; bzíknjenje (í ȋ) poud. kaj ~ slino |brizgniti|
cágati -am nedov. -ajóč, -áje; cáganje (á) neknj. ljud.: ~ pred odločitvijo obotavljati se, omahovati; Ne cagaj, vse bo še dobro ne obupuj
cájnati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cájnanje (ȃ) kovin. |kovati v palice|
cándrati se -am se tudi candráti se -ám se nedov. -aj se -ajte se tudi -àj se -ájte se, -ajóč se, -áje se; -al se -ala se tudi -àl se -ála se; -at se tudi -àt se; cándranje tudi candránje; (-at se tudi -àt se) (ȃ; á ȃ) slabš. |prostituirati se|
capáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; capánje; (-àt) (á ȃ) poud. |okorno stopati|: ~ za vozom
capkáti -ám in cápkati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála in -al -ala; capkánje in cápkanje; (-àt in -at) (á ȃ; ȃ) manjš.; poud. Otrok ~a za materjo |nerodno hodi|
capljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; capljánje; (-àt) (á ȃ) manjš.
1. poud. Otrok ~a za materjo |nerodno hodi|; slabš. ~ peš |hoditi|
2. slabš. capljati za kom/čim ~ ~ modnimi muhami |posnemati modne muhe|; ~ ~ razvojem v drugih državah |zaostajati|
caríniti -im nedov. carínjen -a; carínjenje (í ȋ) kaj ~ blago na meji
carjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; carjevánje; (-àt) (á ȗ)
carováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; carovánje; (-àt) (á ȗ) carjevati
cartáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; cartánje; (-àt) (á ȃ) neknj. pog. koga ~ otroka razvajati, ljubkovati
cartáti se -ám se (á ȃ) neknj. pog. Fantek se še vedno rad ~a pestuje, ljubkuje
cartljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; cartljánje; (-àt) (á ȃ) manjš., neknj. pog. koga ~ otroka razvajati, ljubkovati
cécati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cécanje (ẹ̑) pokr. vzh. sesati
cécniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) pokr. gor. klecniti, omahniti, zdrkniti
cedírati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cedíranje (ȋ) pravn. odstopiti: kaj ~ terjatev
cedíti -ím nedov. cêdi -íte in cédi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, cejèn -êna; cejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Polž ~i slino; ~ mleko precejati; cediti kaj iz česa ~ sok iz limone
cedíti jo -ím jo (í/ȋ í) poud. ~ ~ za zajcem |teči|
cedíti se -ím se (í/ȋ í) Gnoj se ~i iz rane; ~ ~ po bradi; poud. Sline se mu ~ijo po zaslužku |Zelo si želi zaslužka|; brezos. Od streh se je cedilo
cefedráti -ám [ce in cə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; cefedránje; (-àt) (á ȃ) star. cefrati
cefráti -ám [ce in cə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; cefránje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ blago, rob obleke
cefráti se -ám se (á ȃ) Srajca se na rokavih že ~a
céhati -am nedov. -ajóč, -áje; céhanje (ẹ́; ẹ̑) neknj. ljud. ~ cele noči popivati, veseljačiti
ceketáti -ám in ceketáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; ceketánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) Srake ~ajo; slabš. Na dvorišču so ceketale sosede |hrupno govorile|
celebrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; celebríranje (ȋ) |opravljati slovesen obred|
celéti -ím nedov. cêli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; celênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) redk. celiti se
céliti -im in celíti in céliti -im nedov. -i -ite in céli -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in célil -íla, -it, céljen -a; céljenje; (-ìt) (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́)
céliti se -im se in celíti se in céliti se -im se (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Rana se nerada ~i; brezos. celiti se komu Ranjencu se lepo ~i
cementírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; cementíranje (ȋ) kaj ~ tla; ~ kozarec, sod cimentirati; kovin. ~ jeklene predmete |utrjevati z ogljikom|
céncati -am in cencáti -ám [nenaglašeno cə in ce] nedov. -aj -ajte in -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -àl -ála, -at in -àt; céncanje in cencánje; (-at in -àt) (ẹ̑; á ȃ) neobč. omahovati, obotavljati se
cencljáti -ám [ce in cə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; cencljánje; (-àt) (á ȃ) manjš., neobč. omahovati, obotavljati se
céniti -im in ceníti in céniti -im nedov. -i -ite in céni -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in cénil -íla, -it, cénjen -a; cénjenje; (-it) (ẹ́; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ učenca zaradi vestnega dela; ~ svobodo in neodvisnost; ceniti koga/kaj po čem ~ človeka po dejanjih; dvovid. ceniti kaj Koliko boš cenil avto; Število prebivalcev ~jo že na sto tisoč
ceníti -ím nedov. céni -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, cenjèn -êna; cenjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ izdelke
cénkati se● -am se nedov. -ajóč se; -áje se; cénkanje (ẹ̑) pogajati se: za kaj ~ ~ ~ ceno
centralizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; centralizíranje (ȋ) osrediniti: kaj ~ državno upravo
centrifugírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; centrifugíranje (ȋ) kaj ~ perilo
centrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; centríranje (ȋ) kaj ~ kolo |naravnati, usrediti|; šport. Igralec je odlično centriral |podal žogo proti sredini|
cenzurírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; cenzuríranje (ȋ) kaj ~ filme, knjige; ~ uvodni del članka (izločiti, prepovedati)
cépati -am tudi cêpati -am nedov. -ajóč, -áje; cépanje tudi cêpanje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Sadje ~a na tla; poud.: ~ od utrujenosti |padati|; Prebivalstvo ~a od lakote |umira|; Drug za drugim so cepali v dvorano |prihajali|
cepetáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; cepetánje; (-àt) (á ȃ) ~ od veselja; ~ z nogami
cepetljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; cepetljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. ~ od nestrpnosti
cepétniti -em in cepêtniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ~ z nogami
cepidláčiti -im nedov. cepidláčenje (á ȃ) → dlakocepiti
cepíti in cépiti -im nedov. cépi -te in -íte, -èč -éča; cépil -íla, cépit, cépljen -a; cépljenje; (cépit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́)
1. kaj ~ drva; Spori ~ijo stranko
2. dvovid. cepiti kaj ~ vrtnico; cepiti kaj na kaj ~ merlot na ameriško trto
3. dvovid. cepiti koga/kaj ~ otroka; cepiti koga/kaj proti čemu ~ psa proti steklini
cepíti se in cépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Lasje, nohti se ~ijo; Naše moči se ~ijo
cépniti -em in cêpniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Hruška je cepnila v travo; knj. pog. ~ po tleh pasti; šol. žarg. ~ na maturi pasti, ne izdelati
ceremóniti -im nedov. ceremónjenje (ọ́ ọ̑) poud. |biti pretirano vljuden|
cernírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; cerníranje (ȋ) obkoliti, zajeti: kaj ~ vojaško enoto
cestníniti -im nedov. cestnínjenje (í ȋ; ȋ) neobč. pobirati cestnino
cestováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; cestovánje; (-àt) (á ȗ) star. potovati
cezéti -ím [ce tudi cə] nedov. cêzi -íte tudi cezì -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; cezênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Voda ne ~i več; brezos. Iz rane ~i
cianizírati -am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; cianizíranje (ȋ) kaj ~ sadike; kovin. ~ jeklo
cícati -am nedov. -ajóč, -áje; cícanje (ȋ) pokr. Ptice ~ajo
ciciríkati -am nedov. -ajóč, -áje; ciciríkanje (í; ȋ) Ptički ~ajo
cífrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cífranje (ȋ) star. krasiti, lepšati: koga/kaj ~ rob na prtu
cífrati se -am se (ȋ) star. lepotičiti se, lepšati se: Rada se ~a
cigániti -im nedov. cigánjen -a; cigánjenje (á ȃ) slabš. koga ~ ljudi pri kupčiji |goljufati, odirati|; slabš. Dovolj je ciganil okoli |prosjačil|
cigumígati -am nedov. cigumíganje (ȋ) slabš. |igrati na godalo|
cijáziti -im nedov. -en -ena; cijázenje (á ȃ) poud. kaj ~ vrečo na hrbtu |nositi|, v samokolnici |voziti|
cijáziti se -im se (á ȃ) slabš. ~ ~ ves dan |voziti se|
cíkati -am nedov. -ajóč, -áje; cíkanje (í ȋ)
1. knj. pog. na koga/kaj Na koga pravzaprav ~ate namigujete; Ta barva ~a ~ modro |je podobna|; poud. Menda ~a ~ sosedovo mlajšo hčer |si prizadeva za njeno naklonjenost|
2. Vino ~a |se kvari|
cikcákati -am nedov. -ajóč; cikcákanje (á ȃ; ȃ) Avto je začel ~
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 14289 zadetkov.