afektíran -a -o; bolj ~ (ȋ) nenaraven, izumetničen: ~ glas; ~a deklamacija
afektíranost -i ž, pojm. (ȋ) nenaravnost, izumetničenost
afrikáta -e ž (ȃ) jezikosl. zliti glas, zlitnik
agnoscírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; agnoscíranje (ȋ) neobč. prepoznati: koga/kaj ~ glas, osumljenca; agnoscirati koga/kaj po čem ~ osumljenega po glasu
ákati -am nedov. -ajóč, -áje; ákanje (á; ȃ) jezikosl. |izgovarjati glas a namesto o ali e|
alterírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alteríranje (ȋ) neobč. spremeniti, menjati: kaj ~ glas, sodbo; Tkivo ~a se spremeni
áltovski -a -o (ȃ) ~ glas
apikálen -lna -o (ȃ) jezikosl. jezičnokoničen
apikálni -a -o (ȃ) ~ glas
artikulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; artikulíranje (ȋ) izgovoriti, izgovarjati: kaj ~ glas; neobč. ~ svoje stališče oblikovati
aspiráta -e ž (ȃ) jezikosl. |pridihnjeni glas, pridišnik|
aspiríran -a -o (ȋ) pridihnjen
aspirírani -a -o (ȋ) jezikosl. ~ glas
bílabiálen -lna -o [ija] (ȋȃ) jezikosl. ustničnoustničen
bílabiálni -a -o [ija] (ȋȃ) ~ glas
blág -a -o; blážji -a -e (ȃ á á; ȃ; á; ȃ) ~ človek; njen ~i glas
blági -a -o (á; ȃ) zdrav. ~a smrt
blágo -ega s, pojm. (á; ȃ) reči kaj ~ega
blágost -i ž, pojm. (á; ȃ)
blagozvóčen -čna -o; -ejši -a -e (ọ́ ọ̑ ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) ~ glas
blagozvóčnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
bodrílen -lna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) neobč. spodbuden, hrabrilen: ~ glas
bodrílnost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. spodbudnost, hrabrilnost
brezzvóčen -čna -o (ọ́ ọ̑ ọ́; ọ̑) čudno ~ glas
brezzvóčnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
brezživljênjski -a -o (é; ȇ) bolnikov ~ glas; redk. ~e osebe v romanu neživljenjske
brezživljênjskost -i ž, pojm. (é; ȇ)
brnèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ glas
bučèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ glas
cmokàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ glas
cmokávost -i ž, pojm. (á)
cvilèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ glas
cviléčost -i ž, pojm. (ẹ́)
čigáv1 -a -o vpraš. svoj. zaim. (á) ~a slika je to?; ~a je ta slika?; Ne uganem, ~ glas je to; ~ pa si, fantek? |Kako ti je ime?|
čŕkje -a s, skup. (ȓ) jezikosl. ~ sh za glas ž
dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|
dêbel -éla -o [-u̯]; -êjši -a -e (é ẹ́ ẹ́; ȇ) ~ krompir; knj. pog.: ~ denar |bankovec, kovanec večje vrednosti|; ~ glas globok, nizek; ~a knjiga; poud.: imeti ~o denarnico |imeti veliko denarja|; ~a kletev |robata, groba|; imeti ~o kožo |neprizadeto prenašati žalitve; biti žaljivo nevljuden|; ~a laž |velika, očitna|; čakati ~o uro |več kot uro|
debéli -a -o (ẹ́) nardp. ~ četrtek |pred pustom|
debéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ~e govoriti |neresnične, izmišljene stvari|
na debélo nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ prodajati; knj. pog. ~ ~ goljufati zelo; pogosto
debelóst -i ž, pojm. (ọ̑) nagibati se k ~i
decidíven -vna -o (ȋ) odločilen, odločujoč
decidívni -a -o (ȋ) ~ glas
decidívnost -i ž, pojm. (ȋ) odločilnost
devêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ maj ‹9.›; ~ otrok v družini; ob ~i uri |ob 9. uri; ob 9h; ob 9.00; ob 21. uri; ob 21h; ob 21.00|; ~ del celote devetina; poud.: biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; Dober glas seže v ~o vas |daleč|
devêti -ega m, člov. (é) biti sam proti ~im; nečlov. oditi 5. ~ega ‹9.› |5. septembra|
devêta -e ž, rod. mn. -ih (é) priti po ~i |po 9. uri; po 21. uri|
v devêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti že ~ ~ devetič
difúzen -zna -o (ȗ) ~a svetloba razpršena
difúzni -a -o (ȗ) jezikosl. ~ glas
difúznost -i ž, pojm. (ȗ)
dirimírati -am dvovid., nedov. -ajóč; dirimíranje (ȋ) pravn. |odločiti|: Predsednikov glas ~a
diskánt -a m, pojm. (á; ȃ) glasb. |najvišji glas|
dlésničen -čna -o (ẹ́; ẹ̑)
dlésnični -a -o (ẹ́; ẹ̑) jezikosl. ~ glas
dlésnično-nében -bna -o (ẹ́/ẹ̑-ẹ̑)
dlésnično-nébni -a -o (ẹ́/ẹ̑-ẹ̑) jezikosl. ~ glas
dorzál -a m (ȃ) jezikosl. |glas, oblikovan s hrbtom jezika|
drgetàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ glas
drgetávost -i ž, pojm. (á)
dvígniti -em dov. dvígnjen -a (í ȋ) koga/kaj ~ otroka v naročje; ~ vstopnice pri blagajni; ~ preplah povzročiti; poud. ~ svoj glas |povedati svoje mnenje|; knj. pog.: ~ hišo za dve nadstropji nadzidati; ~ koga sredi noči zbuditi, poklicati; poud. ~ roko nad koga, proti komu |udariti, pretepsti ga|; dvigniti koga proti komu ~ ljudstvo proti gosposki
dvígniti se -em se (í ȋ) ~ ~ na prste; Megla se je že dvignila; Kruh se je lepo dvignil vzhajal, narastel; Temperatura se je dvignila zvišala
dvóčŕkje -a s (ọ̑ȓ) jezikosl. |črki, ki zaznamujeta en glas|
êlkati -am tudi élkati -am nedov. -ajóč, -áje; êlkanje tudi élkanje (ȇ; ẹ̑) jezikosl. žarg. |izgovarjati glas l namesto u̯|
enakozvóčen -čna -o (ọ́ ọ̑ ọ́; ọ̑) ~ glas
enakozvóčni -a -o (ọ́; ọ̑) jezikosl. ~a beseda |homonimna beseda|
enakozvóčnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
evnúški -a -o (ú; ȗ) ~ glas |skopljenski|
falzét -a m, pojm. (ẹ̑) |stisnjen visok moški glas|: peti v ~u
falzéten -tna -o (ẹ̑)
falzétni -a -o (ẹ̑) ~ glas
falzétnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
..fón drugi del podr. zlož. (ọ̑) |glas| gramofón, magnetofón, telefón
foném -a m (ẹ̑) jezikosl. |glas, ki razločuje pomen|
..foníja drugi del podr. zlož. (ȋ) |glas| polifoníja, radiofoníja
fóno.. prvi del podr. zlož. (ọ́) |glas| fónokardiografíja, fónolaboratórij
fono.. prvi del podr. zlož. |glas| fonográm, fonológ, fonologíja, fonotéka, fonotíp
forsírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; forsíranje (ȋ) koga/kaj ~ domačo dramatiko dajati ji prednost; ~ izvoz pospeševati, večati; knj. pog. ~ glas prenapenjati; voj. ~ reko |s silo preiti|
glás -ú tudi glás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) otroški ~ovi; ~ ljudstva; ~ o tem gre po vsem mestu govorica; oddati svoj ~ |pri volitvah|; na ves ~ se smejati |zelo glasno|; priti na slab ~ |dobiti negativni sloves|; biti ob dober ~ |izgubiti ugled|; jezikosl. zliti ~ zlitnik; zdrav. menjavati ~ |mutirati|; poud.: Ta pa ima ~ |glasno govori; lepo poje|; poslušati ~ srca, vesti |ravnati se po sebi, svoji vesti|; sladek ~ |pretirano vljuden, prijazen|; star. dobiti, poslati ~ sporočilo, obvestilo
na glás tudi naglás nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ peti, se smejati; poud. ~ ~ misliti |govoriti sam s seboj|; poud. povedati svoje mnenje ~ ~ |javno|
glásek -ska m (ȃ) manjš.; poud. |glas|
golčèč -éča -e [u̯č] (ȅ ẹ́ ẹ́) poud. ~ glas |zamolkel, tresoč|
gostolèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) poud. imeti ~ glas |prijeten, zvonek in visok|
gotôvo1 nač. prisl. (ó) Glas mu je zvenel ~ in mirno; Na ta način se da najbolj ~ odkriti resnico
grčèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) poud. ~ glas |grgrajoč, hropeč|
grgràv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ glas
grgrávost -i ž, pojm. (á)
gŕln -a -o (ȓ)
gŕlni -a -o (ȓ) ~ del žrela; jezikosl. ~ glas
gŕlnost -i ž, pojm. (ȓ)
gŕlo -a s (ŕ) vnetje ~a; ~ steklenice; poud.: zavpiti iz vsega ~a, na vse ~ |zelo na glas|; imeti suho ~ |biti žejen, želeti piti|; pognati, spraviti kaj po ~u |zapraviti s pijačo, zapiti|; publ. ozko ~ |kar kaj otežuje, zavira|
guturálen -lna -o (ȃ) jezikosl. golten
guturálni -a -o (ȃ) ~ glas
guturálnost -i ž, pojm. (ȃ) jezikosl.
hahá in hahà medm. (ȃ; ȁ) posnem. ~, se je smejal na ves glas; razpolož. ~, pa so ga ujeli
heterosilábičen -čna -o (á) jezikosl. raznozložen
heterosilábični -a -o (á) ~ glas
heterosilábičnost -i ž, pojm. (á) jezikosl. raznozložnost
hrabrílen -lna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ glas; ~a beseda
hrabrílnost -i ž, pojm. (ȋ)
hrápav -a -o; bolj ~ (á) ~a površina; redk. ~ glas hripav, hreščeč
hrápavost -i ž, pojm. (á)
hreščàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ glas
hreščávost -i ž, pojm. (á)
hreščèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) imeti ~ glas
hreščéčost -i ž, pojm. (ẹ́)
hŕkav -a -o; bolj ~ (ŕ) redk. hripav, hreščeč: ~ glas
hŕkavost -i ž, pojm. (ŕ) redk. hripavost
iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|
iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)
istozlóžen -žna -o (ọ́; ọ̑)
istozlóžni -a -o (ọ́; ọ̑) jezikosl. ~ glas
istozlóžnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
izdíšen -šna -o (ȋ)
izdíšni -a -o (ȋ) ~ zrak; jezikosl. ~ glas
izgovorjèn -êna -o (ȅ é é) s pridihom ~ glas
izgovorjêni -a -o (ȅ é é) ~ delež posestva
izgovorjênost -i ž, pojm. (é)
izpét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) imeti ~ glas; poud. Ta melodija je že ~a |nezanimiva, neprivlačna|
izpétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
jezíčnokoníčen -čna -o (ȋȋ) jezikosl. |tvorjen z jezično konico|
jezíčnokoníčni -a -o (ȋȋ) ~ glas
kastrátski -a -o (ȃ) skopljenski: ~ glas
kóntraált -a m, pojm. (ọ̑ȃ) |najnižji ženski glas|
kovínski -a -o (ȋ) ~ izdelek; poud. ~ glas |zvonek, oster|
kovínskost -i ž, pojm. (ȋ)
lájav -a -o; bolj ~ (á; ȃ) ~ pes; slabš. ~ glas |oster, zadirčen|
lájavost -i ž, pojm. (á; ȃ)
laringálen -lna -o (ȃ) Ta glas je ~ grln
laringálni -a -o (ȃ) jezikosl. ~ glas
laringálnost -i ž, pojm. (ȃ) grlnost
laterál -a m (ȃ) jezikosl. |obstranski glas|
laterálen -lna -o (ȃ) (ob)stranski, bočen
laterálni -a -o (ȃ) ~ del telesa; jezikosl. ~ glas
maslén -a -o (ẹ̑) ~ okus; poud. ~ glas |pretirano prijazen, vljuden|
masléni -a -o (ẹ̑) ~ rogljič
maslénost -i ž, pojm. (ẹ̑)
mazíljen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ vladar; poud. ~ glas |sladkobno prijazen, pretirano slovesen|
mazíljenost -i ž, pojm. (ȋ)
medén2 -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ okus; poud. ~ glas |preveč prijazen|; redk. Hruška je že ~a zmehčana, umedena; poud. meden z/s kom biti ves ~ s sodelavci |čezmerno prijazen|
medéni -a -o (ẹ̑) poud. ~ mesec, teden |čas takoj po poroki|; ~o pecivo
medénost -i ž, pojm. (ẹ̑)
menjávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; menjávanje (ȃ) koga/kaj ~ denar; ~ glas; ~ igralce; menjavati kaj za kaj ~ lire za tolarje
menjávati se -am se (ȃ) Straža se je menjavala na vsaki dve uri; Dež se ~a s soncem
mézzosoprán -a [ezo] m, pojm. (ẹ̑ȃ) glasb. |ženski glas|
míl -a -o; -êjši -a -e (ȋ í í; ȋ; ȇ) ~ otrok; njen ~i glas; poud. ~i spomini na mladost |polni otožnosti, ganjenosti|; neobč. mil komu/čemu biti staršem zelo ~ drag, ljub
míli -a -o (í; ȋ) ~ brat |v nagovoru|; poud. spati pod ~im nebom |na prostem|
míli -ega m, člov. (í; ȋ) neobč. pisati ~emu dragemu, ljubemu
mílo -ega s, pojm. (í; ȋ) nekaj ~ega na obrazu
mrtváški -a -o (á) ~ oder; poud. ~ glas |neživahen, žalosten|; um. naslikati ~ ples; poud.: ~ sprevod |pogrebni sprevod|; ~ zvon |mrliški zvon|; ~a glava |človeška lobanja|; ~a tišina |popolna, velika|
mrtváškost -i ž, pojm. (á)
mutírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; mutíranje (ȋ) Deček ~a (menjava glas); neobč. ~ v boju z okolico spreminjati se, prilagajati se; biol. Nekateri organi večkrat ~ajo
navíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; navíjanje (í) kaj ~ žico, vrv; ~ uro; knj. pog. ~ plošče na ves glas preigravati; poud. ~ cene |zviševati, dvigati|; poud. navijati koga ~ sodelavca, da vse pove |pregovarjati, siliti|; navijati za koga/kaj šport. ~ ~ domače; poud. ~ ~ izlet |navduševati se, potegovati se|
nèartikulíran -a -o (ȅȋ) |neustrezno izgovorjen, nerazločen|: ~ glas
nèartikulíranost -i ž, pojm. (ȅȋ)
nébniški -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~ glas
nèdušèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) ~ glas, smeh
nèdušêni -a -o (ȅé) fiz. ~o nihanje
nèdušênost -i ž, pojm. (ȅé)
nèmíl -a -o; bolj ~ (ȅȋ ȅí ȅí; ȅȋ) ~ glas; star. ~ gospodar neusmiljen, neprizanesljiv
nèmílo -ega s, pojm. (ȅí; ȅȋ) nekaj ~ega v njegovem izrazu
nèmílost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ) poud. biti žrtev direktorjeve ~i |nenaklonjenosti, nejevolje|; pasti v ~ pri kom |zameriti se komu|
nèotróški -a -o (ȅọ́) ~ glas
nèotróško -ega s, pojm. (ȅọ́) nekaj ~ega v očeh
nergajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) slabš. ~ glas |nezadovoljen, godrnjav|
nèšólan -a -o (ȅọ̑) ~ glas; ~ obrtnik
nèšólanost -i ž, pojm. (ȅọ̑)
nètrájen -jna -o (ȅá; ȅȃ)
nètrájni -a -o (ȅá; ȅȃ) jezikosl. ~ glas; ~i soglasniki
nètrájnost -i ž, pojm. (ȅá; ȅȃ)
nèumírjen -a -o; bolj ~ (ȅȋ) ~ glas
nèumírjenost -i ž, pojm. (ȅȋ)
nèzvenèč -éča -e (ȅȅ ȅẹ́ ȅẹ́) ~, hripav glas
nèzvenéči -a -e (ȅẹ́) jezikosl. ~ soglasnik
nèžénski -a -o (ȅẹ́) imeti ~ glas
nèžénsko -ega s, pojm. (ȅẹ́) nekaj ~ega v njej
nèžénskost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
nèžénsko primer. prisl. (ȅẹ́) ~ nizek glas
nosljàv -áva -o (ȁ á á) ~ človek; ~ glas
nosljávost -i ž, pojm. (á)
nósnik -a m (ọ̑) jezikosl. |glas|
obstránski -a -o; bolj ~ (á) ~ jašek; jezikosl. ~ glas |lateralni glas|; redk.: ~ izhod stranski izhod; ~e teme kongresa postranske, manj pomembne
obúpen -pna -o; -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) ~ poskus rešitve; poud.: imeti ~ glas |grd, neprikupen|; ~ položaj |zelo mučen, neprijeten|; ~ zrak |nečist|; ~a hrana |zelo slaba, nekvalitetna|; ~e razmere |zelo slabe, neurejene|; ~a revščina |zelo huda|; Vreme je letos ~o |nestalno, slabo|
obúpnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
očarujóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) redk. ~ glas očarljiv
oddáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. oddásta in oddáta; 2. os. mn. oddáste in oddáte; drugo gl. dati (á) koga/kaj komu ~ blago stranki; ~ glas za koga |glasovati zanj|; ~ otroka v rejo; ~ toploto
odločílen -lna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ; ȋ) zadati ~ udarec; Njegov glas pri volitvah je ~
odločílnost -i ž, pojm. (ȋ)
omalovaževálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) ~ glas
omalovaževálnost -i ž, pojm. (ȃ)
órgelski -a -o [gə] (ọ̑) ~ koncert; poud. imeti ~ glas |zelo močen, zveneč|
pávji -a -e (ȃ) ~ rep; poud. njegov ~ glas |neprijeten, zoprn|
po pávje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se šopiriti
piskajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ glas
pločevínast -a -o (í) ~ predmet; poud. ~ glas zvonca |neblagoglasen, hreščeč|
pločevínasti -a -o (í) ~ žleb
podmôlkel -kla -o [u̯kəu̯]; bolj ~ (ó) neobč.: ~ glas zamolkel, globok; ~a bojazen prikrita, skrita; poud. Izraz na obrazu je ~ |neodkrit, neiskren|
podmôlklost -i [u̯k] ž, pojm. (ó)
podrhtévati -am nedov. -ajóč, -áje; podrhtévanje (ẹ́) ~ od mraza; Glas ji ~a; poud. Obraz ji ~a v joku |joka se|
poezíja -e ž, pojm. (ȋ) ustvarjati ~o; ~ moderne pesništvo; neobč. V tem delu je veliko ~e čustvenosti; poud.: biti brez ~e |resen, zadržan, tog|; poslušati njen glas je prava ~ |je zelo prijetno, je užitek|; skup. ~ sodobnih pesnikov pesniška dela, pesmi
pôlno [u̯n] nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) Glas je zvenel ~; ~ razvita osebnost; poud. Na cestah je ~ ljudi |veliko|
pôltíh -a -o [u̯t] (ȏȋ ȏí ȏí) ~ glas
pôlzavéden -dna -o [u̯z] (ȏẹ́; ȏẹ́ ȏẹ̑ ȏẹ́) ~ glas; neobč. ~ gib polzavesten
pôlzavédnost -i [u̯z] ž, pojm. (ȏẹ́)
pomirjajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) imeti ~ glas
pomirjeválen -lna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ glas; Njen glas je ~
pomirjeválni -a -o (ȃ) ~ prašek
pomirjujóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ glas
pomirljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ glas
pomirljívost -i ž, pojm. (í) reševati spore s ~jo
ponarejêno nač. prisl. (é) ~ se razveseliti; ~ spoštljiv glas
potíšati -am dov. -an -ana; potíšanje (ȋ) koga/kaj ~ glas; ~ otroke; brezos. V dvorani je potišalo
povíšati -am dov. -an -ana; povíšanje (ȋ) kaj ~ glas; ~ nasip; povišati koga/kaj v kaj ~ koga v plemiča; ~ diplomatsko predstavništvo v veleposlaništvo; povišati komu kaj ~ uslužbencu plačo
povíšati se -am se (ȋ) poud. nad koga ~ ~ nad druge |doseči višji položaj od drugih|
povzdígniti -em dov. povzdígnjen -a; povzdígnjenje (í ȋ) koga/kaj v koga/kaj ~ vsakdanji jezik v pesniškega; ~ koga v plemiča; povzdigniti kaj poud. ~ svoj glas |povedati svoje mnenje; začeti govoriti|; neobč.: ~ kozarec in nazdraviti dvigniti; ~ moralo v četi dvigniti
povzdígniti se -em se (í ȋ) star. do česa ~ ~ ~ visokega položaja priti, povzpeti se; poud. povzdigniti se nad koga/kaj ~ ~ ~ druge |doseči pomembnejši položaj od drugih|
predíren -rna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ glas; redk. ~ mraz hud, oster; težko ~o grmovje
predírnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
predirljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ glas, pogled
predirljívost -i ž, pojm. (í)
preforsírati -am dov. -an -ana; preforsíranje (ȋ) knj. pog. kaj ~ glas prenapeti
preglášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; preglášanje (á) koga/kaj ~ glasbo
preglášati se -am se (á) jezikosl. v kaj Glas o se ~a v e
prerézek -zka -o (ẹ́) ~ glas
prerézkost -i ž, pojm. (ẹ́)
presunljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ prizor; poud. ~ glas |predirljiv|
presunljívost -i ž, pojm. (í)
prezirljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ glas
prezirljívost -i ž, pojm. (í)
pridíhnjen -a -o (ȋ)
pridíhnjeni -a -o (ȋ) jezikosl. ~ glas
pridíhnjenost -i ž, pojm. (ȋ) jezikosl.
pridíšnik -a m (ȋ) jezikosl. |pridihnjeni glas|
pridušèn -êna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅ é é; é) ~ glas; neobč. ~a veselost obvladana, zadržana
pridušênost -i ž, pojm. (é)
priglušèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ glas
priglušênost -i ž, pojm. (é)
priplávati -am dov. -an -ana; priplávanje (ȃ) ~ do brega; poud. Z gore je priplaval glas zvona |se je zaslišal|; publ. ~ prvo mesto na tekmovanju |doseči|
pritajíti -ím dov. pritájil -íla, nam. pritajít/pritajìt; pritajênje; drugo gl. tajiti (í/ȋ í) kaj ~ svoja čustva; ~ glas; pritajiti komu kaj ~ družabniku dolg prikriti
pritajíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v grmovje; pritajiti se pred kom/čim ~ ~ ~ zasledovalci
pritíšati -am dov. -an -ana; pritíšanje (ȋ) kaj ~ glas
privzdígniti -em dov. privzdígnjen -a; privzdígnjenje (í ȋ) koga/kaj ~ bolnika; poud. ~ glas |začeti glasneje govoriti|; ~ klobuk v pozdrav
privzdígniti se -em se (í ȋ) ~ ~ na postelji
prodirljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) star.: ~ glas predirljiv; ~o pisanje prodorno
prodirljívost -i ž, pojm. (í) star.
prodóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ glas; ~ mislec; neobč. ~ uspeh zelo velik; publ. Podjetje je vse bolj ~o uspešno, konkurenčno
prodórnost -i ž, pojm. (ọ́)
pronicàv -áva -o in pronícav -a -o; bolj ~ (ȁ á á; í) ~ dež; ~ mislec; poud. ~ glas |visok, rezek|
pronicávost -i in pronícavost -i ž, pojm. (á; í)
protétičen -čna -o (ẹ́)
protétični -a -o (ẹ́) ~ oddelek; jezikosl. ~ glas
ráskav -a -o; bolj ~ (á) ~ omet; poud. ~ glas |hripav, hreščeč|
ráskavost -i ž, pojm. (á)
razlóčen -čna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ glas; neobč. komaj ~ obris v temi razločljiv
razlóčnost -i ž, pojm. (ọ́)
raznozlóžen -žna -o (ọ́; ọ̑) jezikosl. Glas v med samoglasnikoma je ~
raznozlóžni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ glas
raznozlóžnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) jezikosl.
renčàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ pes; slabš. ~ glas |neprijazen, zadirčen|
renčávost -i ž, pojm. (á)
rézek -zka -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́) ~ glas; poud. ~ mraz |hud, oster|; biti preveč ~
rézkost -i ž, pojm. (ẹ́)
RGL RGL-a tudi RGL -- [ergeèl -êla] m (ȅ ȇ; ȅ) Radio Glas Ljubljane
robàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~ klin; poud.: ~ glas |hripav|; ~a kretnja |nerodna, okorna|; nevtr. biti preveč ~
robátost -i ž, pojm. (á) ~ predmeta; števn., poud. pripovedovati ~i |nespodobne, nedostojne šale|
síkav -a -o; bolj ~ (í) ~ glas
skópljenski -a -o (ọ́; ọ̑) ~ glas
slabíkav -a -o; bolj ~ (í) redk. ~ glas slaboten
slabíkavost -i ž, pojm. (í) redk. slabotnost
sladkàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) poud. ~ glas |nenaraven, izumetničen|
sladkávost -i ž, pojm. (á) poud.
sladkôben -bna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ okus; poud.: ~ glas |pretirano prijazen|; ~ film |pretirano čustven|; ~a razglednica |nenaravna, izumetničena|
sladkôbnost -i ž, pojm. (ó)
slíšen -šna -o (í; í ȋ í) komaj ~ glas
slíšni -a -o (í) fiz. ~a frekvenca
slíšnost -i ž, pojm. (í)
slúzast -a -o; bolj ~ (ú; ȗ) ~ izcedek; slabš. ~ glas |pretirano prijazen, priliznjen|; poud. ~a cesta |spolzka|
sono.. prvi del podr. zlož. |glas| sonográm, sonométer
sonóren -rna -o; bolj ~ (ọ̑) zvonek, zvočen: ~ glas
sonórnost -i ž, pojm. (ọ̑) zvonkost, zvočnost
spodbudljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) ~ glas
srebŕn -a -o; bolj ~ (ȓ) ~ prstan; poud.: ~ glas |zvonek, čist|; ~i lasje |sivi|
srebŕni -a -o (ȓ) ~ javor; ~ rudnik srebrov rudnik
sŕnin -a -o (ȓ) ~ glas
stíšan -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ glas
stíšanost -i ž, pojm. (ȋ)
stíšati -am dov. -an -ana; stíšanje (ȋ) koga/kaj ~ glas; ~ razposajene otroke
stíšati se -am se (ȋ) Govor se je stišal; poud. Vihar se je stišal |se je polegel|; brezos. V razredu se je stišalo
stiševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; stiševánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ glas
stiševáti se -újem se (á ȗ) Pogovor se je stiševal
stríčevski -a -o (í) dobrohoten ~ glas
sugestíven -vna -o; bolj ~ (ȋ) ~ glas; neobč. ~o pripovedovanje prepričljivo
sugestívnost -i ž, pojm. (ȋ)
svarèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ glas
svéž -a -e; bolj ~ (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑) ~ kruh; poud.: ~ glas |poln, zvonek|; ~ obraz |prijetnega, mladostnega videza|; ~e barve |dobro vidne, izrazite|; biti še ~ ob pozni uri |ne biti zaspan|
svéži -a -e (ẹ́; ẹ̑) ~ sir
svéžost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
šepetajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ glas
šepetàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ glas
šklócniti -em tudi šklôcniti -em dov. (ọ́ ọ̑; ó ȏ) poud. Zaklep pri puški je šklocnil |dal kratek, odsekan glas|
šklôpniti -em dov. šklôpnjenje (ó ȏ) poud. Zapah ~e |da kratek, odsekan glas|
šklopôtniti -em dov. (ó ȏ) poud. Zapah je glasno šklopotnil |dal kratek, odsekan glas|
šólan -a -o (ọ̑) ~ človek; imeti ~ glas
šólani -a -o (ọ̑) ~ pes
šólanost -i ž, pojm. (ọ̑)
štíma -e ž (í) neknj. ljud. glas
tánek -nka -o tudi tènek -nka -o tudi tenák tènka -ó [druga in tretja oblika tə]; tánjši -a -e (á; ə̀; ȃ ə̀ ọ̑; ȃ) ~ kos kruha; poud.: visok, ~ človek |vitek, suh|; ~ čut za lepoto |izostren, prefinjen|; ~ glas |visok|; ~ sluh |oster|; neobč.: ~ premislek natančen, podroben; ~ smehljaj komaj opazen, zaznaven; poud.: ~a megla |prosojna, rahla|; ~o zdravje |slabo, rahlo|
tánki -a -o tudi tènki -a -o [druga oblika tə] (á; ə̀) ~o črevo
tánka -e tudi tènka -e [druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀) neobč. ~ brije okrog oglov oster, zelo mrzel veter
na tánko tudi na tènko [druga oblika tə] nač. prisl. zv. (ȃ; ə̏) ~ ~ razvaljati testo
na tánkem tudi na tènkem [druga oblika tə] mer. prisl. zv. (ȃ; ə̏) poud. ~ ~ biti z denarjem |imeti malo denarja|
tánkost -i tudi tènkost -i [druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀)
tarnajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ glas
tavtosilábičen -čna -o (á) jezikosl. istozložen
tavtosilábični -a -o (á) ~ glas
tèmen -mna -o tudi temèn -mnà -ò tudi temán tèmna -ó [tə]; -êjši -a -e (ə̀; ə̏ ȁ ȍ; ȃ ə̀ ọ̑; ȇ) ~ oblak; neobč.: lep, ~ glas nizek, globok; beseda ~ega izvora neznanega, nejasnega; Te stvari so še ~e skrivnostne, nedoumljive; Besedilo je mestoma ~o nejasno, težko razumljivo; poud.: fantov ~i pogled |izražajoč negativno, neugodno razpoloženje|; ~a slutnja |neprijetna|; ~e strani človeške narave |slabe, negativne|
tèmni -a -o [tə] (ə̀) ~o pivo
tèmno -ega s, pojm. [tə] (ə̀) nekaj ~ega v njegovem pogledu; oblečen v ~
tèmnost -i tudi temnóst -i [tə] ž, pojm. (ə̀; ọ̑)
tenórski -a -o (ọ̑) ~ glas
tíh -a -o; tíšji -a -e (ȋ í í; í) ~ glas; poud.: ~ dan |miren|; ~a eleganca obleke |umirjena|; ~o pijančevanje |prikrito, neopazno|; nevtr. biti ~
tíhi -a -o (í) gosp. ~ družabnik; ~o branje
na tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ odpreti vrata; ~ ~ stopati; ~ ~ pokopati
po tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ peti; poud. ~ ~ podpirati prijatelja |prikrito, neopazno|
na tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ kaj početi |skrivaj|
po tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ jokati
tíhost -i ž, pojm. (í)
tíhcen -a -o [cə]; bolj ~ (ȋ) poud. ~ glas |zelo tih|
tík2 -a m (ȋ) |glas pri udarcu|
tíšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tíšanje (ȋ) kaj ~ glas; poud. ~ bolečino |manjšati|
tíšati se -am se (ȋ) Petje se je tišalo
tleskajóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) dati ~ glas
tolažljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) ~ glas
tolažljívo -ega s, pojm. (í) reči kaj ~ega
tolažljívost -i ž, pojm. (í)
tón -a m (ọ̑)
1. zapeti ~; ~ a; modri ~i na sliki |odtenki|; knj. pog. tradicionalistični ~i v pesmi značilnosti, posebnosti; pojm. v prijateljskem ~u govoriti
2. glasb. žarg. lep ~ pri petju glas; film. žarg., rad. žarg. slika in ~ zvočni zapis
tôpel -pla -o tudi tópel tôpla -o tudi tópel tôpla -ó [-u̯]; -êjši -a -e (ó; ọ́ ó ó; ọ́ ó ọ̑; ȇ) ~ dan; ~ človek; poud. ~ glas |ugoden, prijeten|; Čaj je še ~
tôpli -a -o (ó) ~ vrelec; šalj. ~ bratec |homoseksualec|; ~a greda
tôplo -ega s, pojm. (ó) popiti kaj ~ega; umakniti se na ~o; biti na ~em
tôplost -i ž, pojm. (ó)
trará posnem. medm. (ȃ) zaslišati glas trobente: ~, ~
tremolírati -am nedov. -ajóč; tremolíranje (ȋ) glasb. Njegov glas pri petju ~a se trese
trepetáti -ám tudi trepetáti -éčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; trepetánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) ~ od strahu; Roke mu ~ajo; poud. Glas mu ~a |se mu trese|; poud. trepetati za koga/kaj ~ ~ sinovo usodo |biti zaskrbljen|; poud. trepetati pred kom/čim ~ ~ operacijo |čutiti strah|
tréskniti -e dov. trésknjen -a (ẹ́ ẹ̑) Med nevihto je večkrat tresknilo; os., poud. Granata ~e |da močen, rezek glas|; poud. treskniti koga/kaj po čem ~ napadalca po glavi |močno udariti|; treskniti ob kaj ~ ~ skalo |silovito se zadeti|; treskniti z/s čim ~ z vrati |silovito zaloputniti|; ~ na tla |plosko pasti|
tresljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; tresljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. kaj ~ vejo
tresljáti se -ám se (á ȃ) manjš. Glas se mu ~a
tresljàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ glas
tresljávost -i ž, pojm. (á)
trobéntast -a -o (ẹ̑) ~ cvet; poud. imeti ~ glas |močen, doneč|
trúden -dna -o; -ejši -a -e (ú ȗ ú; ú) ~ popotnik; poud.: ~i dnevi |počasi minevajoči; naporni, utrudljivi|; ~ glas |utrujen|; pesn. ~e kaplje |počasi premikajoče se|; biti zelo ~; truden od koga/česa biti ~ ~ poti
trúdnost -i ž, pojm. (ú)
udušèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ glas
udušênost -i ž, pojm. (é)
úkati2 -am nedov. -ajóč, -áje; úkanje (ú; ȗ) jezikosl. |izgovarjati glas u namesto o|
ukazoválen -lna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ glas; biti preveč ~
ukazoválnost -i ž, pojm. (ȃ)
ukazujóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ glas
uspavajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ glas; Zrak je bil topel, ~
uspaválen -lna -o; bolj ~ (ȃ) Njegov glas je bil ~
uspaválni -a -o (ȃ) ~o sredstvo
utíšati -am dov. -an -ana; utíšanje (ȋ) koga/kaj ~ glas; ~ obrekljivca z ostro besedo; poud. ~ nemir |zmanjšati|
utíšati se -am se (ȋ) Ploskanje se je utišalo
uvél -a -o in uvèl -éla -o [-u̯]; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ȅ ẹ́ ẹ́) ~ cvet; poud. ~ glas |medel, neizrazit|
uvélost -i ž, pojm. (ẹ́)
v3 [poudarjeno ú] predl., nepravilen je izgovor [və]; nasprotnostni par je iz
I. z mest.
1. mestovni prostorski stanovati ~ bloku; nastop ~ Celju; bolečina ~ prsih; delati ~ turizmu; skrčiti noge ~ kolenih; širok ~ pasu; stati ~ vodi; ostati ~ postelji; poud. kopati se ~ denarju |imeti dosti denarja|
2. časovni ~ četrtek; ~ prihodnjem letu; ~ davnih časih; ~ času kuge; ~ košnji otave med košnjo; sprehajati se ~ dežju; končati ~ roku; ●~ nedeljah ob nedeljah
3. povedkovniški biti ~ stiski; knj. pog. ~ redu dobro, prav; ostati ~ dvomih; poud. biti si ~ laseh |v sporu|; biti si ~ sorodu; ~ meni imaš prijatelja
4. vzročnostni ~ jezi si puliti lase; uboj ~ samoobrambi
5. lastnostni iti ~ parih; pomagati ~ denarju; poud. ravnati s kom ~ rokavicah |obzirno, previdno|; živeti ~ miru; umirjen ~ vedenju; podoben ~ hoji; ~ tretje gre rado; knj. pog. ~ redu človek dober, pošten
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. vá..
1. smerni prostorski priti ~ hišo; stopiti ~ dvigalo; metati ~ jamo, zrak; zaviti ~ desno; sesti ~ šolsko klop; poglobiti se vase; vpreči ~ jarem
2. mestovni prostorski rdeč ~ obraz; ranjen ~ ramo
3. časovni vrniti se ~ soboto; ~ prihodnje se poboljšaj
4. vezljivostni zaljubiti se ~ sošolko; Zaupam vanjo; verovati ~ Boga
5. povedkovniški spremeniti se ~ žabo; spraviti ~ red; To spada ~ redno delo; Pomlad prehaja ~ poletje; poud. lesti ~ dolgove |zadolževati se|; spustiti se ~ boj; razcepiti se ~ dva dela
6. vzročnostni dati ~ najem; povedati ~ opravičilo; vabiti ~ goste; obleka za ~ cerkev; strašilo za ~ proso
7. lastnostni zavpiti ~ en glas; igrati ~ troje; živeti ~ dvoje; zavit ~ brisačo
vabljiv -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ glas; vabljiv za koga/kaj za pisatelja ~a snov
vabljívost -i ž, pojm. (í)
vél -a -o in vèl véla -o [-u̯]; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ȅ ẹ́ ẹ́) ~ list; poud. ~ glas |neizrazit, medel|; Ta šopek je ~
vélost -i ž, pojm. (ẹ́)
virílen -lna -o; bolj ~ (ȋ) izobr. ~ nastop možat, odločen
virílni -a -o (ȋ) izobr. ~ glas moški glas; pravn. ~ član deželnega zbora |po rodu ali položaju|
virílnost -i ž, pojm. (ȋ)
vokál -a m (ȃ) skladba za ~ in kitaro glas; jezikosl. samoglasnik
vóljen3 -jna -o in volján vóljna -ó; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ȃ ọ́ ọ̑; ọ́) pregnesti premalo ~ kit; pokr.: ~ delavec pripraven, sposoben; ~ glas mil, blag; ~o žganje uležano, neostro; nevtr. To perilo je zelo ~o; biti ~ delati
vóljnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ za delo
vótel -tla -o tudi vótel -tla -ó [-u̯]; bolj ~ (ọ́; ọ́ ọ́ ọ̑) ~ predmet; poud.: ~ glas |globok, zamolkel|; ~ strah |neutemeljen, nedoločen|; ~e oči |globoko udrte; duhovno prazne|; star. ~ rokav preluknjan, raztrgan
vótli -a -o (ọ́) ~ zidak
vótlost -i ž, pojm. (ọ́)
vótum -a m (ọ̑) neobč. glas (pri glasovanju)
vpijóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) slišati ~e šolarje; poud. ~e barve |zelo vidne|
vpijóči -ega m, člov. (ọ́) bibl. glas ~ega v puščavi
vreščèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) poud. |rezek, oster|: ~ glas
vrísk -a m (ȋ) razposajeni otrokovi ~i; poud. ~ lokomotive |visok, močen glas|; pojm. razleganje ~a in petja
vzhíčen -a -o; bolj ~ (ȋ) neobč. prevzet, navdušen: ~ glas; biti ~; vzhičen od koga/česa biti ~ ~ lepote narave; vzhičen nad kom/čim biti ~ ~ uspehom
vzhíčenost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. prevzetost, navdušenost
vztrepetáti -ám in vztrepetáti -éčem dov. vztrepetánje; drugo gl. trepetati (á ȃ; á ẹ́) ~ od groze, v grozi; poud.: Plamen ~a |se rahlo premakne|; Glas mu ~a |zadrhti, se zatrese|; poud. vztrepetati za koga/kaj ~ ~ sinovo usodo |začutiti strah, skrb|
vztrepetávati -am nedov. -ajóč, -áje; vztrepetávanje (ȃ) ~ od nemira, v grozi; poud.: Listje ~a v vetru |se rahlo premika|; Glas mu ~a |drhti, se trese|
zadírčno nač. prisl. -ej(š)e (í/ȋ; í/ȋ) ~ zavrniti odposlanca; Njen glas je zvenel ~
zagrôben -bna -o; bolj ~ (ó; ȏ) neobč. ~ glas zamolkel, votel
zagrôbni -a -o (ó; ȏ) neobč. ~o življenje posmrtno življenje
zagrôbnost -i ž, pojm. (ó; ȏ) neobč.
zahrípan -a -o; bolj ~ (í; ȋ) redk. hripav: ~ glas
zahrípanost -i ž, pojm. (í; ȋ) redk. hripavost
zakrohotáti se -ám se in zakrohotáti se -óčem se dov. zakrohotánje; drugo gl. krohotati se (á ȃ; á ọ́) poud. |glasno se zasmejati|: komu/čemu ~ ~ šali; ~ ~ na ves glas
zamôlkel -kla -o [u̯kəu̯]; bolj ~ (ó) ~ glas; neobč. ~i spomini temni, mračni; ~e barve
zamôlklost -i [u̯k] ž, pojm. (ó)
zamréti -mrèm tudi zamréti -mŕjem, star. zamréti -mrjèm dov. zamŕtje; drugo gl. mreti (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) poud. |postopno prenehati biti, obstajati|: Življenje v jezeru je zamrlo; Pogovor ~e; Glas ji je zamrl v grlu |umolknila je|; neobč. Noge so mu zamrle otrpnile, odrevenele
zapóra -e ž (ọ̑) obiti ~o; redk. ~ na železniški progi zapornica; neobč. ~ pri aktovki zapiralo; gospodarska ~; pojm. ~ ceste; jezikosl. tvoriti glas z ~o; števn. delati ~o z ustnicami
zapovedoválen -lna -o; bolj ~ (ȃ) ~ glas; ~ vzgojitelj; preveč ~
zapovedoválnost -i ž, pojm. (ȃ)
zapovedujóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ glas
zarézati -réžem dov. -an -ana; zarézanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ blago pri krojenju; ~ drevo; zarezati kaj v kaj ~ znamenje v drevo; zarezati v kaj ~ ~ hlebec; ~ s skalpelom v kožo; poud. Glas motorja je zarezal v tišino |se rezko oglasil|; zarezati koga V prsih ga je nekaj zarezalo; Mraz je zarezal
zarézati se -réžem se (ẹ́ ẹ̑) v koga/kaj Kolesa se ~ejo v blato; poud.: Grenke izkušnje so se zarezale vanj |so vplivale na njegovo duševnost|; Naramnice so se mu zarezale v ramena |se boleče zajedle|
zasekljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) poud. ~ glas |oster, zadirčen|
zasekljívost -i ž, pojm. (í) poud. |ostrost, zadirčnost|
zasmehujóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ glas; ~i verzi
zasmejáti se -smêjem se tudi zasmejáti se -ím se dov., nam. zasmejàt se tudi zasmêjat se; zasmejánje; drugo gl. smejati se (á é; á í) komu/čemu ~ ~ šaljivcu; knj. pog. ~ ~ govorniku v pest |skrivaj se posmehniti|; ~ ~ sam pri sebi; ~ ~ na ves glas
zasópel -sôpla -o [-u̯]; bolj ~ (ọ́ ó ó) ~ glas; ~ tekač
zasôplost -i ž, pojm. (ó)
zavaljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ prehod; poud.: ~ človek |debel|; ~ glas |globok, nizek|
zavaljênost -i ž, pojm. (é)
zavpíti -vpíjem dov. zavpítje; drugo gl. vpiti2 (í ȋ) na koga/kaj ~ ~ otroke; zavpiti nad kom/čim ~ ~ učenci; Lažeš, je zavpil; ~ na ves glas; ~ na pomoč
zdržán -a -o; bolj ~ (á) neobč. ~ posmeh zadržan
zdržáni -a -o (á) neobč. ~ glas na volitvah vzdržani
zdržánost -i ž, pojm. (á) neobč.
zlát2 -a -o (ȃ á á) ~ prstan; ~ okvir slike pozlačen; poud. ~ človek |zelo dober, dobrosrčen|; ~ glas |svetel, zvonek|; ~a krona; poud. dekle z ~imi lasmi |rjavkasto, rdečkasto rumenimi|
zláti -a -o (á; v nagovoru ȃ) ~ jubilej; ~ lev |filmsko priznanje|; um. ~ oltar; geom. ~ rez; poud.: ~ čas reprezentance |poln uspehov|; upoštevati ~ nauk |dragocen, koristen nasvet|; sinek moj ~ |v nagovoru|; ~a barva; gosp. ~e rezerve; zdrav. ~a žila |hemoroidi|; poud. ~a mladost |polna sreče, ugodja|
zláti -ega m (á) star. dati nekaj ~ih zlatnikov
zláta -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) poud. ~ moja, pridi |draga, ljubljena|
zláto -ega s, pojm. (á; v nagovoru ȃ) dvorana v ~em; člov., poud. Lepo spančkaj, ~ moje |ljubljeni otrok|
zlít -a -o (ȋ) v lonec ~o mleko
zlíti -a -o (ȋ) jezikosl. ~ glas
zlítost -i ž, pojm. (ȋ)
zlogotvóren -rna -o (ọ́; ọ̑) jezikosl. Samoglasniki so ~i
zlogotvórni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ glas
zlogotvórnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) jezikosl.
zlomíti zlómim dov.; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ palico; ~ (si) nogo; ~ obtoženca, da prizna; poud. Zlomil jo je jok |Zajokala je|; ~ stavko; tisk. ~ strani; brezos. Ob branju obsodbe ga je zlomilo
zlomíti se zlómim se (í/ȋ ọ́) Deska se je zlomila; poud. Glas se ji je zlomil |Ni mogla več govoriti, peti|; duševno se zlomiti
znàn znána -o in znán -a -o; bolj ~ (ȁ á á; á) zelo ~ zdravnik; biti ~; znan komu Rokopis mi je ~; znan po čem Kraj je ~ ~ marmorju; znan z/s kom biti ~ z vsemi prebivalci
znáni -a -o (á) ~ glas; mat. ~ člen enačbe
znáni -ega m, člov. (á) Nobenega ~ega ni bilo v čakalnici
znáno -ega s, pojm. (á) meja ~ega
zóbnoústničen -čna -o (ọ́/ọ̑ȗ) jezikosl.
zóbnoústnični -a -o (ọ́/ọ̑ȗ) ~ glas
zvenéti1 -ím nedov. zvêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; zvenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Njegov glas lepo ~i; Orkester ubrano ~i; poud. Iz glasu je zvenela žalost |se je čutila|
zvíšan -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ glas; ~i stroški
zvíšani -a -o (ȋ) grad. ~ lok; glasb. ~ ton
zvíšanost -i ž, pojm. (ȋ)
zvóčen -čna -o; -ejši -a -e (ọ́ ọ̑ ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) ~ glas
zvóčni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ signal
zvóčnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
zvónek -nka -o; bolj ~ (ọ́) ~ glas
zvónkost -i ž, pojm. (ọ́)
zvónov -a -o (ọ̑) ~ glas
žáli -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) neobč. ~ spomin; ~a beseda |izražajoča odklonilen, negativen odnos|; star. ~ glas žalosten
žálo -ega s, pojm. (á) neobč. reči kaj ~ega odklonilnega
žámetast -a -o; bolj ~ (á) ~ otip; ~e hlače; poud.: ~ glas |blagoglasen, nekoliko zamolkel|; ~ pogled |prijazen, nežen|
žámeten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) ~ telovnik; poud.: ~ glas |blagoglasen, nekoliko zamolkel|; ~a koža |mehka, nežna|
žámetni -a -o (á) ~a črnina |trta|; snov. |vino|
žámetnost -i ž, pojm. (á)
žénski -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ glas; poud. zanimati se za ~ spol |za ženske|; star. ~a vera praznoverje; jezikosl.: ~e sklanjatve; ~o parno ime |feminativ|; slovstv. ~a rima |dvozložna|
žénsko -ega s, pojm. (ẹ́) prepoznati na njej nekaj prvinsko ~ega
žénskost -i ž, pojm. (ẹ́)
žgolèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ glas
žvižgàv -áva -o tudi žvížgav -a -o; bolj ~ (ȁ á á; í) ~ glas
žvižgávost -i tudi žvížgavost -i ž, pojm. (á; í)
žvrgolèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ glas