eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
čembalíst čembalísta samostalnik moškega spola [čembalíst] kdor igra čembalo, navadno kot poklicni glasbenik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Cembalist, it. cembalista, glej ↑čembalo
fagotíst fagotísta samostalnik moškega spola [fagotíst] kdor igra fagot, navadno kot poklicni glasbenik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Fagottist, it. fagottista, glej ↑fagot
gàd gáda samostalnik moškega spola [gàt gáda] 1. strupena kača sive barve z verigi podobnim vzorcem po hrbtu; primerjaj lat. Vipera berus; SINONIMI: iz zoologije navadni gad
2. iz zoologije živorodna strupena kača s trikotno glavo, dolgimi gibljivimi strupniki in grebenastimi luskami; primerjaj lat. Viperidae
3. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno maček
4. slabšalno hudoben, nesramen človek
STALNE ZVEZE: gabonski gad, laški gad, navadni gad FRAZEOLOGIJA: rediti gada na prsih ETIMOLOGIJA: = cslov. gadъ ‛plazilec’, nar. hrv., srb. gȁd ‛kača’, rus. gád ‛plazilec, dvoživka’, češ. had ‛kača’ < pslov. *gadъ, prvotneje *‛nekaj nagnusnega’, iz ide. korena *gu̯oHu- ali *gu̯ou̯H- ‛govno, gnoj, gnusoba’, tako kot nem. Kot ‛govno’ - več ...
kóntrabasíst kóntrabasísta samostalnik moškega spola [kóntrabasíst] kdor igra kontrabas, navadno kot poklicni glasbenik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kontrabassist, it. contrabbassista, glej ↑kontrabas
oboíst oboísta samostalnik moškega spola [oboíst] kdor igra oboo, navadno kot poklicni glasbenik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Oboist, angl. oboist, glej ↑oboa
populáren populárna populárno pridevnik [populárən] 1. ki je znan, priljubljen pri razmeroma veliko ljudeh1.1. ki ustreza željam, zahtevam razmeroma veliko ljudi
2. ki je razumljiv, dostopen razmeroma veliko ljudem
STALNE ZVEZE: popularna glasba, popularna godba ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. populär iz frc. populaire < lat. populāris ‛ljudski’ iz lat. populus ‛ljudstvo’ - več ...
pozavníst pozavnísta samostalnik moškega spola [pozau̯níst] kdor igra pozavno, navadno kot poklicni glasbenik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Posaunist, glej ↑pozavna
prijateljeváti prijateljújem nedovršni glagol [prijateljeváti] 1. biti s kom v tesnih, zaupnih stikih1.1. biti s kom v intimnih, ljubezenskih stikih
2. imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: bratiti se
3. ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno bratiti se
ETIMOLOGIJA: ↑prijatelj
talentíran talentírana talentírano pridevnik [talentíran] ki ima prirojeno sposobnost, da kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
ETIMOLOGIJA: ↑talent
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dožívljati -am nedov. (í) 1. v življenju prihajati do česa, biti (večkrat) deležen česa: to pripoveduje ženska, ki je sama doživljala grozote okupacije;
marsikaj težkega je doživljal v tistih časih / doživljala je razočaranje za razočaranjem // s čustvi dojemati: joka se ob usodah ljudi, tako jih doživlja; umetnik močno doživlja / ta pesnik doživlja družbeno problematiko bolj z razumom kot s srcem 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo (večkrat) deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: njegova dela so doživljala dobro kritiko;
doživljali smo poraz za porazom;
doživljati uspehe in neuspehe / njegove pesmi doživljajo preobrazbo; doživljati spremembe spreminjati sedoživljajóč -a -e:
stal je tam, doživljajoč mogočnost prirode; emocionalno široko doživljajoč glasbenik
dožívljan -a -o:
doživljano življenje
glásbenik -a m (ȃ)
kdor se ukvarja z glasbo: ustvarjalni in poustvarjalni glasbeniki; nastop mladih glasbenikov
gódbenik -a m (ọ̑) kdor igra na pihalni instrument: koncert godbenikov // star. glasbenik, instrumentalist: v orkestru je več mladih godbenikov
gódec -dca m (ọ́) kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju: godci godejo, svatje plešejo;
potujoči godec;
veseli godci;
godci in drugi ljudski umetniki // star. glasbenik, instrumentalist: nastopili so mladi godci iz raznih glasbenih šol
heavymetalec -lca [hêvimetáləc] m (ȇ-ȃ)
heavymetalski glasbenik, (težko)metalec: nastop heavymetalcev
// kdor se navdušuje za heavymetalsko glasbo: heavymetalci in pankerji
híphôpovski -a -o prid. (ȋ-ȏ)
nanašajoč se na hiphop: hiphopovski glasbenik, zvezdnik; hiphopovski koncert; hiphopovski ritem / hiphopovska kultura; hiphopovska glasba; razcvet rapovske in hiphopovske scene
jazzar in džêzar in džézar -ja [prva oblika džêzar in džézar] m (ȇ; ẹ̑)
pog., ekspr. jazzovski glasbenik: nastop jazzarjev
// kdor se navdušuje za jazz: njegova zbirka plošč kaže, da je vnet jazzar
jazzist in džezíst -a [džezíst] m (ȋ)
jazzovski glasbenik: bil je najslavnejši med vsemi jazzisti
jazzovec in džêzovec in džézovec -vca [prva oblika džêzovəc in džézovəc] m (ȇ; ẹ̑)
jazzovski glasbenik: v lokalu igrajo jazzovci
jazzovski in džêzovski in džézovski -a -o [prva oblika džêzou̯ski in džézou̯ski] prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na jazz: jazzovski glasbeni elementi; pesem v jazzovskem ritmu / jazzovski festival; jazzovski glasbenik / jazzovska glasba
klaviaturíst -a m (ȋ)
glasbenik, ki igra na klaviature: spremljava klaviaturista; ansambel je sestavljen iz bobnarja, kitarista in klaviaturista
komponírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo, skladati: to opero je komponiral znani glasbenik / skladatelj veliko komponira / komponira odlično glasbo // ustvarjati, pisati, zlasti umetniško delo sploh: avtor je zgodbo dolgo komponiral 2. knjiž. sestavljati, zlagati: kipar te živalce često komponira v posamezne skupine / pisatelj je komponiral vse dialoge enako komponíran -a -o:
prizor na sliki je dobro komponiran; za klavir komponirana skladba
metálec2 -lca m (ȃ)
metalski glasbenik: na festivalu je nastopila skupina metalcev
// kdor se navdušuje za metal2: pridržali so nekaj razgretih metalcev; rokerji in metalci
múzik stil. múzikus -a m (ú) glasbenik: nadarjen mlad muzik;
nastopajo jazz muziki
pánker in punker -ja [pánker] m (ā)
pankerski glasbenik: koncert pankerjev
// kdor se navdušuje za punk: med obiskovalci koncerta je bilo največ pankerjev
pánkovec in punkovec -vca [pánkovəc] m (ȃ)
pankovski glasbenik: skupina pankovcev
// kdor se navdušuje za punk: pankovci so se zbirali v parku
plodovít -a -o prid., plodovítejši (ȋ) 1. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: plodovit glasbenik, slikar;
plodovit publicist, znanstvenik;
plodovita pisateljica 2. knjiž. ploden1:
plodovita samica / plodovit zakon / plodovita zemlja rodovitna / pogovori med državnikoma so bili plodoviti
polnokŕven -vna -o [pou̯nokərvən] prid. (ŕ r̄) 1. ekspr. zdrav, rdečeličen: krepko, polnokrvno dete;
bledoličen in polnokrven 2. ekspr. poln življenjskih moči, strasti: dela tega pisatelja so izraz polnokrvne osebnosti 3. publ. prepričljiv, verjeten, živ2:
polnokrvni opisi narave / umetniško polnokrven realizem 4. ekspr. ki ima značilne lastnosti v veliki meri: biti polnokrven glasbenik;
polnokrven romantik / polnokrven meščan pravi, pristen
♦ vet. polnokrvni konj konj angleške ali arabske pasme ali njun križanecpolnokŕvno prisl.:
v romanu je pisatelj polnokrvno prikazal čas vojne
pòp... prvi del zloženk (ȍ)
1. nanašajoč se na zabavno glasbo različnih glasbenih zvrsti od druge polovice 20. stoletja dalje s poudarkom na preprosti muzikalnosti: popglasbenik in pop glasbenik, popzvezdnik in pop zvezdnik, popskupina in pop skupina, popzvezda in pop zvezda, popzvezdnica in pop zvezdnica
2. nanašajoč se na popularen: popkultura in pop kultura
poustvarjálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na poustvarjanje: poustvarjalni glasbenik / razvijati poustvarjalno delo
rapovski in rêpovski -a -o [rêpou̯ski] prid. (ȇ)
nanašajoč se na rap in raperje: rapovski glasbenik, zvezdnik; rapovska glasba, pesem; rapovska izvedba skladbe; rapovska skupina, zasedba; rapovsko tekmovanje
reciklírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. ponovno uporabljati že uporabljene, odpadne snovi v proizvodnem procesu: reciklirati odpadke, papir, plastiko
2. ekspr. ponovno uporabljati, oživljati, reaktualizirati: glasbenik je recikliral staro uspešnico
repertoár -ja m (ā) 1. skupek gledaliških, glasbenih del, ki se izvajajo v eni sezoni: sestavljati repertoar;
uvrstiti dramo, opero v repertoar;
bogat, sodoben repertoar;
repertoar naših gledališč je letos zelo zanimiv / železni repertoar gledališka, glasbena dela, ki se zaradi svoje umetniške vrednosti, priljubljenosti izvajajo več sezon
● pog. dati dramo na repertoar izvajati, uprizarjati jo// vloge, skladbe, ki jih obvlada kak igralec, glasbenik: pevec, pianist z zelo širokim repertoarjem; značilnosti igralčevega repertoarja 2. knjiž. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira: bogat repertoar izraznih sredstev / figure iz beneškega slikovnega repertoarja 3. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: bogat repertoar čustev in razpoloženj;
širok repertoar možnosti
róker in rocker -ja [róker] m (ọ̄)
rokovski glasbenik: glasba znanega rokerja
// kdor se navdušuje za rock: rokerji so izzvali pretep
talentíran -a -o prid. (ȋ)
posebno nadarjen za kaj: talentiran glasbenik, pisatelj, športnik; talentiran učenec
têžkometálec -lca m (ȇ-ȃ)
(težko)metalski glasbenik: koncert težkometalcev
uhó ušésa s (ọ̑ ẹ́)
1. čutilo za sluh in ravnotežje: primerjati človeško uho z živalskim; oko in uho / ušesa ga bolijo; zamašiti si, zatisniti si ušesa; iz ušes mu teče gnoj; trga ga po ušesu
// to čutilo glede na svojo sposobnost: levo uho mu peša; na eno uho slabo sliši; gluh, naglušen na obe ušesi / ekspr. čeprav je napel ušesa, ni nič slišal; ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila; šepetati, vpiti na uho, v uho / ekspr. škripanje jim je paralo ušesa povzročalo velik občutek neugodja, bolečino; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; šumelo ji je v ušesih imela je neprijeten, šumenju podoben občutek v njih zaradi motenj v delovanju organizma; zvoni mu v ušesih ima občutek zvenenja nepretrganega visokega tona / ekspr.: zdaj pa odpri ušesa poslušaj, prisluhni; za uho ta glasba ni privlačna za poslušanje; to je prijetno za oko in uho / ekspr. vleči na ušesa prisluškovati / ekspr.: na lastna, svoja ušesa sem to slišal sam, osebno; ni mogla verjeti lastnim, svojim ušesom da je res / ekspr.: poslušal jo je samo z enim ušesom, s pol ušesa nepazljivo; vpijejo, da gre skozi ušesa zelo; otroci so zgodbo poslušali na vsa ušesa, z očmi in ušesi zelo pozorno
// nav. ekspr. izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: njegovo uho je poslušalo domačo govorico; uho je komaj zaznalo glasove / tak ropot ušesa težko prenašajo
2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost poslušanja: marsikatero uho je to slišalo / take besede niso za ženska ušesa za ženske; uho glasbenika, strokovnjaka glasbenik, strokovnjak / to je prišlo tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa o tem je slišal tudi on / govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati; ni mogel verjeti, da je našel odprta ušesa da so ga poslušali, uslišali
3. zunanji del tega čutila: ušesa mu štrlijo; striči z ušesi; kosmata ušesa; majhna, velika ušesa; oslovska, zajčja ušesa; pokončna, viseča ušesa / zardeti do ušes; potegniti kapo čez ušesa; dati si svinčnik za uho; prijeti, vleči koga za ušesa; popraskati se za ušesom; ščitniki za ušesa / umiti si ušesa ta del s sluhovodom; dati vato v uho v sluhovod
4. s prilastkom temu delu podoben del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česa: prijeti škaf za ušesa; šivankino uho se odlomi; uho klina, motike, škarij
// luknja v takem delu: vrtati ušesa v kamnite sekire; vdeti nit v uho
5. mn., ekspr. zavihani, zmečkani ogli: njegove knjige so zdelane, vse imajo ušesa; poravnati oslovska ušesa pri zvezkih
● ekspr. sama ušesa so ga bila pazljivo je poslušal; ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. ušesa si maši, zatiska pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. naviti komu ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. ta prevod žali moja ušesa je slab; do ušes odpreti usta zelo, na široko; ekspr. vanjo je bil do ušes zaljubljen zelo; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho udari ga; ekspr. vse mu nosi na ušesa pripoveduje, česar ne bi smel; ekspr. povedati kaj na uho zaupno; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. to si zapiši za uho, ušesa dobro si zapomni; pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. iti skozi šivankino uho narediti kaj težko uresničljivega; ekspr. melodija gre v uho je prijetna; lahka za zapomnjenje; ekspr. piši me v uho izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. popevka mu je ostala v ušesih zapomnil si je njeno melodijo; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; pog. je še moker, zelen za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; ekspr. fant ima kosmata ušesa noče slišati, upoštevati stvari, ki mu niso všeč, zlasti ukazov; nar. medvedje uho zimzeleni gornik; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega
♦ anat. notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; bot. mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; zajčje uho rastlina s celorobimi, črtalastimi ali jajčastimi listi in rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih; prerast; lov. ušesa daljše, uhljem podobno perje na glavi sov uharic; med. izpirati ušesa s tekočino, navadno z vodo, odstranjevati iz sluhovoda ušesno maslo; vnetje srednjega ušesa; zool. morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculata
umetníčiti -im nedov. (í ȋ)
slabš. izražati se oblikovno zapleteno, nenaravno: ta glasbenik, pesnik rad umetniči / umetničiti v melodiji
// delati kaj oblikovno zapleteno, nenaravno: umetničiti govor
uveljávljati -am nedov. (á) 1. delati, da postane kaj veljavno, upoštevano: uveljavljati svoje mnenje;
uveljavljati nove vrednote / uveljavljati sodobne metode, umetniške smeri 2. delati, da dobi kaj dejansko veljavo, ugled: uveljavljati zdravstveno kulturo / težko je uveljavljati nove izdelke na trgu 3. delati, da postane kaj cenjeno, običajno: nova moda uveljavlja pastelne barve / današnje življenje uveljavlja drugačne odnose 4. delati, da se kaj kje uporablja: uveljavljati slovenščino na vseh področjih // delati, da se kaj začne splošno uporabljati: uveljavljati nova poimenovanja; ta beseda se vse bolj uveljavlja / uveljavljati so se začele tudi druge kovine / vse bolj se uveljavlja nov način gradnje 5. delati, da kaj postane stvarnost, dejstvo: uveljavljati odločitve, zahteve brez omahovanja / uveljavljati svojo oblast; uveljavljati pravico do pokojnine / uveljavljati načela v praksi
● knjiž. bela barva še bolj uveljavlja njene oblike poudarja; publ. število golov kaže, da so znali uveljavljati svojo premoč na igrišču izkoriščati, izrabljati; uveljavljati svoj vpliv vplivati
♦ pravn. uveljavljati odškodninski zahtevek uveljávljati se
1. pridobivati si veljavo, ugled: uveljavljati se v športu, znanosti; uveljavljati se kot organizator, umetnik / tovarna se uveljavlja tudi v tujini; opera se vse bolj uveljavlja
2. nav. ekspr. postajati znan, pomemben: prireditev se hitro uveljavlja; nova glasbena smer se šele uveljavlja
uveljavljajóč -a -e:
uveljavljajoč svojo moč nad naravo, je človek začel ogrožati samega sebe; uveljavljajoči se glasbenik
uveljávljan -a -o:
strokovna načela so dosledno uveljavljana
videást -a m (ȃ)
kdor se (poklicno) ukvarja s snemanjem in urejanjem videoposnetkov: uveljavljeni videast; deluje kot glasbenik, kipar, slikar in videast
vragolíja -e ž (ȋ) ekspr.
1. presenetljivo, predrzno, hudobno dejanje, narejeno zaradi razposajenosti, zabave: izmisliti si vragolijo; počenjati, zganjati vragolije; fantovske vragolije / biti poln vragolij
2. dejanje, ki zahteva veliko spretnost, zabava in vzbuja občudovanje: znati vse mogoče vragolije; vragolije akrobata, hipnotizerja / glasbenik je s kitaro uganjal prave vragolije
zabávništvo -a s (ȃ)
dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja zlasti filmske, glasbene, televizijske izdelke za množično zabavo: ukvarjati se z zabavništvom; glasbenik se je uveljavil v svetu zabavništva
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
akordeoníst samostalnik moškega spolakdor igra (klavirsko) harmoniko, navadno kot poklicni glasbenik
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
BerryPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
ameriški glasbenik
IZGOVOR: [bêri], rodilnik [bêrija]
BESEDOTVORJE: Berryjev
filmsko-gledališkiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [fílmsko-gledalíški] in [fíləmsko-gledalíški]
GerbicPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski glasbenik
IZGOVOR: [gêrbic], rodilnik [gêrbica]
BESEDOTVORJE: Gerbičev
GiannijevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [džánijeu̯], ženski spol [džánijeva], srednji spol [džánijevo]
glasb.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gvido iz ArezzaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [gvído iz aréca], rodilnik [gvída iz aréca]
HarrisonPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
angleški glasbenik
IZGOVOR: [hêrison], rodilnik [hêrisona]
BESEDOTVORJE: Harrisonov
mag. akad.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogmagister akademski; magistrica akademska
malijskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [málijski]
RamazzottiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski glasbenik
IZGOVOR: [ramacóti], rodilnik [ramacótija]
BESEDOTVORJE: Ramazzottijev
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Ármstrong -a m, oseb. i. (á) |ameriški glasbenik; ameriški vesoljec|
džezíst -a m, člov. (ȋ) glasb. žarg. džezovski glasbenik
džezístka -e ž, člov. (ȋ) glasb. žarg.
Flájšman -a m, oseb. i. (ȃ) |slovenski glasbenik|
glásbenik -a m, člov. (ȃ)
glásbenica -e ž, člov. (ȃ)
glásbeničin -a -o (ȃ)
gódbenik -a m, člov. (ọ̑) koncert ~ov; star. glasbenik, instrumentalist
gódbenica -e ž, člov. (ọ̑)
gódbeničin -a -o (ọ̑)
gódec -dca m z -em člov. (ọ́) potujoči ~i; star. glasbenik, instrumentalist
gódčev -a -o (ọ́)
Goodman -a [gúdmen] m, oseb. i. (ȗ) |ameriški glasbenik|
Gregôrc -a m z -em oseb. i. (ó) |slovenski glasbenik|
Gregôrčev -a -o (ó)
..ik m. prip. obr.
1. člov. 'nosilec lastnosti' čarôvnik, duhôvnik, glásbenik, gospodárstvenik;
2. 'nosilnik lastnosti' cepílnik, míljnik, nèdolóčnik
3. člov. 'član, pripadnik' akadémik, kémik
4. 'prostor, mesto' čájnik, dímnik, kúrnik, rúdnik
5. 'snov' jábolčnik, antiséptik
jazzar -ja [džéz] m z -em člov. (ẹ̑) glasb. žarg. džezovski glasbenik
jazzarjev -a -o [džéz] (ẹ̑) glasb. žarg.
maéstro -a m, člov. (ẹ̑) glasb. žarg. mojster (glasbenik): spoštovani ~
metálik1 -a m, člov. (ȃ) glasb. žarg. |glasbenik, ki igra metalni rok|
múzik -a m, člov. (ȗ) glasbenik: nadarjen ~
muzikánt -a in muzikànt -ánta m, člov., im. mn. tudi muzikántje (á; ȃ á; ȁ á) glasbenik: potujoči ~
nèpoklícen -cna -o (ȅȋ)
nèpoklícni -a -o (ȅȋ) ~ glasbenik; ~a dejavnost
nèpoklícnost -i ž, pojm. (ȅȋ)
obênem čas. prisl. (é) priti kam skoraj ~; zapreti vrata in ugasniti luč, vse ~; Ukvarja se z računalništvom, ~ pa je vrhunski glasbenik
plodovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) poud. ~ glasbenik |z veliko deli|; neobč.: ~a samica plodna; ~a zemlja rodovitna
plodovítost -i ž, pojm. (ȋ)
poustvarjálen -lna -o (ȃ)
poustvarjálni -a -o (ȃ) ~ glasbenik
poustvarjálnost -i ž, pojm. (ȃ)
raper -ja [ré] m z -em člov. (ẹ̑) glasb. žarg. rapovski glasbenik
raperica -e [ré] ž, člov. (ẹ̑) glasb. žarg.
raperjev -a -o [ré] (ẹ̑) glasb. žarg.
raperičin -a -o [ré] (ẹ̑) glasb. žarg.
rapovski -a -o [ré] (ẹ̑) ~ glasbenik
róker -ja m z -em člov. (ọ́; ọ̑) |rokerski navdušenec|; glasb. žarg. rokovski glasbenik
rókerica -e ž, člov. (ọ́; ọ̑)
rókerjev -a -o (ọ́; ọ̑)
rókeričin -a -o (ọ́; ọ̑)
sprofesionalizírati -am [ijo] dov. -an -ana; sprofesionalizíranje (ȋ) kaj ~ gledališče
sprofesionalizírati se -am se [ijo] (ȋ) Glasbenik se je sprofesionaliziral
talentíran -a -o; bolj ~ (ȋ) (posebno) nadarjen: ~ glasbenik
talentíranost -i ž, pojm. (ȋ) (posebna) nadarjenost
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024
glásbenik -a
m kdor se ukvarja z glasbo
nadárjen -a -o
prid. ki je sposoben hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za opravljanje kake dejavnosti
právi2 -a -o
prid.1.
ki je isti, ki se enači s tistim, kar je mišljeno, pričakovano, zaželeno, zahtevano 2.
ki ima vse lastnosti, značilnosti, ki so bistvene za skupino, razred stvari, v katerega se uvršča določana stvarSINONIMI:
ekspr. celi,
zastar. istiniti,
ekspr. izraziti1,
knj.izroč. kateksohen,
ekspr. novi,
knj.izroč. polnokrvni,
ekspr. pravcati,
ekspr. pravi pravcati,
knj.izroč. pravšni2,
knj.izroč. pristni,
knj.izroč. realni,
ekspr. resnični,
ekspr. rojeni,
ekspr. spodobni,
neknj. pog. ta pravi,
ekspr. tipični,
ekspr. v najvišjem pomenu besede,
ekspr. v pravem pomenu besede,
ekspr. v pravem smislu besede,
ekspr. zaresni GLEJ ŠE SINONIM: pameten,
pameten,
pravilni,
primeren1,
pristni,
resničniGLEJ ŠE: zmeren,
svila,
svila,
slika,
roka,
rebro,
pravočasno,
pravočasno,
pravočasno,
prava reč,
prava reč,
poreden,
podoben2,
nevron,
lusk,
lice,
kava,
izobražen,
žafran,
spreten,
reven1,
pristni,
pravočasno,
poreden,
poreden,
poreden,
poreden,
poreden,
poreden,
poreden,
nesmisel,
kostanj,
čaj1
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk,
bíti désna rôka kóga,
bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
bíti igráčka v rôkah kóga/čésa,
bíti na désno róko,
bíti od rôk [kómu],
bíti pri rôki,
braníti se z rokámi in nogámi,
čiste rôke,
čístih rôk,
dáti kómu oróžje v rôke,
dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj,
délati kàj z lévo rôko,
désna rôka,
désna rôka ne vé, káj déla léva,
do komólcev krvávih rók,
držáti rôke krížem,
držáti rôke v žêpih,
držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
držáti vsè v svôjih rôkah,
dvígniti rôko náse,
iméti číste rôke,
iméti do komólcev krváve rôke,
iméti dvé lévi rôki,
iméti kóga/kàj pri rôki,
iméti krváve rôke,
iméti pólne rôke déla,
iméti prôste rôke [pri čém],
iméti sréčno rôko [pri čém],
iméti škárje in plátno v rôkah,
iméti umázane rôke,
iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
iméti vsè v svôjih rôkah,
iméti zvézane rôke,
iméti zvézane rôke in nôge,
íti na rôke kómu,
íti na róko kómu,
íti z lévo rôko v désni žèp,
izbíti kómu iz rôk zádnji adút,
izbíti kómu oróžje iz rôk,
iz drúge rôke,
iz pŕve rôke,
jemáti kàj z lévo rôko,
kjér bóg rôko vèn molí,
kot désna rôka,
krêpko pljúniti v rôke,
kupíti iz drúge rôke,
kupíti iz pŕve rôke,
léva rôka ne vé, kaj déla désna,
lotévati se čésa z lévo rôko,
lotíti se čésa z lévo rôko,
mázati si rôke [s čím],
méti si rôke,
na désno róko,
na lévo róko,
na lévo róko omožêna,
na róko se ženíti,
na róko sta se vzéla,
na róko živéti,
naredíti kàj z lévo rôko,
ne držáti rôk krížem,
ne iméti čístih rôk,
ne státi krížem rôk,
ne umazáti si rôk s krvjó,
odpráviti kóga z lévo rôko,
opráti si rôke [kot Pilát],
opráviti kàj z lévo rôko,
ostáti čístih rôk,
pásti v rôke pravíce,
pljúniti v rôke,
po pilátovsko si umíti rôke,
polítika môčne rôke,
položíti rôko náse,
ponúditi kómu rôko,
poročèn na lévo róko,
poročíti se na lévo róko,
postáti désna rôka kóga,
postáti igráča v rôkah kóga/čésa,
postáti igráčka v rôkah kóga/čésa,
poštêno pljúniti v rôke,
premágati kóga z lévo rôko,
preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke,
preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste rôke,
pripeljáti kóga v rôke pravíce,
príti v rôke pravíce,
privêsti kóga v rôke pravíce,
prosíti za rôko kóga,
rôka pravíce,
rôka rôko umíva,
umázati si rôke [s čím],
umázati si rôke s krvjó,
umíti so rôke [kot Pilát],
upírati se z rokámi in nogámi,
vládanje z želézno rôko,
vládati z želézno rôko,
vodíti kóga/kàj z želézno rôko,
z lévo rôko,
z rokámi in nogámi,
z želézno rôko,
zaprosíti za rôko kóga,
zvéza na lévo rôko,
živéti iz rôk v ústa,
živéti na rôkah,
življênje iz rôk v ústa
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
glȃsbənik, m. der Tonkünstler, Str., nk.
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
bobnar [bọ̑bnar]
samostalnik moškega spolabobnar
bobničar [bobnȋčar]
samostalnik moškega spolakdor igra na pavke
cimbalnik [cȋmbalnik]
samostalnik moškega spolakdor igra na cimbal; cimbalist
citrar [cȋtrar]
samostalnik moškega spolakdor igra na brenkalo, citre
godec [gọ́dǝc]
samostalnik moškega spolakdor igra na gosli; godec
muzikontar [muzikóntar]
samostalnik moškega spolaglasbenik
pesmenik [pesmeník]
samostalnik moškega spolapevec
pesmoust [pesmoȕst]
samostalnik moškega spolapevec
pevec [pẹ́vǝc]
samostalnik moškega spolapevec
pevka [pẹ́vka]
samostalnik ženskega spolapevka
piskavec [pískavǝc]
(piskalec) samostalnik moškega spolakdor igra na piščal; piskač
trobec [trọ́bǝc]
samostalnik moškega spolakdor igra na trobilo; trobilec
trobentar [trobẹ̑ntar]
samostalnik moškega spolakdor trobi; trobilec; trobentar
Tolkalni terminološki slovar
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
beatboxing -a m
bódran -a m
gláva pálice -e -- ž
grméča pločevína -e -e ž
guíro -a m
od dáleč -- -- prisl.
ogródje -a s
réko-réko -a m
ročáj -a m
tolkálec -lca m
za ódrom -- --
Gledališki terminološki slovar
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
muzikant ► muzėˈkaːnt -a m
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Vejica in datumi
Zanima me, ali so ločila v naslednjih zvezah pravilno postavljena (dan v tednu, datum in še dodaten podatek):
... iskanj je bilo izvedenih v petek, 23. 5. (n = 450), sledita sobota, 24. 5. (n = 150), in nedelja, 25. 5. (n = 155).
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Klaviaturist
Zanima me, kako se pravilno imenuje osebo, ki igra na klaviaturo. Je to klaviaturec , klaviaturist ali kako drugače? Mu lahko rečemo tudi pianist ?
Število zadetkov: 112