bám in bàm medmet1. posnema srednje visok zvok zvona
2. posnema glasen, kratek zvok pri streljanju s puško, pištolo
3. ponazarja nenadno, hitro pojavitev česa
ETIMOLOGIJA: v 1. pomenu domača imitativna beseda, ki posnema zvok srednje velikega zvona, v drugem prevzeto iz angl. imitativne besede bam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bréncelj brénclja samostalnik moškega spola [bréncəl] 1. obad, ki sesa kri goveda; primerjaj lat. Tabanus bovinus; SINONIMI: goveji obad
2. ekspresivno manjše motorno vozilo, ki oddaja glasen, neprijeten, navadno visok zvok, ali motor takega vozila
ETIMOLOGIJA: iz nar. sloven. brencati v pomenu *‛oddajati brnenju podobne glasove’ = hrv. brèncati, glej ↑brenčati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti] 1. oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup2.1. ekspresivno pojavljati se, izražati se kot tak zvok
3. navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
4. ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
búčen búčna búčno pridevnik [búčən] 1. ki je zelo glasen, hrupen1.1. ki proizvaja, oddaja zelo glasen zvok, hrup
1.2. ki ga spremlja zelo glasen zvok, hrup
ETIMOLOGIJA: ↑bučati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cmòk cmôka samostalnik moškega spola [cmòk] 1. navadno v množini jed, oblikovana v kepo, kroglo, navadno močnata, z nadevom
2. ekspresivno glasen poljub
3. moteč občutek v grlu, ki otežuje požiranje
4. kot medmet, navadno ponovljeno posnema zvok glasnega poljuba
FRAZEOLOGIJA: cmok v grlu, cmok v grlu se naredi komu, imeti cmok v grlu, pogoltniti cmok v grlu, s cmokom v grlu ETIMOLOGIJA: = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ iz ↑cmokati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
fŕr medmet1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r posnema zvoke pri frfotanju, plapolanju, hitrem premikanju skozi zrak1.1. z večkrat ponovljeno črko r ponazarja hitro gibanje, premikanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvoke ob frfotanju ptičjih kril
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
gròm grôma samostalnik moškega spola [gròm] 1. glasen, bobneč zvok, ki med nevihto sledi blisku
FRAZEOLOGIJA: udariti kot grom ETIMOLOGIJA: = stcslov. gromъ, hrv., srb. grȏm, rus. gróm, češ. hrom < pslov. *gromъ < ide. *ghromo-, tako kot gr. khrómos ‛hrup, rezgetanje’ iz korena *ghrem- ‛glasno in zamolklo doneti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
grômski grômska grômsko tudi grómski grómska grómsko pridevnik [grômski] tudi [grómski] ekspresivno ki je zelo glasen, hrupen
FRAZEOLOGIJA: Gromska strela! ETIMOLOGIJA: ↑grom
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hŕsk medmet1. tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko r posnema hreščeč zvok pri lomljenju, trenju, hoji po čem krhkem
2. kot samostalnik hreščeč zvok pri lomljenju, trenju, hoji po čem krhkem
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pri lomljenju nastale zvoke, verjetno k ↑hreščati, ↑hrustati, kot hŕskati ‛glasno se lomiti, pokljati, hrustati’, hrv., srb. hȑskati, mak. rska ‛hrustati’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
juhêj medmet1. posnema glas pri vriskanju
2. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje2.1. ironično izraža, da govorec česa ne odobrava, s čim ni zadovoljen
3. kot samostalnik, ekspresivno vrisk
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. juchhei iz juchen ‛vriskati’ + hei ‛juhu’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lájež láježa samostalnik moškega spola [láješ láježa] 1. oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa; SINONIMI: lajanje 1.1. ekspresivno oglašanje s temu podobnimi zvoki; SINONIMI: ekspresivno lajanje
2. slabšalno glasno, zadirčno govorjenje; SINONIMI: slabšalno lajanje
3. slabšalno zavzeto kritiziranje, izražanje svojih stališč, navadno neutemeljeno; SINONIMI: slabšalno lajanje
ETIMOLOGIJA: ↑lajati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se] 1. oddajati glas, zvok1.1. oddajati značilen, prepoznaven živalski glas
2. odzivati se na klic, poziv
3. javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
4. javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi
5. dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
6. prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša. ETIMOLOGIJA: ↑oglasiti se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
páv páva samostalnik moškega spola [páu̯ páva] 1. večja domača ptica, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre; primerjaj lat. Pavo cristatus
2. podoba, ki predstavlja domačo ptico, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot pav, ponosen kot pav, šopiriti se kot pav ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nekega roman. jezika iz lat. pāvus, pāvō, domnevno iz nekega antičnega vzhodnega jezika - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pínč pínča samostalnik moškega spola [pínč] kratkodlak pes z vitkim telesom in pokončnimi ali privihanimi uhlji
STALNE ZVEZE: pritlikavi pinč, srnin pinč ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Pintsch, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
túkalica túkalice samostalnik ženskega spola [túkalica] iz zoologije manjša obvodna ptica selivka s rjavkastim perjem po hrbtu in daljšimi nogami; primerjaj lat. Rallidae
STALNE ZVEZE: mala tukalica, zelenonoga tukalica ETIMOLOGIJA: iz tukati se ‛sklanjati se’, prevzeto iz nem. sich ducken
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tùp medmet1. navadno ponovljeno posnema zvok pri udarcu1.1. ponovljeno posnema zvoke hitre glasbe z izrazitimi ritmičnimi poudarki
2. kot samostalnik, ekspresivno glasen, zamolkel zvok pri udarcu
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvok pri udarcu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti] 1. oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
2. brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice2.1. brezosebno, ekspresivno čutiti, izražati vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
3. ekspresivno jezno, razburjeno govoriti
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zabučáti zabučím dovršni glagol [zabučáti] 1. oddati ali začeti oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročiti ali začeti povzročati močne, globoke zvoke, hrup2.1. ekspresivno pojaviti se, izraziti se kot tak zvok
3. navadno brezosebno zaznati ali začeti zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
4. ekspresivno pojaviti se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: ↑bučati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
završáti završím dovršni glagol [zavəršáti] 1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju ETIMOLOGIJA: ↑vršati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.