Tiskanje

bám in bàm medmet

posnema srednje visok zvok zvona

posnema glasen, kratek zvok pri streljanju s puško, pištolo

ponazarja nenadno, hitro pojavitev česa

ETIMOLOGIJA: v 1. pomenu domača imitativna beseda, ki posnema zvok srednje velikega zvona, v drugem prevzeto iz angl. imitativne besede bam

bréncelj brénclja samostalnik moškega spola [bréncəl]

1.

obad, ki sesa kri goveda; primerjaj lat. Tabanus bovinus; SINONIMI: goveji obad

2.

ekspresivno manjše motorno vozilo, ki oddaja glasen, neprijeten, navadno visok zvok, ali motor takega vozila

ETIMOLOGIJA: iz nar. sloven. brencati v pomenu *‛oddajati brnenju podobne glasove’ = hrv. brèncati, glej ↑brenčati - več ...

bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti]

1.

oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih

1.1.

2.

navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup

2.1.

ekspresivno

3.

navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti

4.

ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno

ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...

búčen búčna búčno pridevnik [búčən]

1.

ki je zelo glasen, hrupen

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: ↑bučati

cmòk cmôka samostalnik moškega spola [cmòk]

1.

navadno v množini jed, oblikovana v kepo, kroglo, navadno močnata, z nadevom

2.

ekspresivno glasen poljub

3.

moteč občutek v grlu, ki otežuje požiranje

4.

kot medmet, navadno ponovljeno posnema zvok glasnega poljuba

FRAZEOLOGIJA: cmok v grlu, cmok v grlu se naredi komu, imeti cmok v grlu, pogoltniti cmok v grlu, s cmokom v grlu
ETIMOLOGIJA: = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ iz ↑cmokati

fŕr medmet

1.

navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r posnema zvoke pri frfotanju, plapolanju, hitrem premikanju skozi zrak

1.1.

z večkrat ponovljeno črko r

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvoke ob frfotanju ptičjih kril

gròm grôma samostalnik moškega spola [gròm]

1.

glasen, bobneč zvok, ki med nevihto sledi blisku

1.1.

FRAZEOLOGIJA: udariti kot grom
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gromъ, hrv., srb. grȏm, rus. gróm, češ. hrom < pslov. *gromъ < ide. *ghromo-, tako kot gr. khrómos ‛hrup, rezgetanje’ iz korena *ghrem- ‛glasno in zamolklo doneti’ - več ...

grômski grômska grômsko tudi grómski grómska grómsko pridevnik [grômski] tudi [grómski]

ekspresivno ki je zelo glasen, hrupen

FRAZEOLOGIJA: Gromska strela!
ETIMOLOGIJA: ↑grom

hŕsk medmet

1.

tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko r posnema hreščeč zvok pri lomljenju, trenju, hoji po čem krhkem

2.

kot samostalnik hreščeč zvok pri lomljenju, trenju, hoji po čem krhkem

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pri lomljenju nastale zvoke, verjetno k ↑hreščati, ↑hrustati, kot hŕskati ‛glasno se lomiti, pokljati, hrustati’, hrv., srb. hȑskati, mak. rska ‛hrustati’

juhêj medmet

1.

posnema glas pri vriskanju

2.

izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje

2.1.

ironično

3.

kot samostalnik, ekspresivno vrisk

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. juchhei iz juchen ‛vriskati’ + hei ‛juhu’

lájež láježa samostalnik moškega spola [láješ láježa]

1.

oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa; SINONIMI: lajanje

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno lajanje

2.

slabšalno glasno, zadirčno govorjenje; SINONIMI: slabšalno lajanje

3.

slabšalno zavzeto kritiziranje, izražanje svojih stališč, navadno neutemeljeno; SINONIMI: slabšalno lajanje

ETIMOLOGIJA: ↑lajati

oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se]

1.

oddajati glas, zvok

1.1.

2.

odzivati se na klic, poziv

3.

javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

4.

javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi

5.

dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

6.

prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo

FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša.
ETIMOLOGIJA: ↑oglasiti se

páv páva samostalnik moškega spola [páu̯ páva]

1.

večja domača ptica, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre; primerjaj lat. Pavo cristatus

2.

podoba, ki predstavlja domačo ptico, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre

FRAZEOLOGIJA: hoditi kot pav, ponosen kot pav, šopiriti se kot pav
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nekega roman. jezika iz lat. pāvus, pāvō, domnevno iz nekega antičnega vzhodnega jezika - več ...

pínč pínča samostalnik moškega spola [pínč]

kratkodlak pes z vitkim telesom in pokončnimi ali privihanimi uhlji

STALNE ZVEZE: pritlikavi pinč, srnin pinč
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Pintsch, nejasnega izvora - več ...

túkalica túkalice samostalnik ženskega spola [túkalica]

iz zoologije manjša obvodna ptica selivka s rjavkastim perjem po hrbtu in daljšimi nogami; primerjaj lat. Rallidae

STALNE ZVEZE: mala tukalica, zelenonoga tukalica
ETIMOLOGIJA: iz tukati se ‛sklanjati se’, prevzeto iz nem. sich ducken

tùp medmet

1.

navadno ponovljeno posnema zvok pri udarcu

1.1.

ponovljeno

1.2.

2.

kot samostalnik, ekspresivno glasen, zamolkel zvok pri udarcu

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvok pri udarcu

vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti]

1.

oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter

1.1.

2.

brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice

2.1.

brezosebno

ekspresivno

3.

ekspresivno jezno, razburjeno govoriti

FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...

zabučáti zabučím dovršni glagol [zabučáti]

1.

oddati ali začeti oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih

1.1.

2.

navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročiti ali začeti povzročati močne, globoke zvoke, hrup

2.1.

ekspresivno

3.

navadno brezosebno zaznati ali začeti zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti

4.

ekspresivno pojaviti se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno

ETIMOLOGIJA: ↑bučati

završáti završím dovršni glagol [zavəršáti]

1.

navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter

1.1.

2.

brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice

2.1.

brezosebno

ekspresivno

2.2.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: ↑vršati

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika