jezikoslôvni
jezikoslôvna
jezikoslôvno
pridevnik
[
jezikoslôu̯ni
]
1.
ki je v zvezi z
jezikoslovci
ali
jezikoslovjem 1.
1.1.
ki temelji na
jezikoslovju 1.
, izhaja iz
jezikoslovja 1.
1.2.
ki je namenjen za
jezikoslovce
ETIMOLOGIJA:
↑
jezikoslovje
1.
strokovnjak za jezikoslovje
1.1.
študent ali diplomant jezikoslovja
1.
veda o jeziku in jezikovnih pojavih
1.
veda o jeziku in jezikovnih pojavih
1.
veda o jeziku in jezikovnih pojavih
1.
strokovnjak za jezikoslovje
1.1.
študent ali diplomant jezikoslovja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017
, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
leposlôvni
leposlôvna
leposlôvno
pridevnik
[
leposlôu̯ni
]
ki je v zvezi z
leposlovjem
ETIMOLOGIJA:
↑
leposlovje
literarna dela z umetniško, estetsko vrednostjo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017
, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Število zadetkov: 2