betíček -čka [bət] m (ȋ) odebeljeni konec predmeta, zlasti palice; glavič: sukal je med prsti paličico s srebrnim betičkom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
búnka -e ž (ȗ) - 1. oteklina, navadno od udarca: iz pretepa je odnesel bunko na čelu
// nav. mn., ekspr., raba peša močen udarec, navadno s pestjo: dobiti bunke; naložiti bunke - 2. pog. glavič, betiček: palica s srebrno bunko / na vrtu imajo pisane steklene bunke krogle
- 3. slabš. debela, nerodna ženska: tisto bunko je prosil za ples; debela bunka / bila je prava kmečka bunka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
butíca -e ž (í) - 1. ekspr. glava: butica me boli; razčesniti butico / tako trmastih butic, kot je on, ne pregovoriš
● pog., ekspr. ne gre mu v butico ne razume; pog., ekspr. v butici se mu je posvetilo doumel, razumel je; pog., ekspr. učenec je trde butice se težko uči - 2. star. glavič, betiček: palica s srebrno butico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
butíčast -a -o prid. (í) - 1. ekspr. ki ima debelo glavo: velik, butičast fant
- 2. star. ki ima (velik) glavič, betiček: butičasta palica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
glavìč -íča m (ȉ í) odebeljeni konec predmeta, zlasti palice: meč je imel medeninast glavič;
palica s srebrnim, zlatim glavičem / sedelni glavič sprednji, nekoliko privzdignjeni del sedla
♦ alp. nižja pečina z zaobljenim vrhom; um. zgornji zaključni del stebra; kapitel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
jábolko -a [u̯k] s (á) - 1. sad jablane: lupiti jabolka; črvivo, rdeče, zrelo jabolko; kislo, sladko jabolko; lica je imela rdeča kot jabolko / poletna, zgodnja, zimska jabolka / obirati, otresti jabolka; pren., vznes. zlato jabolko svobode
// redko jablana: cvetoče jabolko; nasad jabolk / divje jabolko lesnika - 2. v zvezi granatno jabolko nizek južni grm z rdečimi cveti ali njegov rdeči sad: košarica granatnih jabolk
- 3. pog. Adamovo jabolko: iz vratu mu je štrlelo jabolko / neprestano ga draži na kašelj v jabolku v grlu
- 4. jabolku podoben okrogel predmet: jabolko na zvoniku se lesketa; pozlačeno jabolko / jabolko pri palici glavič
// redko široko razprte oči z navzven obrnjenimi očesnimi jabolki zrkli - 5. redko ploščata kost v kolenu; pogačica: od padca je imel na jabolkih posneto kožo
● ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; knjiž. jabolko spora, razdora stvar, ki je vzrok spora, razdora; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši
♦ agr. prinčevo jabolko podolgovato jabolko z rdečimi progami; bot. volčje jabolko rastlina z belimi, rumenkastimi ali vijoličastimi cveti in čašo, ki postane ob zoritvi jagodastega ploda mehurjasta, Physalis; zlato jabolko gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi; kranjska lilija; um. vladarsko jabolko predmet v obliki krogle kot znamenje vladarske oblasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
sêdeln -a -o [dəl] prid. (ȇ) nanašajoč se na sedlo: sedelni jermen;
sedelni glavič sprednji, nekoliko privzdignjeni del sedla // sedelna torba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.