bentonít -a m (ȋ) min. glina, ki z vodo močno nabrekne in se uporablja zlasti kot belilo v kemični industriji: odkrili so nova nahajališča bentonita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
ekspandírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz., navadno v zvezi s plin večati svojo prostornino zaradi zmanjševanja tlaka, raztezati se: močno ekspandiratiekspandíran -a -o: ekspandirani zrak
♦ teh. ekspandirana glina glina, kateri se pri žganju zaradi zgorevanja gorljivih primesi poveča prostornina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
ekspanzíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ekspanzijo: ekspanzijski načrti;
ekspanzijska politika / ekspanzijska sila proizvajalnih sredstev
♦ strojn. ekspanzijski gib gib batnega stroja, pri katerem plin ali para napolni valj; ekspanzijsko delo delo, ki ga opravi plin ali para pri ekspanziji; teh. ekspanzijska glina ekspanzivna glina; ekspanzijska posoda posoda, v katero se prelivajo presežki tekočine pri raztezanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
ekspanzíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ekspanzivnost ali ekspanzijo: ekspanzivna moč kulture;
ekspanzivna sila kapitala / ekspanzivne težnje države / politika stranke je bila ekspanzivna / ekspanziven otrok; ekspanzivna čustvenost
♦ teh. ekspanzivna glina glina, ki je podvržena nabrekanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
fajánsa -e ž (ȃ) loščena žgana glina boljše vrste: posoda iz fajanse // poslikan izdelek iz take gline: trgovati s fajansami; zidovi so obloženi z večbarvnimi fajansami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
glína -e ž (í) gnetljiva usedlina, ki se uporablja kot surovina zlasti v lončarstvu, kiparstvu in opekarstvu: gnesti, kopati, sušiti, žgati glino;
oblikovati figurice iz gline;
mastna, suha glina / lončarska, opekarska, porcelanska glina / vaza iz žgane gline
♦ petr. bela glina kaolin; rdeča glina usedlina iz preperelih magmatskih kamnin in vulkanskega pepela v velikih morskih globinah; teh. ekspandirana glina kateri se pri žganju zaradi zgorevanja gorljivih primesi poveča prostornina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
glinénica -e ž (ẹ̑) kraj, prostor, kjer se koplje glina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
glinokòp -ópa m (ȍ ọ́) kraj, prostor, kjer se koplje glina: pripravljanje glinokopa;
delavci v glinokopu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
glinopór -a m (ọ̑) glina, ki se ji pri žganju poveča prostornina in ki se uporablja pri gojenju rastlin, za izolacijo, drenažo: Okoli posajenih rastlin lahko potresemo zastirko iz mletega lubja, glinopora, kamenčkov ali česa drugega E (↑)glína + (↑)(stiro)pór
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
gomôla -e ž (ó) petr. glina, v kateri so vidne plasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
kamenína -e ž (ī) obrt. loščena žgana glina boljše vrste: posoda, vrč iz kamenine // izdelek iz take gline, navadno reliefno okrašen; prim. kamnina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
kaolín -a m (ȋ) petr. glina najboljše vrste, ki se uporablja za izdelavo porcelana: pridobivati kaolin / separacija kaolina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
kaolínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kaolin: kaolinska keramika / kaolinska glina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
króglica -e ž (ọ̑) - 1. manjšalnica od krogla: površina, velikost kroglice / pobrati, zakotaliti kroglico; steklena kroglica / bonbon v obliki kroglice / mn. glina je v kroglicah / sablja z zaščitno kroglico / volilna kroglica nekdaj s katero volivec glasuje
♦ farm. zdravilna kroglica zdravilo v obliki kroglice - 2. teh. tak predmet iz kovine kot sestavni del ležaja: število kroglic v ležaju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
lončárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na lončarje ali lončarstvo: prodajati lončarske izdelke / lončarska delavnica, obrt / lončarska središča / lončarska glina; lončarska peč peč za žganje glinaste posode
♦ etn. lončarsko kolo ali lončarsko vreteno priprava z vrtečo se ploščo, na kateri lončar oblikuje glinasto posodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
lončevína -e ž (í) - 1. izdelki iz (žgane) gline: prodajati na trgu lončevino; z ornamenti okrašena lončevina
- 2. obrt. glina slabše vrste: izdelovati posodo iz lončevine; skleda iz lončevine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
lóščiti -im nedov. (ọ̄) - 1. prekrivati z loščem: lončar lošči vrče / loščiti lonce emajlirati
- 2. dajati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: loščiti parket, škornje / loščiti si nohte
lóščen -a -o: loščena žgana glina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
másten -tna -o prid., mástnejši (á) - 1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa; mastni ocvirki; mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk
// zelo zabeljen: žganci so bili rahli in mastni; rad ima mastne jedi
// nav. ekspr. zelo debel, rejen: zaklali so mastnega prašiča / človek z mastnimi lici - 2. pokrit z maščobo: njegovi lasje so bili gladki in mastni / mastna površina / ekspr. masten kamen
// umazan od maščobe, masti: bil je masten okrog ust; mastna skleda, žlica - 3. mehek, lepljiv: masten gnoj; mastna glina, zemlja; mastno apno, blato / mastne njive
- 4. ekspr. zelo velik, obilen: masten dobiček, zaslužek; masten plen; dati mastno napitnino / službo ima mastno zelo donosno
- 5. ekspr. nespodoben, nedostojen: pripovedovati mastne šale, zgodbice / mastna kletev, psovka
● ekspr. masten glas pretirano prijazen; publ. mastni tisk krepki in polkrepki tisk; nar. štajersko mastna nedelja pustna nedelja; ekspr. dobil je mastno zaušnico silovito, močno
♦ agr. prašič mastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje slanine; grad. mastna malta malta s povečano količino apna; kozm. mastna koža koža, ki izloča veliko maščobe; min. mastni sijaj sijaj kot pri z mastjo prevlečeni površini; usnj. mastno strojenje strojenje z ribjim oljem na irh
mástno prisl.: mastno in slastno se gostiti; to so morali mastno plačati; mastno je zaklel
mástni -a -o sam.: mastne pripovedovati; naložila sta mu precej mastnih; pojesti nekaj mastnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
mêhek in mehák mêhka -o tudi -ó prid., mehkéjši stil. méčji (é ȃ é) - 1. ki se pod pritiskom (rad) udere, vda: mehka blazina, preproga / telo črva je mehko / mehki sneg jih ni držal; mehka, razmočena tla / mehki svinčnik ki ob manjšem pritisku dela vidno črto
// ki se da (rad) gnesti, oblikovati: glina, vosek in druge mehke snovi / dobra, mehka zemlja je tam ki se da (rada) obdelovati
// gospodje v cilindrih in mehkih klobukih
// ki se da (rad) rezati, gristi: meso je mehko, saj se je dolgo kuhalo / grozdje, sadje je že mehko sočno, zrelo - 2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: svila, žamet in druge mehke tkanine; rokavice iz dobrega, mehkega usnja / na obrazu je čutil njene mehke lase; mačka z mehko dlako / to mazilo naredi kožo mehko / držal je njeno toplo, mehko roko v svoji
- 3. knjiž. neizrazito izbočen, zaobljen: mehki valovi; mehke gube oblačila / mehka dolenjska pokrajina rahlo valovita
- 4. knjiž. ki se ne pojavlja v intenzivni stopnji, v močni obliki: odgovorila mu je z mehkim stiskom roke / po nekaj dnevih burje je postal zrak mehek topel; mehko spomladansko sonce / mehke, pastelne barve; mehka, ugašajoča svetloba / slišati je bilo mehke akorde
- 5. ekspr., navadno v povedni rabi obziren, popustljiv, prizanesljiv: predstojnik je bil sumljivo mehek; biti mehek s kaznjenci, z otroki / mehka materina roka
// pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: komaj so ga začeli tepsti, že je bil mehek; oče je bil že precej mehek, zato mu je vneto dokazovala dalje - 6. nav. ekspr. ki izraža prijaznost, naklonjenost: prigovarjal mu je z mehkim glasom; mehek nasmeh; pikra poteza v sicer mehkem obrazu; zazrla se je v njegove mehke, modre oči / mehko čustvo
- 7. nav. ekspr. občutljiv, hitro ganjen: ženske so mehke, zato hitro jokajo / mehka slovanska duša, narava
● mehki pristanek vesoljske ladje, naprave pristanek, pri katerem se ladja, naprava ne razbije, poškoduje; ta jezik je mehek ima sorazmerno veliko samoglasnikov; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; žarg., šport. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; jajce z mehko lupino jajce, ki nima apnenčastega ovoja; publ. iskati mehke točke družbe, obrambe iskati njene slabosti, napake; ekspr. napori so veliki, gospoda pa preveč mehka neodporna, mehkužna; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; mati je mehkega srca, ima mehko srce je usmiljena; je hitro ganjena; pog., ekspr. do polnoči so bili že vsi (precej) mehki (precej) pijani, vinjeni; kmalu je bil mehek kot vosek pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva
♦ agr. mehki sir zorjen sir z večjim odstotkom vode v brezmastni snovi; mehko vino vino, ki vsebuje malo kisline, čreslovine, navadno tudi manj alkohola; anat. mehko nebo nebo iz mehkega tkiva; bot. mehka stoklasa latasta trava, ki raste na suhih tleh, Bromus mollis; fot. mehki negativ negativ, ki nastane pri premalo časa trajajoči osvetlitvi ali premalo časa trajajočem razvijanju; mehka gradacija postopno prehajanje od svetlo sivih odtenkov v temno sive; gastr. mehka moka moka iz zelo drobnih delcev; kem. mehka voda voda, ki ne vsebuje kalcijevih in magnezijevih soli; kor. mehki copatki za balet prilagojeno obuvalo z mehkim podplatom; les. mehki les les z razmeroma majhno gostoto; lingv. mehki soglasnik soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik; soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e; mehki znak trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; med. mehki čankar spolna bolezen z eno ali več razjedami z mehkimi robovi na spolovilih; metal. mehki svinec svinec, ki mu ni dodan kak drug element; mehke kovine kovine z majhno trdoto; mehko žarjenje žarjenje, pri katerem se kovini, zlitini zmanjša trdota; teh. mehki lot ali mehka spajka lot ali spajka z nizkim tališčem; tisk. knjiga z mehkimi platnicami s platnicami iz tanjše lepenke; um. mehki slog gotski umetnostni slog okoli leta 1400
mêhko in mehkó prisl.: mehko božati po dlaki, roki; mehko odgovoriti, reči; vesoljska ladja je mehko pristala na lunini površini; mehko ravnati z ujetniki; mehko stisniti roko; mehko valovita pokrajina / mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; mehko vezana knjiga knjiga, vezana v mehke platnice
● žarg., avt. mehko speljavati počasi; ekspr. v mladosti mu ni bilo mehko postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave; ekspr. mehko mu je pri srcu je ganjen, vznemirjen
mêhki -a -o, v predložni zvezi mêhki in méhki sam.: kuhati, skuhati kostanj do mehkega; kadar spi na mehkem, ga boli hrbet; ekspr. nič ne dela, živi pa na mehkem živi udobno, v izobilju; hoditi po mehkem; v mehko, redko na mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; nekaj mehkega je v njegovih gibih, pogledih
♦ lov. strel v mehko v drobovje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
modelíranje -a s (ȋ) glagolnik od modelirati: glina za modeliranje / modeliranje glave, nosa / poučevati modeliranje na tehniški šoli
♦ filoz. modeliranje prenos lastnosti, značilnosti raziskovanega predmeta na podoben predmet, narejen po določenih pravilih; jur. modeliranje sledov snemanje sledov s pomočjo mavčne kaše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
nabrékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) postati po obsegu večji- a) zaradi vpijanja vlage: na dežju so deske nabreknile; glina v vodi nabrekne / seme je že nabreknilo
- b) zaradi nabiranja, pritiska tekočine: mešički pod očmi so ji še bolj nabreknili; vime je že nabreknilo; od jeze, napora so mu žile močno nabreknile
// dobiti nabrekline: obolela koža je nabreknila / zaradi deževja je cesta na več mestih nabreknila
nabréknjen -a -o: nabreknjeni brsti; od joka nabreknjene ustnice; prim. nabrekel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
nèžgán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni žgan: nežgana glina, ilovica;
kup nežgane opeke / rajši kupuje nežgano kavo / žgane in nežgane pijače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
ognjestálen -lna -o prid. (ȃ) nestrok. v ognju obstojen, ognjevzdržen: ognjestalna glina, opeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
ognjeváren -rna -o prid. (á ā) nestrok. v ognju obstojen, ognjevzdržen: ognjevarna glina, opeka / ognjevarna blagajna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
opékarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na opekarje ali opekarstvo: opekarska glina / opekarska peč / opekarski delavci / opekarski mojster
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
ostekléti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. ostekleneti: glina pri določeni temperaturi ostekli / ostekleti od groze / oči so mu osteklele od jeze in razburjenjaosteklèl in osteklél -éla -o: osteklel pogled; osteklele oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
peskovít -a -o prid. (ȋ) peščen: peskovit svet, teren / peskovita glina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
peščén -a -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku
// peščeni filter filter, napolnjen s peskom - 2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve
♦ agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa
peščéno prisl.: peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
plástičen -čna -o prid. (á) - 1. ki je iz plastične mase: plastičen lonček, plašč, žleb; izdelovati plastične stole; plastična kupola, obloga, vrečka / plastična masa / plastična skakalnica skakalnica, pokrita s plastično maso
- 2. ki se da gnesti, oblikovati: plastična glina; ta snov je zelo plastična
- 3. ki ima izrazite, vidne oblike: plastična podoba; figure na njegovih slikah so zelo plastične / plastičen relief / ekspr. ugaja mu njeno plastično telo
// poln izrazitih, značilnih potez: piše v zelo nazornem, plastičnem jeziku; ima plastično izražanje / osebe v tej drami so zelo plastične
● plastična kirurgija kirurgija, ki se ukvarja z operativnim obnavljanjem poškodovanih, iznakaženih tkiv ali delov telesa; plastična operacija operacija, z namenom operativno obnoviti poškodovano, iznakaženo tkivo ali del telesa
♦ fiz. plastična deformacija trajna sprememba oblike predmeta, ko so nanj že prenehale delovati sile, ki so jo povzročale; um. plastični slog; voj. plastično razstrelivo razstrelivo, ki se da gnesti in potrebuje za aktiviranje detonator
plástično prisl.: zna plastično oblikovati svoje kipe in postave na slikah; plastično opisovati, pripovedovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
porcelán -a m (ȃ) loščena žgana glina najboljše vrste: kip, krožnik iz porcelana // izdelek iz take gline: ima veliko porcelana; omara za porcelan; bila je krhka in nežna kot porcelan / ročno poslikan kitajski porcelan
♦ teh. elektrotehnični porcelan ki se uporablja v elektrotehniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
razmočíti -móčim dov. (ī ọ́) narediti kaj zelo mokro, mehko, navadno z vodo: dež je razmočil zemljo / razmočiti kruh v mlekurazmóčen -a -o: razmočena glina; razmočena tla; popolnoma razmočen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
rdèč rdéča -e prid. (ȅ ẹ́) - 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet; rdeč dežnik; rdeča obleka; rdeče strehe hiš; bordo rdeč plašč temno rdeč; ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč; kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom; kot češnja rdeče ustnice; rdeč kot kri; belo-modro-rdeč trak / šopek rdečih nageljnov, vrtnic / koncert za rdeči abonma z vstopnicami rdeče barve; rdeči svinčnik svinčnik z rdečim vložkom; vojaki z rdečo zvezdo na kapi partizani, vojaki Jugoslovanske ljudske armade
// žarg. na semaforju se prižge, sveti rdeča luč svetlobni prometni znak, ki pomeni prepoved prometa v določeni smeri
// pog. zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč
// Rdeča kapica; Rdeče morje - 2. ki je rdečkaste barve: človek z rdečimi lasmi; imeti rdeč obraz; koža je postala rdeča in boleča; bila je vsa potna in rdeča; rdeč kot kuhan rak zelo; od jeze, napora, razburjenja je postal rdeč je zardel
// jabolka so že rdeča zrela
// rdeče vino
// ki ima plodove ali gomolje rdečkaste barve: saditi rdeči krompir; grmi rdečega ribeza; rdeča pesa / rdeče zelje / (rdeča) jagoda; (rdeča) redkvica - 3. nav. ekspr. nanašajoč se na socializem, komunizem: vzhod je rdeč; rdeča revolucija / pog. tudi jaz imam rdečo izkaznico sem član Zveze komunistov Jugoslavije; na čelu sprevoda je plapolala rdeča zastava zastava s srpom in kladivom
// Rdeča armada je sodelovala pri osvoboditvi Beograda sovjetska armada
● ekspr. rdeči bojevnik (severnoameriški) Indijanec; rdeči kotiček nekdaj prostor v podjetju, ustanovi, namenjen politični, kulturni dejavnosti; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho zažgati komu hišo; publ. rdeči planet Mars; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. cenzor je večkrat uporabil rdeči svinčnik prečrtal, prepovedal objavo določenega (dela) besedila; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; žarg., igr. priti ven z rdečo barvo izigrati karto z rdečim znakom; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej; ekspr. mož z rdečo kapo prometnik (na železnici); publ. prižgati rdečo luč za gradnjo uradno prepovedati gradnjo; ekspr. to je rdeča nit vseh pogovorov bistveni sestavni del; knjiž. hiše z rdečo svetilko javne hiše
♦ agr. rdeči astrahan, delišes; rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih; rdeči pajek pršica; rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; anat. rdeči kostni mozeg mozeg z mnogo rdečih krvničk; biol. rdeča krvnička ali rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. rdeči bor; rdeča detelja detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum; rdeča mušnica mušnica z živo rdečim klobukom, delno prekritim z belimi pikami, Amanita muscaria; rdeča vrba; geogr. Rdeča Istra južna Istra, za katero je značilna rdeča prst; kem. rdeči fosfor; rdeče blato usedlina železovega hidroksida, ki nastaja kot odpadek pri proizvodnji glinice ali aluminija; metal. rdeči žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa rdeče; rdeča litina zlitina bakra s kositrom, cinkom in svincem; rdeča med med z majhnim odstotkom cinka; tombak; petr. rdeči peščenjak; rdeča glina; rel. rdeča barva v bogoslužju simbol ljubezni, mučeništva; voj. rdeči našitki našitki, ki označujejo čin razvodnika ali desetarja; vrtn. rdeči goriški radič; rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus maxima var. purpurea; zgod. rdeča pomoč pred drugo svetovno vojno mednarodna revolucionarna delavska organizacija za pravno, denarno pomoč stavkajočim, političnim zapornikom; boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico; zool. rdeča mravlja mravlja, ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rdeča vetrnica
rdéče prisl.: cveteti, žareti rdeče; rdeče natisnjen naslov; pog. ta barva vleče na rdeče / piše se narazen ali skupaj: rdeče pikčasto ali rdečepikčasto blago; rdeče rjav
rdéči -a -e sam.: ekspr. rdeči so zmagali partizani; komunistična stranka, levičarji; žarg. posodi mi dva rdeča bankovca za sto dinarjev; rdeče se vendar razlikuje od zelenega; pog. dva deci rdečega mi dajte rdečega vina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
sedimentírati -am nedov. in dov. (ȋ) - 1. sesedati se, usedati se: blato sedimentira; glina je sedimentirala v plasteh
- 2. med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri sedimentira; preh. sedimentirati seč v laboratoriju
sedimentíran -a -o: sedimentirana ilovica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
sivíca -e ž (í) petr. sivkasto zelena glina s piritom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
skrílav -a -o prid. (í) - 1. skrilast: skrilave plošče; to gorovje je skrilavo
- 2. petr. ki ima plastnato strukturo in se kolje v plošče: skrilava glina; gnajs, skrilavec in druge skrilave kamnine / skrilava struktura
skrílavo prisl.: skrilavo črna barva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
sljúden -dna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sljudo: sljudne plasti / sljudna glina sljudnata glina
♦ petr. sljudni skrilavec metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
sljúdnat -a -o prid. (ȗ) bogat s sljudo: sljudnata glina, kamnina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
spremínjati -am tudi izpremínjati -am nedov. (í) - 1. delati, da kaj ni več tako, kot je bilo: spreminjati besedilo, načrt, vsebino; življenje se spreminja / listje že spreminja barve rumeni; spreminjati glas; spreminjati obliko česa; fizikalno, kemično se spreminjati; spreminjati se na bolje / spreminjati držo / spreminjati cene; spreminjati hitrost, količino, prostornino; število zaposlenih se spreminja
// povzročati, da kdo duhovno, notranje ni več tak, kot je bil: taka srečanja človeka spreminjajo; življenje v samoti nas spreminja / otrok se je začel v novem okolju kmalu spreminjati - 2. delati, da kaj ni več isto, kot je bilo: spreminjati meje; spreminjati smer / spreminjati imena, priimke / pogosto spreminja kraj bivanja se seli
- 3. v zvezi z v delati, povzročati, da kaj postane kaj drugega: spreminjati mehansko energijo v električno; spreminjati močvirja v rodovitno zemljo; voda se spreminja v paro / spreminjati se iz sovražnika v prijatelja / negodovanje se spreminja v jezo; ekspr. glina se pod njegovimi rokami spreminja v umetnino
● od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; ekspr. žena mu spreminja življenje v pekel mu povzroča neprijetnosti, veliko trpljenje; pavovo perje se lepo spreminja se kaže v različnih barvah, barvnih odtenkih; časi se spreminjajo in mi z njimi
♦ lingv. zveneči soglasniki se pred nezvenečimi spreminjajo v nezveneče
spreminjajóč tudi izpreminjajóč -a -e: človek, spreminjajoč naravo, spreminja tudi sebe; spreminjajoče se barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
šamót -a m (ọ̑) žgana glina, obstojna pri visokih temperaturah: izdelovati šamot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
terakóta -e ž (ọ̑) neloščena, zelo trdo žgana glina rdečkasto rjave barve: kip, posoda iz terakote // izdelek iz take gline: razstavljati terakote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
tvorívo -a s (í) - 1. knjiž. snov, iz katere se kaj dela, izdeluje; gradivo, material: kamenje in glina kot tvorivo za vodno pregrado / bombaž, volna in druga tvoriva
// snov, iz katere je kaj narejeno, sestavljeno: tkanini se po tvorivu razlikujeta - 2. les. že obdelan, predelan les, namenjen za nadaljnjo predelavo: poraba tvoriv; surovina, tvorivo in polizdelek / iverna tvoriva
♦ fot. film, fotografska plošča, fotografski papir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
usédati se -am se nedov. (ẹ́ ẹ̄) - 1. zaradi lastne teže
- a) postajati nižji, gostejši: sneg se je začel usedati; krma v silosu se je usedala; preorana zemlja se useda
- b) premikati se v smeri navzdol: gošča se je hitro usedala / glina se je usedala v plasteh / na pohištvo, po stenah se useda prah; snežinke se usedajo na veje; pren., ekspr. skrb se useda na njegova pleča
- 2. nameščati se, spravljati se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: ljudje so vstajali in se spet usedali; usedati se na klop ob peči / nerodno se usedati za mizo
// nameščati se, spravljati se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: ptice so se usedale na veje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
žgáti žgèm nedov., žgál (á ȅ) - 1. delati, povzročati, da kaj gori: žgati drva, veje / žgati ogenj kuriti
// imeti kaj na ognju, žerjavici, da tli in oddaja dim, vonj: žgati brinove jagode, kadilo - 2. delovati na kaj z veliko vročino: žgati apnenec, les; žgati kavo pražiti
// sonce je žgalo platneno streho močno segrevalo
♦ metal. žgati rudo segrevati jo, da se odstrani iz spojin kemično vezana voda, razpadejo karbonati
// s tem pridobivati: v teh gozdovih so žgali oglje / žgati kope / žgati apno - 3. z močnim segrevanjem delati odpornejše, trdnejše: žgati konice kolov; žgati opeko, posodo iz gline
- 4. povzročati bolečino z zelo vročimi, žarečimi predmeti: žgali so ga z iglami, cigaretnimi ogorki / med zasliševanjem so ji žgali podplate
- 5. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih, žarečih predmetov: to mazilo žge; žganje žge v grlu / svetloba je žgala v oči / rana jo je začela žgati / ekspr. žeja jih žge
// ekspr. povzročati hude duševne bolečine: krivica, ljubosumje žge; njegov pogled mi je žgal dušo; žaljive besede so ga žgale v srcu; brezoseb. v prsih me žge; ta sramota ga je žgala kot žerjavica / žge ga želja, da bi videl čim več sveta; pohlep jo je žgal - 6. nepreh. zelo pripekati: sonce žge že ves teden / ekspr. že dalj časa žge huda vročina je zelo vroče
- 7. sežigati: žgati drva, bukove trske; žgati stara pisma
- 8. star. imeti prižgano: pri njih cele noči žgejo luč; sedela sta na peči in žgala svečo
● star. žgati tobak kaditi; star. žgati žganje kuhati; pog. žgati po sovražniku streljati
žgáti se - 1. zaradi prevelike vročine se uničevati: potica se žge / na vroči peči se obleka žge
- 2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: poleti se je rad žgal
žgóč -a -e - 1. deležnik od žgati: žgoč pogled; žgoč udarec; žgoča bolečina; žgoča žeja; žgoča želja; žgoče sonce
- 2. publ. nujen, pereč: obravnavati žgoče probleme; reševanje žgočih vprašanj
- 3. ekspr. oster, nepopustljiv: žgoča družbena kritika; to je predmet žgočih razprav; prisl.: žgoče gledati; žgoče sijati
žgán -a -o: žgana glina; žgana opeka
● žgano apno negašeno apno; zastar. žgano vino žganje
♦ arheol. žgani grob grob s sežganimi ostanki mrliča; gastr. žgani sladkor rjava snov, ki nastane s praženjem sladkorja; žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju; um. žgana siena rdečkasto rjav pigment; sam.: stopimo na kozarček žganega žgane pijače, žganja; rad bi spil nekaj žganega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.