ajfrati -am nedov. 1. skrbeti, prizadevati si, truditi se:
imaio aifrat nedol. sa zhaſt boshio ǀ Ti nemarash, inu neajfrash +2. ed. sa zhast, inu hualu Boshjo (I/1, 19) ǀ Ajfrajte vel. 2. mn. sa zhast Boshijo, inu Bug bode aifral del. ed. m sa zhaſt vaſho (I/1, 24) 2. ljubosumen biti:
V' Hrovashki desheli en shlahten Gospud je ajffral del. ed. m s' ſvojo Gospo, meneozh, de sakonske vere njemu nedershj (IV, 314) ← nem. eifern ‛skrbeti, prizadevati si’, srvnem. eifern ‛biti ljubosumen’, prim. pri Gutsmannu aifrati ‛eifern; luboſumniti, nenaviden biti, aifrati’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
angelc -a m angel, angelček:
oblizhe imate Kakor en Angelz im. ed. ǀ Bug s'kusi dobre miſli, s'kusi Pridigarje, Spovednike, inu Angelza tož. ed. Variha, inu S: Vuzhenike tebe je sa myr proſsil ǀ kateri ſo brumni, inu nedolshni, kakor dua Angelza im. dv. ǀ Angelzi im. mn. ſo is Nebes doli pershli ǀ Angelzy im. mn. ſo njemu urata odperali ǀ Angelzij im. mn. ſo njegovo dusho vſeli ǀ dokler Anglezi im. mn. Mario Divizo ſo sposnali sa ſvojo Gospo ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu rod. mn., inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ Angely ſo hiteli shivat, inu taku rekozh is Angelzou rod. mn. shnidary ratali ǀ od tot poſhila sa nijm ſuoje Bashadore te Angelze tož. mn. Variche → angel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
duhoven -vna prid. duhoven:
Duhouni im. ed. m dol. stan ble Bogu dopade kakor deshelski ǀ kakor je shivel Adolphus duhouni im. ed. m dol. ſyn S. Francisca ǀ ona je njegova duhouna im. ed. ž naveſta ǀ veliku veſſelje duhounu im. ed. s, inu teleſſnu ſe vidi ǀ Bug je dusha tiga duhouniga rod. ed. m ſvejta ǀ od veliziga zhuda, inu dohouniga rod. ed. m troshta ǀ katera n'hozhe osdravit od te duhoune rod. ed. ž ſvoje bolesni ǀ druge ſtuarij ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga rod. ed. s ǀ Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu daj. ed. m Ozhetu, inu Paſteriu opravit ǀ Zhe v'Duhouni tož. ed. m ſtan ſtopi ǀ bulshi arznie ſe nenajde sa nasho duhouno tož. ed. ž bolesan ǀ nyh shlahtni Boppen bom na duhouno tož. ed. ž visho reshloshil ǀ koku ſte v'vashim duhounim mest. ed. m ſtanu shiveli ǀ v' duhonem mest. ed. m ſtanu ǀ v'duhonim mest. ed. m ſtanu shlushba je ble G. Bogu dopadezha, kakor v' deshelskim ǀ Taku ſe godi v'bolesni duhouni mest. ed. ž te dushe ǀ kateri ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno or. ed. ž blishnyh iszheo ǀ ti Duhouni im. mn. m Arzati ne bodo mogli tuoje rane osdravit ǀ Glihi vishi ty duhouni im. mn. m Mojſtri imaio ſturiti ǀ od vashih duhounih rod. mn. bolesni bote oſdravili ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh rod. mn. nam ſtury ǀ is doholnih rod. mn. rezhy ſim ſe shpot dellal ǀ ſkusi letu vſem Shkoffom, inu duhounem daj. mn. Gospudom en lep exempel puſtil ǀ naſha duſha je podversena duhounim daj. mn. bolesnom ǀ vuzhiti vashe duhoune tož. mn. m otrozhizhe ǀ shaze duhoune tož. mn. m ſadobiti ǀ od naſs preſhene vſe duhoune tož. mn. ž bolesni ǀ sa nashe dohoune tož. mn. ž bolesſni ǀ pomenio te ſedmere Duhoune tož. mn. ž/s della Svete miloſti ǀ v'nevarnih duhounih mest. mn. bolesnah ſe najde ǀ inu io oskerbel s'dohounimi or. mn. troshti duhovni m duhovnik:
En Duhouni im. ed. ga gre obyskat, ga sazhne opominat ǀ ta Duhouni im. ed. je bil hudobin, kakor Balaam ǀ hudizh v' podobi eniga Duhouniga rod. ed. je bil veno Cerkvu prishal ǀ greshinza timu Duhounimu daj. ed. ſe je ſmejala ǀ Je bil smalal eniga Duhouniga tož. ed., inu sapiſſal ǀ prideta dua Duhouna im. dv. to Goſpo obiskat ǀ Mashniki, inu Duhouni im. mn. taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ Duhouni im. mn., kateri v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ Prideio Duhouni im. mn. ga sazhneio pregovariat de bi jo prozh poslal ǀ Faimoshtri, inu drugi Duhouni im. mn. zheſs folk poſtauleni ǀ Duhounij im. mn. ſo bilij od njega pregnali petnajst taushent hudizhu ǀ Tudi veliku Duhounih rod. mn., inu Mashniku ſe fardama ǀ njegovem Duhounem daj. mn. shivesha v' kloshtri je bilu premankalu ǀ velike almoshne je poshilal vbogim Duhounim daj. mn. ǀ ſe perporozhish tem Duhonem daj. mn. ǀ sapovej de bi imeli pojti k'Duhounim daj. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom … inu Duhounom daj. mn. sapovedal ǀ poshle vuprashat te Duhoune tož. mn. ǀ k'ſadnimu poklizheio Dugoune tož. mn. ǀ s'drugimi Duhounimy je govuril or. mn. ǀ S. Germanus Shkoff pride s' ſvojmi Duhonimi or. mn. proſſit Krajla ǀ s'úſemi Duhouni or. mn. je ny nepruti shal Zapis doholnih vsebuje vokalno harmonijo in hiperkorektno zapisani -l- za govorjeni -u̯-.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
en3 ena nedoločni člen (
en):
danaſs ſe imenuje en im. ed. m dober Pastir, kateri da svoj shivot sa ouze ǀ morebiti de je bila ena im. ed. ž Firshtinia, ali krajliza ǀ kakor ena im. ed. ž Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ Jeruſalem je enu im. ed. s ſvetu meſtu ǀ s'eniga rod. ed. m lepiga zhloveka ena garda ſpaka … je bil ratal ǀ Se boij eniga rod. ed. m pſa de bi ga neuvjedel, ene rod. ed. ž kazhe de bi ga nevupizhila ǀ Kakor slijesh vodo s'ene rod. ed. ž poſsode ǀ ta hudi v'podobi zhloveski je suestu enimu daj. ed. m bogatimu Gospudu shlushil ǀ grè k'enimu daj. ed. m Paderiu ǀ pride k'enim daj. ed. m ſtudenizu ǀ Enkrat ſe pergliha eni daj. ed. ž ſerzhni Postojni ǀ pele Priorzo K'eni daj. ed. ž glaboki shterni ǀ s'kusi letu ponishajne en tož. ed. m vezhni ſhpot bi doſehgli ǀ ali je vrednu s'en tož. ed. m kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ s'en tož. ed. m kratik lusht, s'en tož. ed. m maihin dobizhik, s'eno tož. ed. ž hudo miſſu ǀ v'en tož. ed. m nezhiſti greh je bila padla ǀ Sabinus enkrat je bil ven +tož. ed. m globok potok padil ǀ njega kakor eniga tož. ed. m ži. faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ s' eniga tož. ed. m ži. takorshniga greshnika je sabſtoin molit ǀ ta shegnani ublat ſe je bil preobernil veniga +tož. ed. m ži. lepiga bobizha ǀ je bil pustil eno tož. ed. ž hisho sijdat ǀ Philiſterij ſo bilij ano tož. ed. ž skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ bi ſe podstopil s'eno tož. ed. ž gnado proſsit ǀ pade v'eno tož. ed. ž teshko, negnusno boleſan ǀ njega hlapz je bil vùeno tož. ed. ž glaboko vodo padil ǀ enu tož. ed. s lepu imè je bil nij dal ǀ S. Mattheush dershj s' enu tož. ed. s veliku zhudu ſvoje pobulshajne ǀ Kaj bote odgovorili na ſodni dan vy, kateri s' enu maihinu tož. ed. s blaga, s' eno tož. ed. ž maihino shkodo ſe praudate ǀ s' enu tož. ed. s nezh neusmilenu vaſſ shtraifaio ǀ vy, kateri enù tož. ed. s takushnu skivejne pelete ǀ kakor hitru gnada S. Duhà pride venu +tož. ed. s zhlovesku ſerze ǀ variteſe vy de enutakushnu tož. ed. s+ shivejne ne bote pelali ǀ na enem mest. ed. m oslizhu je pelal eno lepo Gospo ǀ na enam mest. ed. m gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ ſe je prikasal venem +mest. ed. m ognenom oblaku ǀ nej li bil vumerl Cajn Kakor ena im. ed. ž diuiazhina v'enim mest. ed. m garmu ǀ v'venim mest. ed. m majhinim Vblatu stoij ǀ po eni mest. ed. ž dolgi bolesni ǀ veni +mest. ed. ž ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ Cleopatra v'eni mest. ed. ž slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Kir bi eden tega drugiga v'en mest. ed. ž shlizi vode vutupil ǀ Bug s'enim or. ed. m vezhnim malzhajniam Kuglo tega ſvejta regera ǀ s'enem or. ed. m tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem or. ed. m ſvetlem glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ shnio della kakor s'enem or. ed. m ſtarem oslam ǀ s'kuſi eno or. ed. ž pravo grevingo ǀ General Benedab s'eno or. ed. ž veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ teh Sholnerjou eden je njegovo ſtran s'ena or. ed. ž ſulizo odperl ǀ ga neusmilenu s'enem or. ed. s polenam vbye ǀ bodo eni im. mn. m nesrezhni dneve prishli ǀ nyh hishe bodo kakor eni im. mn. m bogaboyezhi Kloshtri ǀ prideio v'kambro enij im. mn. m ſtrashnu veliki moshje ǀ ſhivè kakor eny im. mn. m preproſti otrozij ǀ My pak ſmo ene im. mn. ž negnusne muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ de bi gnado enyh rod. mn. mogozhnyh Gospudu doſegli ǀ je hotela po enih rod. mn. viſokih lujtrah hodit ǀ Poshle zhes Midio ene tož. mn. ž majhine tize ǀ imà ene tož. mn. ž Boshje laſtnoſti vſebi ǀ Kadar je hotel vene +tož. mn. ž oslove jaſli poloshen biti ǀ venih +mest. mn. oſslovih jaſselzah ſtisnena leshy ǀ veneh +mest. mn. vashih hishah je vezh hudizhou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
flajšter -tra m obliž:
pod ſenzo figoviga flaishtra rod. ed. ǀ Je puſtil ſtauzh fige, ter is taiſtih en flaishter tož. ed. ſturi ǀ kakor ſo bily poſtavili ta figavi flaishter tož. ed. na rano prezei je bil Krajl osdravil ǀ kakor je bil na ſvojo rano poſtavil leta figavi flaiſter tož. ed. je bil osdravil ǀ G. Bug sapovei en flaishtar tož. ed. is fih ſturiti ǀ G. Bug je hotel pod tem figavem flaishtram or. ed. iskasat ſvojo boshio mogozhnoſt ǀ s'shaubo, inu s'flaishtrom or. ed. ǀ uprasha Gospo, zhe ima rute ſa flajshtre tož. mn. ǀ ſe ſo pofliſsali, Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij, inu flajshtrij or. mn. njemu pomagat ← srvnem. phlaster ← srlat. plastrum < lat. emplastrum ‛obliž, obveza’ ← gr. ἔμπλαστρον ‛(na rano) namazano mazilo, obliž’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Fulgencija -e ž osebno lastno ime
Fulgencija:
Na mejſti Beſednika je govuril En Angel pred Rihtarjam sa Fulgentio tož. ed. Rimsko Gospo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gospa -e ž gospa:
ſe njemu ena ſilnu lepa Gospa im. ed. perkashe ǀ njega Goſpa im. ed. Aloysia mu je bila piſſala ǀ Samolzhal bom od une Gospe rod. ed., katera ſe je bila salubila veniga Dohtaria ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni shlahtni Gospej daj. ed. ǀ letej Gospei daj. ed. veſſelje ſi okratila ǀ ſe more perglihat uni zhudnu lepi Goſpei daj. ed. ǀ Salublen je bil neſrezheno veno brumno, inu bogaboyezho Gospo tož. ed. ǀ ſi bil pognadil uno Goſpo tož. ed. ǀ Je bila ena dekla per eni shlahtni, inu bogaboyezhi Gospei mest. ed. ǀ hudizh v'shenski podobi … je per tei Goſpei mest. ed. ſa kluzherizo 14. Lejt shlushil ǀ V' Hrovashki desheli en shlahten Gospud je ajffral s' ſvojo Gospo or. ed. ǀ pride ta shaloſtna poshta v'Rim, inu pouej duema Gospama daj. dv. ǀ tuoji poshlushavizi ſo fajn Gospudij, inu fajn Gospe im. mn. ǀ je vidil v' ſvoj mladoſti v' Rimi pleſſat Gospe tož. mn., inu Gospodizhne ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Gospamy or. mn. Francisca Romana
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Hortulana ž osebno lastno ime
Ortulana:
S. Clara je bila Hzhi eniga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda v' lashki deſheli v' tem meſti Aſſiſi, kateri je imel eno shlahtno, inu Bogaboyezho Gospo is imenam Hortulana im. ed. (III, 415) Ortulána (12.–13. stol.), mati sv. Klare; → Klara 1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hrovaški -a prid. hrvaški:
drugi pravio, de je prishla is Hrouashke rod. ed. ž deshele ǀ V' Hrovashki mest. ed. ž desheli en shlahten Gospud je ajffral s' ſvojo Gospo ǀ v' Shpanski, Polski, Nemski, Ogerski, inu v'Hrovashki mest. ed. ž desheli ǀ na hrovashkim mest. ed. s puli 800 nashih, ſo pobili 8000 tvojh V zadnjem zgledu, ki je iz 4. knjige Svetega priročnika (1700), je verjetno mišljena bitka pri Senti v Vojvodini (1697), v kateri je Evgen Savojski premagal Turke. Manj verjetno je mišljena bitka pri Mohaču v madž. Baranji (1687) ali pri Slankamenu v Vojvodini (1691).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izprositi -im dov. izprositi:
nejſte lejtoſſ mogli deshia sproſſit nedol. ǀ Iudij ſo navado imeli eniga Ietnika ſproſſit nedol. ǀ Jeſt po goſtem hodim v' Zerku molit, inu proſsit, vener nezh nemorim sproſsit nedol. ǀ Menite taisto sadnio uro milost, inu gnado ſproſsit nedol. od G: Boga ǀ sveta molitu od G: Boga sproſsi 3. ed. karkuli potrebuje ǀ sproſſi 3. ed. de bi ga puſtili poprei obyskat ſvojo Gospo Natalio ǀ ſe doſeshe, inu ſproſſi 3. ed. ǀ Nikir pak hitrej ſe nesproſſi +3. ed. tu lubu ſdrauie dushe, inu teleſſa kakor v' Zirkui ǀ velike gnade od G. Boga sproſſimo 1. mn., inu doſeshimo ǀ Ceſſarja drugi ſproſſio 3. mn., de ga v' gnado vſame, inu pregreho odpuſti ǀ skuſi leto S. Molitvo ner lushejshi uſe gnade ſa dusho, inu tellù ſe ſproſſio 3. mn. ǀ Zhe bosh meni sdrauje ſproſſil del. ed. m ǀ S. Hilarion je bil AEgypterjom desh sproſſil del. ed. m ǀ Krajl Ezechias skuſi poſt je bil ſproſil del. ed. m Boga, de je bil eniga Angela is nebeſſ poslal ǀ S. Andoinus Shpanigarjom je bil desh sphroſſil del. ed. m ǀ de bi hitrej letu sproſsjl del. ed. m ǀ nam bo ſproſſila del. ed. ž en frishin desh ǀ je eno hzher omosheno imela, katera od Rihterja je bila ſproſila del. ed. ž ǀ saupamo de ta potrebni desh nam bosh sproſſila del. ed. ž ǀ nihdar io nebo ſproſsila del. ed. ž ǀ nam bosh miloſt, inu gnado sproſsila del. ed. ž ǀ S' takorshno proshno ſò sproſſili del. mn. m de ty slepi so vidli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Liberija -e ž osebno lastno ime
Liberija:
Tudi nash S. Roch je bil od ſtare, nerodovitne Liberiæ rod. ed. rojen (III, 436) ǀ v' Franſkem krajlevſtvi je bil en Mogozhen Firsht v' tem meſti Narbona is imenam Joannes, kateri s' ſvojo Gospo Liberio or. ed. veliku lejt shivil (III, 435) Libêrija, po legendi mati sv. Roka
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
najti najdem dov. najti:
v'kakuſhni vishi bi mogli tebe ſupet najti nedol. ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga mogal naiti nedol. ǀ ſerce nej ſo mogli naijti nedol. ǀ to reſnizo ozhitnu najdem 1. ed. samerkano v'S. Piſsmi ǀ eno lepo Figuro, ali pergliho naidem 1. ed. per Danielu Preroku ǀ nikuli nenajdem +1. ed. de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga bil proſil ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh 2. ed. mu almoshno dash ǀ zhes en zhaſs supet pride k'nijm, ijh najde 3. ed. spezhe ǀ ſtu ſgovoru naide 3. ed. ǀ odpre ob ſvoim zhaſſi ta pan, ter naidi 3. ed. de zhibele s' zhiſtiga vſika ſo bile ſturile eno Capellizo ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste nenajde +3. ed. ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio gledat, inu nenaide +3. ed. ſemuzh en ſam Kamen ǀ stu sguvoru najdemo 1. mn., de taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ my ſtu sguvorou najdeimo 1. mn. nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat ǀ pravite, de per pleſſah obene nevarnoſti nenaidete +2. mn. ǀ obene pomozhi vashimu ubushtvi nenajdete +2. mn. ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat, jo najdeio 3. mn. vſo shalostno ǀ gredo po ſueitu ſvojo Srezho iskat, inu tudi vezhkrat jo naideio 3. mn. ǀ otroka najdejo 3. mn. de je bil okaminil ǀ naideo 3. mn. eno ſtaro babizo ǀ nenajdeio +3. mn. ene kaple vuode ǀ ga odpreio, ali serce nenaideio +3. mn. ǀ kej bo nashal del. ed. m tukushnu oroshje ǀ Bug vaſs bo perpraulene naſhal del. ed. m ǀ de bi supet tu sgublenu nashil del. ed. m ǀ vſelej kadar je bil povablen je en sguvor nashel del. ed. m ǀ Paſter je bil njega v' shtali neshal del. ed. m ǀ Kej ſe bode eden neſhal +del. ed. m na semli, de bi ſe G: Boga ne bal ǀ yh bo pak neshel del. ed. m, kadar bodo ner minie zhakali ǀ Gospud, kateri v'prizhe ſe je neshil del. ed. m ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil del. ed. m pobj, inu konzhai ǀ kadar bi Angel prishal mirit Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal +del. ed. m obene glihinge s' hisho Boshio ǀ ta sgubleni perln je bila nashla del. ed. ž ǀ Cibeles Hzhi Krajla is Frigiæ je bila neshla del. ed. ž arznie sa bolesni teh maihinih otrozhizhou ǀ druſiga bi nenashla +del. ed. ž ampak zherue, inu gnilobo ǀ bosh sadoſti urshoha naſhla del. ed. ž ſe joKat ǀ Bug hotel, de bi ſe tudi ob nashim zhaſſu veliku takorshnih nepametnih ludy neneshlu +del. ed. s ǀ bote vidily, inu nashli del. mn. m Medicinam univerſalem ǀ Arzaty veliku ſort arzny ſo naſhli del. mn. m sa sdravje tiga teleſsa ǀ de bi niker meru, inu pozhitKa nenaſhli +del. mn. m ǀ Tukaj Nem. Nem. bote nashei del. mn. m, inu doſsegli karkuli shèlite, ali poterbujete ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle del. mn. ž ſvoja trupla lepe zhiste ǀ fardamane dushe pak bodo neshle del. mn. ž ſvoja trupla garde najti se dvovid. znajti se, pojaviti se, nahajati se, biti, obstajati:
rajshi bi hotela ſe naiti nedol. v'boy mej nagimi mezhmi teh sholnerjou ǀ Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi nedol. taku norij ludje ǀ jest v'prizhe ſe najdem 1. ed. v' S. Sacramentu ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste nadluge v'kateri tulikajn lejt ſe najdesh 2. ed. ǀ sdaj v'teh teshkeg boleſnah ſe najdesh 2. ed. ǀ v'tem s. vbloti ſe najde 3. ed. resnizhnu ſyn Boshy ǀ kulikain takushnih ſe naide 3. ed., kateri cellidan per misi sydè ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde 3. ed., de bi nyh della nepoterbual ǀ ſe nenajde +3. ed. li ena ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide +3. ed. ena dobra ǀ ſe nanajde +3. ed. isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih ǀ kulikaj drugih ſenajde 3. ed., kateri so tudi v'leta greh padli ǀ dua pota ſe najdeta 3. dv., katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo 1. mn. G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo ǀ Bug vener neperpuſti, de bi umerli v' tem ſtanu, v' katerem ſe naidemo 1. mn. ǀ kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete 2. mn. ǀ Vſmilite ſe zhes mene, vſai vy priateli moi, kateri ſe naidete 2. mn. na semli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti ſe naijdete 2. mn. ǀ dananaſhni dan kersheniki ſe najdeio 3. mn., kateri hushi shivè kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio 3. mn. ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu najdejo 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo 3. mn., teko pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ Se nenajdeio +3. mn. vezh Fransciski, de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli ǀ Se nenajdeo +3. mn. vezh Bernardini, de bi ſvoje koſſilu pershparali ǀ ſe v' tej Boſhij Veshi nenaideio +3. mn. ǀ kadar bi ſe eden taku preprost nashal del. ed. m de bi n' hotel osdravit ǀ vener ſe bo neshu del. ed. m en Momus ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla del. ed. ž ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu del. ed. s ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu +del. ed. s Cupza na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ vſi kateri v' prizho ſe ſo nashli del. mn. m ǀ ty keteri ſe ſo v'prizhe naſhli del. mn. m ǀ v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli del. mn. m ǀ Ah Bug hotel, de bi niketeri karsheniki ſe na ſveiti nenashli +del. mn. m ǀ Kadar bi ſe vkupaj nashle del. mn. ž ſrake, orli, ſove, inu shtruſi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Natalija -e ž osebno lastno ime
Natalija:
Gospud Adrianus … je bil porozhil eno lepo shlahtno Gospodizhno Natalia im. ed. imenovano ǀ pertezhe naprei en hlapez Gospei Natali daj. ed. povedat, de Gospud Adrian grè damu ǀ sproſſi de bi ga puſtili poprei obyskat ſvojo Gospo Natalio tož. ed. Natálija, žena sv. Adrijana; → Adrian(us) 3.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
neizrečeno prisl. neizmerno:
Ozhy bodo vidile taiſtu nesrezhenu veliku, inu nesgruntanu prebivalszhe Boshje ǀ sa slabe maihine della nam dà ta nesrezhenù veliki nebeski lon ǀ kaj s' enu neſrezhenu veliku veſſelje bi jeſt v' moim ſerzi pozhutil ǀ Salublen je bil neſrezheno veno brumno, inu bogaboyezho Gospo ǀ guishnu tem pravizhnem je nes rezhenu nuznu Svetu Obhajlu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obiskati -iščem dov. obiskati:
shenin Nebeski je hotel obiskati nedol. to Duhouno Neveſto ǀ sproſſi de bi ga puſtili poprei obyskat nedol. ſvojo Gospo Natalio ǀ hozhem te ludij obijskati nedol. ǀ ſo dolshni obyskati nedol. pilde ſvojh S Shtifterjou ǀ Mashnik pride ga obyskat namen. ǀ Prau ſturite de greſte obyskati namen. to Sveto Capello Loreto ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat namen. ǀ Ioseph s'veliko bratausko lubesnjo je bil shal objeskat namen. suoje brate ǀ kadar Ceſar tu shlishi ga grè ſam obijskat namen. ǀ je shal ſvojo lubo Sveto Mater obiskati namen. v' Bettanio ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu je bilu priſhlu obijskati namen. ǀ nyh ozha Tranquillinus yh je shal obyskati namen. ǀ nej bila shla objskat namen. Generala Olofernuſa ǀ kadar po nozhi je shal zerkui objiskat namen. ǀ vſaku lejtu yh obyshzhe 3. ed. ǀ Ga obyſzhe 3. ed. Prerok Naum ǀ kadar zhloveka obyszhe 3. ed. s'revami, inu terpleinam ǀ G. Bug tebe obiszhe 3. ed. s'revamj, nadlugi, boleſni, vbushtvam ǀ po ſili obeniga neobyshe +3. ed. s' ſvojo Sveto gnado ǀ te bolne obyshzheio 3. mn., inu ym ſtreisheio ǀ andohtlivu nje Svete Zerke obyszheio 3. mn. ǀ de bi ſe ſamimu Papeshu ſpovedal, inu vſe Rimske Cerkvi obijskal del. ed. m ǀ de bi enkrat v'tedni prauu spumnil, inu andohtlivu objeskal del. ed. m ǀ de bi priatele obiskali del. mn. m ǀ vy bote naſhe duſhize po goſtim obyskali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oblast -i ž 1. oblast:
njegova velika zhaſt, inu oblaſt im. ed. je raunu kakor ſinù, kateru malu zhaſſa ſelenu oſtane, inu hitru ſe poſhushi ǀ nyh oblast im. ed. pride od G: Boga ǀ Artaxarſes je ſpoſnal de on obene oblaſti rod. ed. zhes vejter nima ǀ n'hozhe pokore, inu podvershen njegovi oblaſti daj. ed. biti ǀ je bil pod ſvojo oblaſt tož. ed. Aſio, inu europo s'kuſi oroshje perpravil ǀ danaſs je njemu dana oblast tož. ed. zhes semlo, inu Nebu ǀ v'oblast tož. ed. tega paklenskiga volka ſi padla ǀ Strah, inu druge ſmeshnave snoterne nej ſò v'oblaſti mest. ed. zhloveka ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio or. ed. try Ceſſarſtua, inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio or. ed. svojga Vishishiga morio prebivat ǀ imamo pod nasho ablaſtio or. ed. fante, inu dekle 2. pravica:
Fraiat je oblaſt im. ed. shiveti, kakor enimu dopade ǀ ima od boga oblaſt tož. ed. te kryvizhne vmorit ǀ nej obeniga, de bi imel oblaſt tož. ed. mene abſoluierat, ali rejshit od grehou ǀ ſam Bug ima oblaſt tož. ed. grehe odpuſtiti ǀ Mashnik s'leto oblaſtio or. ed., taku rekozh kakor en drugi Bug greshnikom odpuſti 3. dovoljenje:
pres oblasti rod. ed. mojga mosha neſmem s'hishe ſtopit ǀ Se ſpodobi taku na tihom pobegnit, inu moje Hzhere pres moje oblaſti rod. ed. vpelati? ǀ Kadar je imel Adrianus martran biti, sproſſi de bi ga puſtili poprei obyskat ſvojo Gospo Natalio, doseshe oblaſt tož. ed., grè pruti hishi ǀ obedn ſe nej mogal ganiti is mejſta, dokler ym nej bil oblaſt tož. ed. dal ǀ Chriſtus je djal k' unimu Mladenizu, kateri je hotel Duhouni ratat, poprej pak je proſſil sa oblaſt tož. ed. ſvoje ſtarishi pokoppati ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio or. ed. tyh vishishyh Iudou v' tu meſtu Damasco božja oblast božjast:
sazhneo bolnike kjekaj noſſit, kateryh ſilnu veliku je oſdravil, inu ſlaſti taiſte, katere Boshja oblaſt im. ed. je metala ǀ on je imel bodlaie, naduho, jetiko, vodenizo, metlaie, boshio oblaſt tož. ed. Zveza božja oblast je kalk po nem. Gewalt Gottes ‛božjast’, prim. tudi češ. boží moc ‛božjast’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oslič -a m osliček:
Ta oslizh im. ed. je imel vezh Gospodariou ǀ pershje glavo tiga beliga oſlizha rod. ed. na truplu tiga zherniga ǀ sakaj hozhete oslizha tož. ed. odvesat ǀ na enem oslizhu mest. ed. je pelal eno lepo Gospo ǀ najde, de oſlizhom daj. mn. je glava odſekana ǀ gre po nozhi v' ſhtalo, ter oſlizham daj. mn. … glave odſeka ǀ S. Miklaush sapovej Shlushabniku, de ima oſlizhe tož. mn. oſedlati, inu perpravit → osel, → oslec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Paola1 -e ž osebno lastno ime
Pavla:
kakor nekadaj je sfaril S. Hieronymus to bogaboyezho Paolo tož. ed. Rimsko Gospo (IV, 416) → Pavla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pognaditi dov. nakloniti milost:
Iest ſim tebe pognadil del. ed. m s'kruham mojga S. Rèshniga Teleſsa (I/1, 122) ǀ Kakor ſi bil pognadil del. ed. m uno Goſpo (I/2, 66) ǀ inu s'Nebeskim shegnam pognadel del. ed. m (II, 53) → pognadati, → gnada
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
poklican -a prid. poklican:
padar je bil poklizan im. ed. m, leta uprasha Gospo, zhe ima rute ſa flajshtre ǀ taiſto nuzh je bil Peter poklizan im. ed. m pred Rihto Boshjo ǀ na ſodni dan bò s'temi pravizhnimi poklizana im. ed. ž ǀ vſy bomo k'ſodbi, inu k'rajtingi poklizani im. mn. m ǀ veliku je poklizanih rod. mn., malu pak isvolenih
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
priti -idem dov. 1. priti:
vunkaj ſe je bal priti nedol. dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu ǀ ena preveliKa shtrajfinga ima zhes naſs prjti nedol. ǀ pred oblizhe Boshie pritè nedol. nemore ǀ imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 1. ed. ǀ ti jedernu v' nashyh potrebah nam napomozh pridesh 2. ed. ǀ Bug prezej v'Paradish pride 3. ed., inu Adama ijszhe ǀ Pridé 3. ed. en greshnik pred ſpovednika Nemeſtnika Boshiga ǀ vſe karkuli hudiga, inu grenkiga nam na semli nam ſe godj, vſe letu sa volo nashih grehou pridi 3. ed. ǀ obena spisha nepride +3. ed. na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ po Dohtarja poshle, inu aku hitru napride +3. ed. ta bolni ſe jesi ǀ prideta 3. dv. dua Duhouna to Goſpo obiskat ǀ v'Cerku, gremo bolni, nasaj pridemo 1. mn. sdravi ǀ v'Cerku pred njega oblizhe pridete 2. mn. ǀ neprjdete +2. mn. v' tu nebesku Krajleſtvu ǀ kakor v'Cerku prideio 3. mn. doli sedeio ǀ prideo 3. mn. kobilize katere vſe skuſi skaklaio ǀ malu ludij njega pridejo 3. mn. gledat ǀ varvaio, de rihte negnuſne na miſo neprideio +3. mn. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja, pridi vel. 2. ed., inu poloshi tvojo roko na njo ǀ Pridite vel. 2. mn. ſem k' meni vſi, kir ſte s' dellom, inu s' muio oblosheni ǀ en Angel s'Nebeſ je bil prishal del. ed. m pridiguat ǀ kadar spet na semlo je bil priſhal del. ed. m ǀ on ie ob pamet pershil del. ed. m, je obnoril ǀ na Puſtno Nedello je bil v' Paris pershal del. ed. m ǀ de bi k'nijm s'Nebes na semlo pershel del. ed. m ǀ kadar bi bilu terbei bi ſupet s' Nebeſſ pershu del. ed. m ǀ kateri je noter prsihal del. ed. m nej ſmel dergdam gledat temuzh nje pild ǀ de bi tem paklenskem Rasbojnikom v' peſti neprishal +del. ed. m ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo pershla del. ed. ž ǀ bo ura prishla del. ed. ž, de ſe bodo tvoje ozhij odperle ǀ njega neſrezhna dusha ſe je lozhila, inu v'pakal priſhla del. ed. ž ǀ kadar ſo bila piſſma inu poshta persla del. ed. ž, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ ſe je treſſil de bi is nebeſſ shtrajfinga Boshia zhes njega neprishla +del. ed. ž ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu je bilu priſhlu del. ed. s obijskati ǀ enkrat je bilu veliku Minihou vukupaj prishlu del. ed. s ǀ tulikain kobilz je bilu pershlu del. ed. s enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla del. dv. m ǀ ſta bila preposnu pershla del. dv. m ǀ ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli del. mn. m ǀ Angelzi ſo is Nebes doli pershli del. mn. m ǀ Nezviblaite Nem. Nem., de bi vy nepershli +del. mn. m v' nebeſſa ǀ de bi Kjekai gori naprishli +del. mn. m ǀ de bi tudi vy k'njemu neprishli +del. mn. m ǀ te strashne ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle del. mn. ž ǀ is Nebeſs bodo doli na ſemlo pershle del. mn. ž duſhe teh isvelizenih ǀ de bi kej mazhiku v' roke neprishle +del. mn. ž 2. izhajati:
de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila, inu neglihala, dokler od eniga ſerza prideta 3. dv. ǀ kateri od Adama pridemo 1. mn., smò v grehij pozheti ǀ ò vy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij ozhmy zhaſtite, inu hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko od Katere prideo 3. mn., inu ſe napolnio vashi troshti 3. znesti:
zhe vſe Praſnike vkupaj srajtamo … pride 3. ed. 220 urr gori priti nastati:
od tot je tajsti prjgvuor gori priſhal del. ed. m k sebi priti zavesti se:
ſe prebudim, inu ſam k'ſebi pridem 1. ed. ǀ polè nanaglem k' ſebi pride 3. ed., tiga Viſhishiga pohleunu proſſi naprej priti 1. zdeti se:
sakaj tedaj bi hotelu meni teshku naprej priti nedol. de ſim ſe perbila v' ta Kloshter ǀ zhudnu meni naprej pride 3. ed., de G. Bug sa ſnaminie tiga myru poſtavi Lok, dokler Lok je ſnaminje tiga boia, inu vojske, nikar tiga myru ǀ ſlatke nam naprej prideio 3. mn. vſe grenkusti sa Boshjo volo ǀ je bila meni naprei prishala del. ed. ž una hiſtoria, katero pishe Cæſarius ǀ ym je preteshku, inu pregrenku naprej prishlu del. ed. s ǀ lahku bi tebi naprej pershlu del. ed. s 2. priti na um, spomniti se:
Sdaj meni naprej pride 3. ed. kar ſim bral od eniga Philoſopha, katiri je premishloval od kot pride, de morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle ǀ Sdaj meni naprej pride, kar od Ceſsaria Nerona piſsanu najdem ven priti razvedeti se:
ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu +del. ed. m, de nje mosh nesvedil ǀ jest ſe boijm ene ſame rizhij, de bj vun ne prishlu del. ed. s, jest imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rajnica -e ž rajnica:
ta Ranza im. ed. Gospa Nem. je bila ena zhedna, brumna, inu Bogaboyezha shena ǀ jeſt bi hotel uprashat Gospuda Mosha Ranze rod. ed. Nem. ǀ edn je Ranzo tož. ed. Nem. uprashal, ſakaj ſe n' hozhe moshiti ǀ ſim prishal ta Sveti offer te Mashe sa ranzo tož. ed. nyh Gospo Apptishizo Gospudu Bogu offrat ǀ de ſe je dopolnilu nad Ranzo or. ed. Nem. kar je S. Auguſtinus djal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rihtar -ja m 1. sodnik:
Aquilinus Ajdouski Rihter im. ed. je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat ǀ Na taisti ſtrashni ſodni dan, bo prishal ta Rihtar im. ed. Nebeſhki na semlo ǀ je bil obſoden od Rihteria rod. ed. Nebeſkiga ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim andlal, bi ſe nebal ni Rihtaria rod. ed., ni obeniga nepriatela ǀ ſim shlishal ta glaſs pred ſtolam Rihtarja rod. ed. Nebeſhkiga ǀ od Rihterja rod. ed. je bila ſproſila ǀ Martinus del Rio pishe od eniga Richteria rod. ed. s' imenam Petrus ǀ S. Blash ſe tudi nisku perkloni Rihtariu daj. ed. ǀ Calfurius, da zhes Rihtarju daj. ed. Aſteriusu S. Valentina ǀ bo mogal teshko raitingo dati temu pravizhnimu Nebeskimu Rihteriu daj. ed. ǀ vij bi na vuſ glaſs shrajali, inu na pomozh klizali, inu K'Rihtarju daj. ed. tekli ǀ s'ſolſamy na ozhieſſoh ſe oberne h'Rihterju daj. ed., ter ſaupye ǀ Pishe S. Joannes de enkat je vidil Rihteria tož. ed. Nebeſkiga v'letej podobi ǀ gre pred Rihtaria tož. ed., ſazhneo ſe praudat ǀ hudizh je bil nashuntal Rihtarja tož. ed. ǀ ſa Rihterja tož. ed. te praude ſo bily sbrali eniga Vuzheniga Philoſopha is imenam Ariofarnes ǀ ga ozhe per Rihtariu mest. ed. ſatoshit ǀ kateri eno dobro beſsedo pred Rihtariam or. ed. sa tebe gouori ǀ Na mejſti Beſednika je govuril En Angel pred Rihtarjam or. ed. sa Fulgentio Rimsko Gospo ǀ pred Rihteriam or. ed. Nebeskim ſo vpyle ǀ ſerza duejh ſtaroh Rihtarjou rod. dv. ǀ sledni ima po ſvoim ſtanu ſad perneſti … Ta Duhouni ſvetoſt … Rihtary im. mn. pravizo ǀ Rihtery im. mn. ſodbo zhes lete pregreshne ſturè ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue: Rihterij im. mn. palzo ǀ vezhi del Rihtarju rod. mn., inu beſsedniku, neſodio te praude Kakor Ty Vuzheniki sapovedo ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, Rihtariam daj. mn. te rihtne hishe ǀ Firshtom, Krajlom, inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore … Kupzom plaze: Rihtarjom daj. mn. rihtne hishe ǀ tuoje vupajne nej ſi v'G: Boga, temuzh v'Beſsednike, v'Priatele, inu v'Rihtarje tož. mn. postavil ǀ Je poſtavil Duhoune, inu deshelske: Rihtarie tož. mn., inu Rihtne hlapze 2. župan:
krajl Cambiſes je bil sapovedal eniga Rihtaria tož. ed. shiviga odrejti ǀ vſakatera hisha ima ſvojga Gospodarja, vſakateri terh ima ſvojga Rihtaria tož. ed., vſakateru meſtu ſvojga Capitana ← srvnem. richtære ‛sodnik’; → Bukve teh rihtarjev
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ruta -e ž ruta:
Fazonetel s' katerim glavo pokrje pomeni ruto tož. ed. s' katiro Judy ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili ǀ s'eno vmaſano rutto or. ed. njega svetle ozhij so bilij saveſali ǀ s'rutto or. ed. Christuſu ozhij saKriti ǀ leta uprasha Gospo, zhe ima rute tož. mn. ſa flajshtre
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Sicilija -e ž zemljepisno lastno ime
Sicilija:
vaſſ hozheo sa to ner vishishi Gospo v' tem krajlevſti Sicilia im. ed. ſturiti ǀ je bil is Sicilie rod. ed. te ſaurashnike pregnal ǀ Sapovej lufftu kar prezej okushi Sicilio tož. ed., inu Fransko deshelo ǀ on je bil Capitan, ali Nameſtnik Ceſſarja Decia zhes cellu krajlevstvu ſicilio tož. ed. ǀ v' Sicily mest. ed. v' tem meſti Siracuſa en Purgar na veliko Sabboto je v' kerſti dershal eno Dekelzo ǀ ſe prikaſhe enimu kupzu, kateri v' ſicilij mest. ed. je bil perpravil veliku shita Sicílija, it. Sizilia, nekdanje kraljestvo na istoimenskem sredozemskem otoku
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tudi člen. tudi:
kakor mij s'Bugam, taku tudi Bug s'nami ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù, ampak tudj hishe teh ſakonskyh ǀ Imate tudy vy Nem. Nem. taku ſturiti ǀ Kir ta Prerok v'sheleſi vkovan je veliku na nogah terpel, satorai tudii Bug je bil Krajlu poſslal taisto teshko bolesan na nogah ǀ danaſs prezhudnu inu tudij sanaſs nuznu ſe je kiekaj gori pousdignel ǀ S'to arznio je bil tvdi oſdravil en ſpovednik eno Goſpo ǀ Meinim de tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio ǀ raunu sa tiga urſhoha volo tud Iobavi prijately ſo ſe bily preshtrashili, kadar ſo njega taku reuniga, inu nadlushniga na ſmerdezhim gnoju leshezhiga vidili ǀ tudu S. Joannes je vezh lubil naſhiga Chriſtusa Zapis tudi se v korpusu pojavlja več kot 1300-krat, ostali zapisi so en- ali dvakratni.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
utopiti -im dov. utopiti:
de li pluni meini, de je hotel njega utopit nedol. ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti nedol. ǀ ſyn ie shal zhes en potok, hudizh mu ſe perkashe, ter ga ſgrabi, inu ga ie hotel otopit nedol. ǀ Puſtiteme nej ga vtopim 1. ed. ǀ satorai vtopi vel. 2. ed. v' morij teh ſolſs, inu grevinge te preklete grehe, katere ſi doſehmal doperneſel ǀ bi vas utupil del. ed. m veni shlizi vode kadar bi blu niemu mogozhe ǀ kadar bi bilu mogozhe veni shlizi vode bi edn tiga druſiga vtupil del. ed. m ǀ bi eden tega drugiga v'en shlizi vode vutupil del. ed. m ǀ is kateriga vſt je shla vun ena derezha voda, kakor en velik potok, de bi utuopil del. ed. m eno zhaſtito Gospo ǀ kadar bi bilu mogozhe bi ſerze edn timu drugimu is shivota ſtergal, veni shlizi vode vtopil del. ed. m utopiti se utopiti se, utoniti:
perleti ena muha noter v' glaſſ, ſe utopi 3. ed., tu vinu popiti ſe tebi gnuſſi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vera -e ž 1. vera:
vera im. ed. pres dobrih del nemore nam pomagat ǀ ſe nijma sa karshenika sposnati, kateri neshivj kakor vuzhi naſha S: vera im. ed. ǀ S. Copres je bil iskasal tem Lutersh, Calvinish, de nyh vera im. ed. je folsh ǀ dobru, inu ſvètu djajne terbej polek s: vere rod. ed. imèti ǀ nihdar nej hotel od te faush Luterske vere rod. ed. odſtopit ǀ taiſte je resfetil s' gnado ſvoje Svete uere rod. ed. ǀ nei ſim takorshne viere rod. ed. neshal v' Iſraelski desheli ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga je bil h' Chriſtuſavi Veri daj. ed. perpravil ǀ je bil prishal k' ſposnainu praviga shiviga Boga, inu h' Chriſtuſavi vieri daj. ed. ǀ je k'pravi viri daj. ed. kershanski katolishki prepravil ǀ ſe je podſtopil Machometavo vero tož. ed. v' karshanstvu perpelat ǀ ſam ſebe pred grehom je bil obuarual, inu taisto sheno na pravo vero tož. ed. perpravil ǀ takrat to pravo Katolish vèro tož. ed. ſposna ǀ sledniga pustim per svoij veri mest. ed., de li ony tudi mene s'myrom pustè ǀ ſtonovitnoſt v'veri mest. ed. ǀ Concilium Tridentinum ozhitnu pravi de nej mogozhe s'ſamo vero or. ed. ſe isvelizhat ǀ s' pravo andohtio, pohleunoſtio, inu viero or. ed. Mene molio ǀ ſe zhudi nad pohleunoſtio, inu vjero or. ed. tiga sholneria ǀ Theodoretus pishe de ob njegovem zhaſſu je bilu na ſvejtu 76 verr rod. mn. ǀ G. Bug nikuli obenu zhudu neſturj skuſi druge vere tož. mn. ampak li skuſi nasho Sveto Katholishko Vero 2. zvestoba:
pervoli h'temu, kateru prepovej ta sheſta ſapuvid Boshja, inu nje sakonska vera im. ed. ǀ Nezh nenuza brumnoſt, inu sakonska vera im. ed. Lucrety Rimski Gospej ǀ en shlahten Gospud je ajffral s' ſvojo Gospo, meneozh, de sakonske vere rod. ed. njemu nedershj ǀ kulikain krat ſte Sakonsko vero tož. ed. prelomili ǀ grè h' poroki s' ſvojo Naveſto, kateri oblubi vero tož. ed., inu tovarshtvu do ſmerti ǀ kadar bi ti s'kuſi tvoiga bliſhniga ſe puſtila pregovorit, de bi tvoimu moshu vero tož. ed. prelomila ǀ Moje Neveſte te karshene dushe, katere ſim porozhil na Altariu Svetiga krisha pred katerim ſo meni skuſi Sveti kerſt Viero tož. ed. oblubile 3. molitev vera:
vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere rod. ed., inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite preklinat, inu sludjat ǀ snaio klafat, inu nesnanio ozha Naſs, nesnaio Zheshena ſi Maria, nesnaio S. Verè rod. ed. ǀ Eden je bil navuzhil v'Rimi eniga Papagalla vſo ſvèto Vero tož. ed. molit ǀ de edn sna ſturiti ſnamine s. Chrisha, inu de sna to s. vero tož. ed. molit ǀ ſledni karshenik je dolshan verouati, tukar ſe moli v'Apostolish Veri mest. ed. babje vere ž mn. vraževernost, babja vera:
Lete ſo fabule, inu babie vere im. mn. ǀ ti ſi sauupal v'babijevere tož. mn. ž, inu v'zupernje ǀ v'ſajne ſo vervali, inu babie vere tož. mn. ž nuzali ǀ ti ſi sauupal v'babijevere tož. mn., inu v'zupernje zoper vere ž mn. coprnije, uroki:
je taku ſaurashila te babie, inu ſuper vere tož. mn. de vezhkrat je djala, de ſtukrat raishi bi hotela umrejti kakor pak nuzat takorshne rezhy ǀ zupernie, inu ſuper vere tož. mn. h'temu priti nuzaio → pripraviti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
visok -a prid. 1. visok, velik:
je taku viſsok im. ed. m, de ſvoj verh poſdigne zhes oblake ǀ On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta ǀ gdu je bil leta viſoki im. ed. m dol. hrib ǀ kadar ena shlahtna viſoka im. ed. ž Perſona vmerje ǀ nej ſó uprashali, kakorshne nature, inu ſorte je letu sheliszhe, ampak ſó li gledali, de je viſsoku im. ed. s, shroku, inu lepu selenu ǀ vſij niskiga, inu viſokiga rod. ed. m ſtanu lepu guantani ſo shlij ǀ is ſamiga verha tiga viſſokiga rod. ed. m hriba Parnaſſa ſuera ǀ nespodobna della nyh viſokim daj. ed. m ſtanu ſo dopernaſhali ǀ yh je pelal s' doline na en ſilnu viſſok tož. ed. m hrib ǀ leto sapovej nèdn viſok tož. ed. m tram obeſit ǀ Sisyphus pak more en velik teshak kamen na en visok tož. ed. m hrib neſti ǀ Caligula Ceſar ſhe hushi zhes ſvoj viſoki tož. ed. m dol. ſtan je ſturil ǀ ty trije Jogri ſo mogli pojti na ta viſſoki tož. ed. m dol. hrib Tabor ǀ super ſvoj visoki tož. ed. m dol. ſtan s'kauklery, inu s'komedianti pred folkam je skakal, inu pleſsal ǀ ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki tož. ed. m dol. hrib Armenie ǀ NA TA VISSOKI tož. ed. m dol. PRASNIK SS. APOSTOLOU PETRA, INU PAULA ǀ on pak stopi n'eno viſoko tož. ed. ž miso ǀ najdeio enu vſſoku tož. ed. s, lepu sheliszhe ǀ Chriſtus na tem viſſokim mest. ed. m nebeshkim ſtoli ǀ na tem viſokem mest. ed. m hribu Libanus ǀ na enem visokem mest. ed. m lorberiu ǀ na tem viſſokem mest. ed. m hribi Calvarie ǀ na tem viſsokim mest. ed. m mostu ǀ ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke im. mn. ž shule ǀ Goſpudi Boga ſodbe ſo tuku skriune, inu uiſſoke im. mn. ž ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih rod. mn. turnu ſe vergli ǀ Lucifer is viſſokih rod. mn. nebeſſ na dnu pakla je vershen ǀ ſe vezh nemore po ſvoy nauadi od te niske semle pruti tem viſokim daj. mn. Nebeſsom polsdignit ǀ viſſoke tož. mn. ž Nebeſhke rizhy bom imela v' moim ſerzu ǀ shtorkle ſvoje mlade na viſoke tož. mn. ž ſtrehe neſseio ǀ je hotela po enih viſokih mest. mn. lujtrah hodit 2. visokega stanu:
On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta primer.> Aman ta vishishi im. ed. m Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ kulikajn je shlahtnishi Sonze, kakor luna, tulikajn je viſſokejshi im. ed. m, inu shlahtnishi Mashnik, kakor Ceſſar ǀ prezej ta vishishi im. ed. ž Gospoda, inu Firshti ſo njega ſa ſvojga Ceſſarja ſposnali ǀ Nej tedaj danaſs nehaio Judje nyh lejta shteti od ſvojga vishishiga rod. ed. m Maſhnika ǀ De bi Chriſtusa vlovili, inu svesaniga tej vikshishi daj. ed. ž Judouski Gospodi perpelali ǀ Firsht Hermanus je bil poſlal ſvojo vishishi tož. ed. ž Gospodo v' Vgorsko deshelo ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio tyh vishishyh rod. mn. Iudou v' tu meſtu Damasco ǀ na ſemli te vishishi tož. mn. s mejſta yszheio ǀ Kadar je letu vidil Calfurnius eden v' mej timy vishishimy or. mn. Gospudy presež.> ſam ta ner vishishi im. ed. m Mashenik Joachim s'úſemi Duhouni je ny nepruti shal ǀ Aron, se ſi lih ta ner vishej im. ed. m Mashnik ǀ Chriſtuſa neſſe na ta ner vishishi tož. ed. m hrib ǀ ga je bil pelal na ta nar viſokeshi tož. ed. m hrib ǀ Jeſt bom poſtavil sa tiga ner vishishiga tož. ed. m ži. Mashnika Eliachima ǀ vaſſ hozheo sa to ner vishishi tož. ed. ž Gospo v' tem krajlevſti Sicilia ǀ vſe te ner vekshi, viſokèshi im. mn. ž rezhy ſò majhine, inu niske višjiši m predstojnik:
en Vishishi im. ed. je bil umerl ǀ ta Viſhishi im. ed. ga v'djaniu najde, ter ga sazhne sfariti ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga rod. ed. morio prebivat ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga rod. ed. teh Fariſeou ǀ sa Nebeſhku krajleustvu ſo ſvojo volo temu Vishishimu daj. ed. podvergli ǀ sa ſvojga Vishishiga tož. ed., tu je Appata, ſo bily sbrali ǀ tiga Viſhishiga tož. ed. pohleunu proſſi ǀ ſo ga njegovi vishishi im. mn. perſilili ǀ veliku shtimaio ſodbo, inu oblaſt teh Vishishih rod. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom, inu Matteram, Gospodarjom, inu Gospodiniam, tem vishishom daj. mn., inu Duhounom sapovedal ǀ imà ſturiti na gauge obejſit vſe te vishishi tož. mn. ǀ Je poſtavil Duhoune, inu deshelske: Sakonske, inu ledig: Viſſishi tož. mn., inu podloshnike višjiši ž predstojnica:
Ta vishishi im. ed. odgovori nemanka obena, ampak ena nora ǀ leta shiba, v' rokah te Vishishi rod. ed. je ſilnu potrebna ǀ isvoliteſi sa vasho Vishishi tož. ed. to, katera je ta ner bulshi ǀ ta katera bo sa to Vishishi tož. ed. isvolena Narvišjiši m osebno lastno ime
Bog:
poshlushajte mene deklo tega ner Vishishiga rod. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.