Tiskanje

bȃlzam, m. gost, močno dišeč sok, der Balsam.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

bogato (bogatu, bogato) prislov

1. v zelo veliki količini, materialni vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: bogato

2. v velikem obsegu ali stopnji; SODOBNA USTREZNICA: zelo, obilno

FREKVENCA: 99 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

dirjati -am nedovršni glagol

1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro teči; SODOBNA USTREZNICA: dirjati

1.1 kdo; (s čim) hitro se premikati, navadno na konju ali vozu; SODOBNA USTREZNICA: dirjati

1.2 kdo; nad koga, za kom hitro se premikati proti komu z namenom izvršiti nasilno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: napadati

FREKVENCA: 16 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

drago2 (dragu, drago) prislov

1. izraža, da je za kaj potrebno veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drago

2. izraža, da se komu/čemu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost

2.1 v zvezi drago vreden ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen

FREKVENCA: 57 pojavitev v 20 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

glavník, m. 1) der Haarkamm; gost, redek g.; — 2) der Dämpfer an Saiteninstrumenten, Cig.; — 3) der Rietkamm am Webestuhl, Bolc-Erj. (Torb.); — 4) die Bezahnung eines Rades, C.; — 5) der oberste Weinpressriegel, Mariborska ok.-C.; — 6) das Ackerbeetende, (glȃvnik) vzhŠt.-C.; — 7) opresno iz glav narezano zelje, (glȃvnik) Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gọ̑st, gen. gostȗ, gósta, m. 1) der Gast; danes imamo goste; v gostih biti, zugaste sein, v goste iti, zugaste gehen, Dol.-Cig.; = gostač, Jarn., Cig., Jan., Mik., Kor.-Zv., Notr.; — pl. tudi: gostję̑ (kakor ljudje), Mik. (V. Gr. III. 140.), Valj. (Rad 47., 47 sq.); nepozvani gostje, ogr.; dragi vi gostje, Danj. (Posv. p.); gospod je svoje gosti k njemu povabil, Dalm.; dobro vino položiti pred gosti, ogr.; — sem spadajo tudi reki: v gosteh biti, zugaste sein, Jan., Krelj; v gosti iti, als Gast irgendwohin kommen, besuchen gehen, ogr.-C.; Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gǫ̑st, gǫ́sta, adj. 1) dicht; gosta trava, gosto drevje; goste lase imeti, einen dichten Haarwuchs haben; gosto platno, dichte Leinwand; gosto šivati; gosto sejati; gosto sito, feiner Sieb; gost glavnik, dichter Kamm; — gosta megla; — 2) dickflüssig, dick; gosta juha (kurze Brühe), gosta kri; — 3) oftmalig, Cig.; gosta služba, redka suknja, wer oft den Dienst wechselt, wird wenig ersparen, Npreg.-Mur.; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; gostih besed, redselig, Cig.; po gostem, po gosto, häufig; gosto, oft, gost(i) čas, häufig, vzhŠt.; — (compar. gostejši, gošči, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

góst tudi góust -a m gost: teje nedoſztoini ino nepriprávleni gouſzt, vecſérje kriſtuſſeve TF 1715, 45; Oh Gouszt moj náj dragſi KM 1783, 157; Drági gouſzt primni ſze ſztavi BKM 1789, 32; Vendég; goszt KOJ 1833, 181; Dá meſzto etomi gouſzti BKM 1789, 126; Tomi drágomi gôszti BRM 1823, 6; naj vrejdno etoga velikoga goſztá gori vzemem KŠ 1754, 235; Toga drágoga gosztá, Pout zdaj priprávlajte BKM 1789, 12; ka bi rad pri szebi goszta vido KOJ 1845, 29; nego li ti vrejdni goſztyé, ſteri pokoro csinijo KŠ 1754, 207; kaj ſzo goſztjé i priſavczi na zemli KŠ 1771, 691; veszéli gosztove szo vrloga skolnika pohválili KOJ 1845, 18; i dopadnolo bi Heroudeſi ino goſztéjm KŠ 1754, 45; oprvics dobro vino polo'zi pred goſztí KŠ 1771, 269; ki ſzo goſztí radi gori prijimali KM 1790, 64; napunila ſze je ta ſzvadbena hi'za zgoſztmí KŠ 1754, 130; kakoli delas zbratmi i zgoſztmi KŠ 1771, 740; pren. [ribicam] tem nemérnim gostom mále krühšne drobtinice mečemo AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gost1 [gọ̑st] samostalnik moškega spola

kdor pride na obisk; gost

PRIMERJAJ: gosti1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gost2 [gọ̑st] pridevnik

gost, strjen, stisnjen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gost prid., F26, acini, goſte jagode; addensare, goſtú ſturiti, ṡgoſtiti, v'kúp perpraviti; condenṡare, goſtiti, goſtú ſturiti; condensus, -a, -um, goſt; conspiſsare, ṡgoſtiti, goſtù ſturiti; densatio, goſtuſt, goſtú delanîe; densare, goſtiti, goſtú ſturiti, ali délati; densere, goſtú delati; densi capilli, goſti laſſi; densus, -a, -um, goſt; expiſsare, goſtú ſturiti; maſsare, na kúp noſſiti, goſtú délati; multibardus, s'ſylnu veliko, inu goſto bradó; obtutus, -us, ogledanîe, ali ṡagledanîe, goſtú pogledanîe; offa, tudi en goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen; opacus, -a, -um, ſénzhen, od goſtiga drevja temmán; pannosa faex, goſte droṡhjè, na katerih ſe klabuk ſtury; perdensus, -a, -um, cilú goſt; praedensus, -a, -um, pregoſt, ṡlú goſt; pulmentum, mozhnik, kaſha, firouṡh, ſléherna goſta ṡhpiṡha; ſaltus, -ti, ena goſta hoſta; spiſsare, goſtiti, ali goſtú ſturiti, goſtú narejati, ali narediti; spiſsescere, goſtú ratati, goſtú perhajati; spiſsus, -a, -um, goſt

gostejši , hippolaphatum, tá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſtéſha kakor tá vertna

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gost -a prid. gost: kateri venu goſtu tož. ed. s blatu padeio ſe nemorio vun skopat (II, 379) → pogostem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gostáč -a m vsiljen gost: v ednoj bomo nouve gosztacse (lutherane i kalvinare) pograsali KOJ (1914), 137

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gostȋ, f. pl. das Gastmal, Mur., Cig., Jan., C.; gosti napraviti, danes imamo gosti, Cig.; na gosti pozvati, Prip.-Mik.; To bile čudne so gosti, Npes.-K.; — postalo iz: gost (acc. pl. gosti), Mik. (V. Gr. III. 140.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gósti tudi góusti -a -o prid.
1. gost: med timi gôszti i visziki bregáj nemrejo gvusni bidti AI 1875, kaz. br. 3; gouſzto dúgo bradou je meo KŠ 1771, 432
2. pogost: Da nász na gószto prijímanye etoga ſzvesztva pobüdis KM 1783, 59; Kai nadigne na gouſzto vſivanye Vecsérje kriſtuſſeve TF 1715, 42; more Csloveka opominati, ino vabiti, na gouſzto vſivanye SM 1747, 41; Po paſcslivom, gouſztom ino ſzkerblivom poſzluſanyi reicſi Bosje TF 1715, 24

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gosti1 [gostȋ] množinski samostalnik ženskega spola

gostje

PRIMERJAJ: gost1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gostiradprijemljoč gl. gost 1, prijemljoč, rad ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gostìti -ím nedov. gostiti, streči gostu: nyegove szprevávce gosztio KOJ 1848, 81; pren. ki mené ſzpreſzvétim Tejlom tvojim, i krvjom goſztis KM 1783, 110; Doli poſzadis Kſzvojmi ſztoli, i goſztis vſze BKM 1789, 360
gostìti se -ím se dobro jesti in piti: i goſztio ſze je vſzáki dén ſzvetlo KŠ 1771, 226; ſze je 's-nyimi goſztio KM 1796, 80; On ſze dobro z-mojim goſzti SIZ 1807, 61; Gda bi ſze vkup ſzprávleni Filiſzteuske goſztili KM 1796, 50u
gostéči -oga sam. gost, svat: i potom ti vnogi gosztécsi szo sze v-Büdino napótili AI 1875, br. 1, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gostiti1 [gostīti gostím] nedovršni glagol

delati (bolj) gosto; gostiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gostiti glagol

< gost prid.

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

gostiti [h gost m] glag. nedov. ♦ P: 3 (TT 1557, TR 1558, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gostiti se [gostīti se gostím se] nedovršni glagol

postajati (bolj) gost; gostiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gosti vabljenje gl. gost 1, vabljenje ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gostje gostija: Ceſſar Aurelianus je bil povabil v' goſtie tož. Farona Elaniusa ǀ vſaketeri eno loterzo v'gostie tož. povabi ǀ vaſs je enkrat v'goſtie tož. povabil ǀ kateriga je bila v'goshtje tož. povabila Prim. pri Pleteršniku góstje s = gostȋ. Oblika gostje je izvorno tožilniška oblika od → gosti, to pa je zelo verjetno množinska od gost; → gosti1. Inu raunu ſa tiga urshoha volo Dauid v'imenu ſledniga greshnika, inu greshnice goſtory (II, 475)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gosto prislov

PRIMERJAJ: gost

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

gošča [gọ́šča] samostalnik ženskega spola

z gostim grmovjem porasel svet; goščava; gošča
kar se v tekočini nabere na dnu; usedlina; gošča

PRIMERJAJ: goščava, goščevje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gozd [gȍzd gózda] samostalnik moškega spola

gozd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gust gl. gost

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gust

GLEJ: gost

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gust2 gl. gost 1 ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

močnik m, F9, fabacia, -ae, faveta, en mozhnik s'boba; offa, tudi en goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen; panada, panadella, -ae, ena panadiza, s'kuhaniga kruha ṡhupa, ali mozhnik; pappa, -ae, otrozji mozhnik, ali ṡpiṡha; ptisana, -ae, tudi mozhnik; pulmentum, mozhnik, kaſha, firouṡh, ſléherna goſta ṡhpiṡha, ena jeid dobrih ṡpiṡh; puls, pultis, kaſha, mozhnik; pultarius, -rÿ, lonez ṡa kaſho, ali mozhnik; pultiphagus opifex, eden kateri rád, inu poṡhréſhnu mozhnik jei

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

namočen del., F6, colymbades, namozhene olike k'jédi, nariene olive; fluviatus, -a, -um, v'tekozhi vodi namozhen, ut, lán, meſſú; imbutus, -a, -um, podvuzhen, namozhen, vṡhikan; offa, tudi en goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen; tinctus, -a, -um, farban, namozhen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

navzlȋc, I. adv. ins Gesicht: n. komu kaj reči, C.; zum Possen, zum Trotz, C., Cig. (T.); ona ga je obdarila navzlic bratu, Erj. (Izb. sp.); gospodar je vedel, da bi njegov gost njemu navzlic kaj poskušal, Jurč.; — II. praep. c. dat. = vkljub, trotz, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

nepovábljen, adj. uneingeladen; n. gost, ein ungeladener Gast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pregost prid., praedensus, -a, -um, pregoſt, ṡlú goſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

ràk, ráka, m. 1) der Krebs; rdeč kakor kuhan rak; pojdi rakom žvižgat in žabam (ribam) gost! = schau, dass du weiter kommst! geh zum Henker! iti rakom žvižgat, verloren o. zugrunde gehen; vse je šlo rakom žvižgat; raka v vodo vreči, = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; raka jezditi = langsam gehen, C.; ni v vsaki luknji raka = man findet nicht überall sein Glück, Z.; — 2) der Krebs (eine Krankheit); r. na človeškem telesu; — r. na drevju, Vrtov.-M.; = rjave, črne hraste po deblu ali po vejah, (v)rapave bunke ali trohljive jamice, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

razməkníti, -máknem, vb. pf. auseinanderrücken; — erweitern; — r. se, auseinanderrücken (intr.); zid se razmakne, in gost gre skozenj, LjZv.; hribi se razmaknejo, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

redek [rẹ́dǝk] pridevnik

ne pogost, redek
ne gost; redek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

strditi [strdīti stŕdim] in [strdím] dovršni glagol

strditi
strditi se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

šákora, f. = gost gozd, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

ščę̑t, -ȋ, f. 1) die Bürste; gost, kakor š., Gor.; ima lase, kakor ščet, Gor.; razdrasana je, kakor ščet, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) die Distel, Cig., Kras-Mik.; bes. die Kratzdistel (dipsacus silvestris), Spodnja Idrija-Erj. (Torb.); — 3) das Palissadenwehr an einem Flusse oder Bache, ein Piloten- oder Pfahlwerk, C., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vǫ́radən, -dna, adj. = redek (ne gost): obloda za prasce je voradna (od it. rado = redek), Vrsno-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vsakdánji, adj. täglich, vsakdanji kruh; v. gost, der Stammgast; vsakdanji troški, laufende Auslagen, Cig. (T.); — alltäglich, gewöhnlich, gemein; vsakdanja obleka; v. izrek, der Gemeinplatz, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zagostiti [zagostīti zagostím] dovršni glagol

zgostiti

PRIMERJAJ: zgostiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zapádenəc, -nca, m. = gost, droban, suh sneg, ki ne izgine tako hitro, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zgostiti [zgostīti zgostím] dovršni glagol

zgostiti

PRIMERJAJ: zagostiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

žéljən, -ljna, adj. 1) ein Verlangen habend, begierig, lüstern; ali si tako željen vina? hast du ein solches Verlangen nach Wein? časti ž., ehrgeizig; nisem ga nič željna, ich trage kein Verlangen nach ihm; željno pričakovati, sehnlich erwarten; — 2) erwünscht, C.; željen gost, Krelj; uže mi je smrt željna, Krelj; — holdselig, herrlich: željna mesta, v željno deželo, vsa željna drevesa v božjem vrtu, Dalm.; ovce peljam na željno travo ("auf eine lustige Au"), Krelj; — prim. nem. lustig od Lust.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

župa ž, F12, caro jurulenta, meſſú v'ṡhupi; embamma, -tis, ſléherna ṡhupa ẛa namakanîe; garum, -ri, ribja maſt, ali ṡhupa, ena ſlanina; intinctus, -us, nemakanîe v'eni dobri ṡhupi, ali v'ṡhenofi; jus, -ris, ṡhupa; jusculum intritum, nadroblena ṡhupa; mustum lixivium, moṡht, kateri ſe ṡhupa imenuje; offa, tudi goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen; panada, panadella, -ae, ena panadiza, s'kuhaniga kruha ṡhupa, ali mozhnik; retrimentum, -ti, en vun ſtlazheni, ali oṡmen[!] ṡhoft, ali ṡhupa; shupa, ſhupa [str. 265a ]; thermopotare, gorke ṡhupe pyti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.