biftekPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog biftka in biftek bifteka samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [bíftək], rodilnik [bíftka] in [bíftek], rodilnik [bífteka]
ZVEZE: biftek Stroganov, tatarski biftek
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
govédina govédine samostalnik ženskega spola [govédina] ETIMOLOGIJA: ↑govedo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
govédina -e ž (ẹ̑) 1. goveje meso: radi jemo govedino;
kuhana govedina;
govedina v solati 2. slabš. neroden, navadno surov človek: prava govedina je / kot psovka molči, govedina neumna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
govedina ► gȯˈvẹːdėna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
govêji govêja govêje pridevnik [govêji] STALNE ZVEZE: goveja blaznost, goveja spongiformna encefalopatija, goveji obad FRAZEOLOGIJA: goveja muzika ETIMOLOGIJA: ↑govedo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
govêji -a -e prid. (ē) nanašajoč se na govedo: imajo nov goveji hlev / goveja koža; goveje meso, usnje / goveji golaž, zrezek; goveja juha / čreda goveje živine
♦ vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; zool. goveji zolj žuželka, katere ličinke se zajedajo v govedo, Hypoderma bovis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
govę́ji, adj. vom Rind, Rind-; goveje meso, goveja živina.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
krájec krájca samostalnik moškega spola [krájəc] 1. na koncu hleba ali štruce odrezan, odlomljen kos kruha
2. skrajni, končni del česa2.1. koničasti podaljšek česa, zlasti oblačila
2.2. navadno v množini spodnji, navadno navzven obrnjeni del klobuka
3. Luna, ko je viden le desni ali levi del njenega površja3.1. čas, ko je Luna taka
4. iz zoologije zadnji sekalec konja
STALNE ZVEZE: beli krajec ETIMOLOGIJA: iz ↑kraj v pomenu ‛konec, skrajni rob’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
krávina tudi kravína -e ž (ȃ; í) 1. usnje iz goveje kože: suknjič, škornji iz kravine / predelava kravine kravje kože2. kravje meso: pečena kravina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mesó -á s (ọ̑) 1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso;
mastnega mesa ne je;
kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje, ribje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim mesom; meso na žaru 2. navadno rjavkasto rdeče tkivo človeškega ali živalskega telesa, zlasti mišičje: krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala;
vezi so se mu zarezale globoko v meso;
ekspr. ta konj res nima dosti mesa, vendar je močen in vzdržljiv je suh;
hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro je hujšal3. knjiž., ekspr. človeško telo: to pravico ima, saj je otrok rojen iz njenega mesa / meso, pokorno duhu / slabosti mesa čutnost, telesnost// nav. slabš., s prilastkom ljudje (brez pravic, svobode): meso v taborišču se je uprlo / trgovanje s človeškim mesom 4. sočni, mehkejši del sadu, gomolja: ločiti lupino od mesa;
meso jabolk, lubenic;
krompir z belim, rumenim mesom / meso pri jurčku je belo
● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. vsak človek je iz mesa ima slabosti, napake; pog. zrele ženske mu niso všeč, rad ima mlado meso mlade ženske; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; ekspr. ženske na plaži so kazale preveč mesa bile so pomanjkljivo oblečene; meso in kri ekspr. šele tedaj je volilna pravica postala meso in kri se je uveljavila; ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. ta lik je človek iz mesa in krvi prepričljiv, verjeten, živ človek
♦ gastr. belo meso kokošje, telečje meso; rdeče meso goveje, svinjsko, ovčje, konjsko meso in nekatere vrste perutnine; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen] 1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen 1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: ↑očistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pečénka -e ž (ẹ́) 1. jed iz pečenega mesa: jesti, pripraviti pečenko;
ekspr. mastiti se s pečenko;
okusna pečenka / mrzla pečenka; svinjska, telečja pečenka 2. v zvezi pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, gastr. goveji file:
● rib. žarg. pečenka podust
♦ gastr. ledvična pečenka meso s spodnjega dela telečjega hrbta z delom ledvice; jed iz tega mesa; mrežna pečenka meso s svinjskega hrbta z dišavami, zavito v (tkivno) mrežico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pljúčen -čna -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na pljuča: pljučno tkivo / prebolel je več pljučnih bolezni / pljučni kirurg kirurg za operacije pljuč; pljučna tuberkuloza 2. v zvezi pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, gastr. goveji file: očiščena, uležana pljučna pečenka;
kos, rezina pljučne pečenke / svinjska pljučna pečenka
♦ anat. pljučni mehurček najmanjša votlinica v pljučih; pljučni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; pljučna arterija arterija, ki dovaja kri v pljuča; pljučna mrena mrena, ki obdaja pljuča; med. pljučni infarkt; pljučna kuga pljučnica, ki jo povzroča bacil kuge; pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
RPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 R-ja tudi R R-a tudi R R samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [rə̀], rodilnik [rə̀ja] tudi [rə̀] tudi [èr], rodilnik [êra] tudi [èr]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Razlika med izrazoma »file« in »pečenka«
Kakšen je pravilni slovenski izraz za goveje (svinjsko, telečje, žrebičje, ...) meso s hrbtnega dela ob ledvicah? Je to goveji (svinjski, telečji, žrebičji ...) file ali goveja (svinjska, telečja, žrebičja ...) pečenka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr] 1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tŕg-asamostalnik moškega spolaodprt prostor za prodajo in druženje
- trg česa
- , trg v čem, kje
- , trg s čim
dejavnost prodajanja in kupovanja
- trg česa
- , trg v čem, kje, kdaj
- , trg s čim
- , trg za kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.