Brezplačni premijski model
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin freemium , ki na področju ekonomije, zlasti na področju spletnih portalov in aplikacij, označuje poslovni model, pri katerem se mora uporabnik za dostop do nekaterih funkcionalnosti portala ali aplikacije najprej registrirati, čeprav je potem uporaba brezplačna. Vse druge funkcionalnosti pa so navadno dostopne le v primeru, če jih uporabnik plača. Ali za to vrsto poslovnega modela obstaja kakšen primernejši izraz kot brezplačna naročnina ? Poleg tega me zanima, če bi bilo v zvezi s tovrstnim poslovnim modelom ustrezno govoriti o naročništvu , ki ga sicer v SSKJ2 ne najdem.
Čezjezičnost
Pri prevajanju imam težave z angleškim terminom translanguaging oz. nemškim terminom Translingualismus , ki označujeta didaktični koncept učenja jezika oz. več tujih jezikov. Kateri slovenski termin mi svetujete?
Digitalni dvojček
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin digital twin . Poimenovanje označuje digitalno različico fizičnega predmeta, storitve, procesa ali sistema, ki služi praktičnim namenom, npr. računalniški simulaciji z namenom zbiranja podatkov za preučevanje njihovega delovanja. Je ustrezneje govoriti o digitalnem dvojniku ali digitalnem dvojčku ?
Genetski modifikator
Pri pisanju protokolov in člankov imam problem, kako v slovenščini poimenovati angleški termin genetic modifier , ki označuje snov, ki lahko spreminja delovanje drugega gena. Obstaja sicer izraz genomski označevalec , vendar ta izraz razumem le kot snov za prepoznavo.
Indolentni karcinom prostate
Prosim vas za nasvet oz. mnenje glede uporabe besede indolenten v besedni zvezi indolentni karcinom prostate , ki označuje karcinom z nizkim biološkim potencialom in praviloma ne napreduje do stopnje, ki bi ogrozila zdravje ali življenje bolnika. Pripravljam namreč doktorsko disertacijo, ki v naslovu vsebuje tudi zvezo ocena indolentnosti karcinoma prostate , univerzitetna komisija za potrditev naslova disertacije pa je predlagala zamenjavo besede indolenten z ustrezno slovensko, vendar sam nisem našel ustreznega in smiselnega nadomestila, poleg tega pa se beseda indolenten pojavlja že v SSKJ2 v terminološkem gnezdu z oznako medicinsko: med. indolentne otekle bezgavke 'bezgavke, ki ne povzročajo bolečin, neboleče bezgavke'.
Kontinuumska mehanika poškodb
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin continuum damage mechanics , ki označuje 'fenomenološko teorijo mehanike poškodb, ki je povezana z mehaniko kontinuuma in je izpeljana na osnovi termodinamičnega ravnotežja nepovračljivih procesov in lahko opiše degradacijo togosti materiala, iniciacijo mikrorazpok, rast razpok'. Razmišljamo o zvezah mehanika poškodb kontinuuma , mehanika poškodb v kontinuumu in kontinuumska mehanika poškodb . Kateri termin je po vašem mnenju ustreznejši?
Kopenski promet
Ali je ustrezneje govoriti o kopnem prometu ali o kopenskem prometu? Termin označuje promet po kopenskih poteh. SSKJ navaja kopni promet , prav tako ta izraz uporabljajo geografi. V praksi se največkrat uporablja kopenski promet . Zanima me, ali sta torej obe obliki pravilni in je izbira zgolj „stvar okusa“.
Makroekonomska politika, mikroekonomska politika
Zanima me, ali lahko v ekonomiji namesto pridevnika mikroekonomski in makroekonomski uporabljam mikrogospodarski in makrogospodarski , npr. mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika . Ekonomija in gospodarstvo sta v ekonomiji lahko sopomenki, res pa je, da besedo ekonomija pogosteje uporabljamo, ko govorimo o vedi, besedo gospodarstvo pa, ko govorimo o proizvodnji in trgovini z blagom in storitvami. Zato bi bilo bolje govoriti o gospodarski politiki kot pa o ekonomski politiki . Problem nastane pri zvezah s pridevnikom na mikro- in makro- . V eSSKJ sem našel besedi mikroekonomski in makroekonomski , ne pa tudi mikrogospodarski in makrogospodarski . Mikroekonomski se namreč nanaša na mikroekonomijo , makroekonomski pa na makroekonomijo . Če govorimo o gospodarski politiki , bi bilo torej bolje govoriti o mikrogospodarski politiki in makrogospodarski politiki kot pa o mikroekonomski politiki in makroekonomski politiki . Sicer bi morali v besedilih tudi gospodarstvo zamenjevati z ekonomijo (npr. slovenska ekonomija), kar pa je redko. Zato menim, da bi bilo smiselno dopustiti tudi možnost mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika .
Masa, telesna masa
Ali je pri opisu predmeta, ki tehta npr. 0,5 kg, ustrezneje govoriti o njegovi teži ali masi ? Kateri izraz je ustreznejši: telesna teža ali telesna masa ?
Motivirano sklepanje
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin motivated reasoning , ki v psihologiji označuje način razmišljanja, ki vključuje izbiranje informacij in njihovo vrednotenje ter sprejemanje odločitev na podlagi osebnih prepričanj in ciljev. To vodi do posameznih zaključkov ali odločitev, ki niso osnovani na objektivnih dejstvih, ampak na prepričanjih osebe, ki so usklajena z njenimi cilji. Bi ustrezalo motivirano sklepanje ali pristransko sklepanje ?
Okvir
Zanima me, kako se pravilno sklanja termin okvir s področja živinoreje. Je pravilno govoriti o živalih velikega okvira ali o živalih velikega okvirja ? Termin okvir se na področju živinoreje sicer uporablja za opis zunanjosti živali (npr. pri cikastem govedu se upoštevajo naslednje lastnosti: višina vihra, višina križa, dolžina telesa, širina prsi, globina prsi, širina križa in obseg prsi, gl. članek M. Simčič, M. Štepca, B. Logar in K. Potočnika Analiza lastnosti zunanjosti pri plemenskih bikih cikastega goveda , Acta agriculturae Slovenica, 2015, 102–112; gl. tudi besedilo P. Plesničar Ocenjevanje prvesnic ).
Onesnaževalo
Na vas se obračam s prošnjo za strokovno pojasnilo. Menim, da je termin onesnaževalo , ki označuje škodljivo snov, ki se v okolje sprošča zaradi dejavnosti človeka, nepravilno oblikovan. Ustrezneje bi se mi zdelo govoriti o onesnažilu. Nimam nobenega strokovnega znanja o tvorjenju besed, a vendar – zakaj tako zapleteno, razvlečeno, če je mogoče povedati tudi krajše? Mar gre za razlikovanje med onesnaženjem in onesnaževanjem ? Mar dušikov oksid ali prašni delci onesnažijo večkrat, ponavljajoče? V slovarjih na portalu Fran sem našel onesnažilo v Botaničnem terminološkem slovarju , onesnaževalo pa v Farmacevtskem terminološkem slovarju 2 , ki usmerja na kontaminanta .
Oralnomotorična veščina
V naši strokovni skupini pripravljamo prispevek o motnjah hranjenja in požiranja pri otrocih, pri katerem sodelujemo različni strokovnjaki. Ker je terminologija na področju logopedije precej nedorečena in pomanjkljiva, nam izziv predstavlja prevajanje in iskanje slovenskih terminov. V pogovornem strokovnem jeziku uporabljamo poslovenjene izraze. V največji možni meri se trudimo, da bi našli slovenska poimenovanja, vendar smo kot strokovni delavci vseeno neenotni pri tem, kako predstaviti določen termin širši javnosti. Največ težav nam tokrat povzroča termin oralnomotorična veščina (ang. oral motor skill ), ki označuje veščino, ki omogoča osebam dobro prežvečiti hrano, piti po slamici, žvižgati in govoriti. Nekateri želijo namesto tujke uporabiti veščino hranjenja , ki pa je ustreznik za angleški termin feeding skill in označuje razvite zmožnosti premikanja rok k ustom, srkanje, grizenje, žvečenje in požiranje, torej nekaj drugega. Zanima nas, kdaj lahko termine samo »prevedemo« in kdaj »poslovenimo«.
Pandemska pravljica
Pišem znanstveni članek o motivih zdravja in bolezni v mladinski književnosti. V članku bi pravljico bratov Jacoba in Wilhelma Grimm Otroci iz Hamelina, v kateri se pojavi motiv kuge iz leta 1284, rada postavila v kontekst teorije pripovedi. V relevantni angleški znanstveni monografiji so pravljice, ki tematizirajo dogajanje v času pandemije, imenovane pandemic tales , torej pandemijske pravljice . Zanima me, ali je to poimenovanje ustrezno. Ali bi bilo morda ustrezneje govoriti o pravljicah o pandemijah ?
Pes za boje
Sem kinologinja in pišem o psih za boje za glasilo kinološke zveze Slovenije Kinolog. Zanima me, ali je prav psi za boje ali psi za borbe . To so psi, ki živijo v neprimernih razmerah in so trenirani, da se borijo med seboj.
Podatkovni predal
Zanima me, kateri slovenski termin bi lahko ustrezal češkemu terminu datová schránka . Termin označuje elektronsko storitev, ki se uporablja za elektronsko dostavo uradnih dokumentov poslovnim in fizičnim subjektom na Češkem. Ali bi temu terminu lahko ustrezal podatkovni nabiralnik ali elektronski nabiralnik upravnih dokumentov ?
Podjetje z majhno tržno kapitalizacijo, podjetje s srednjo tržno kapitalizacijo, podjetje z veliko tržno kapitalizacijo
Na vas se obračam z vprašanjem po najboljših slovenskih ustreznicah za angleška termina small-cap company in mid-cap company . Prvi označuje podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma manjšo od 2 milijard ameriških dolarjev, drugi pa podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma od 2 do 10 milijard ameriških dolarjev (znesek v milijardah lahko odstopa od države do države). V slovenskem prostoru že obstaja nekaj možnosti, in sicer podjetje z majhno tržno kapitalizacijo in podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo , pa tudi majhno podjetje in srednje veliko podjetje . 55. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) govori o mikro družbah , majhnih družbah , srednjih družbah in velikih družbah . Pri tem bi opozorila predvsem, da bi morali v skladu z ZGD govoriti o (gospodarskih) družbah in ne podjetjih , določiti pa bi bilo treba tudi rabo pridevnika mali/majhen – menim, da bi bila primernejša oblika določna, tj. malo (podjetje), ker gre za vrsto podjetja in ne za kakovost.
Porabnik
Glede na SSKJ menimo, da sta potrošnik in porabnik sinonima ('kdor kaj porablja'). Na področju živinoreje v kontekstu porabe živil govorimo o porabnikih . Ali je to ustrezno? Predvidevamo, da so ekonomisti bolj naklonjeni izrazu potrošnik .
Prosojnica
Kateri je najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin slide (pri PPT-predstavitvah)? Termin označuje 'sliko na prosojni osnovi za projiciranje na platnu, steni'. V rabi so različni slovenski ustrezniki – diapozitiv , prosojnica , drsnica , drsljivka –, najpogostejše poimenovanje pa je kar slide [slajd].
Protimikrobna odpornost
Prosimo vas za mnenje o slovenskem ustrezniku angleškega termina antimicrobial resistance , s katerim označujemo odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom. V slovenščini se najpogosteje pojavljata dva ustreznika, in sicer odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom , ki je natančnejše, vendar opisno poimenovanje, in protimikrobna odpornost , ki je gospodarnejše, vendar po mnenju strokovnjakov pojma ne označuje ustrezno.
Šolska politika
Vse pogosteje opažam, da se za izvedbeno raven odločanja uporablja izraz politike kot ustreznica za angleški edninski izraz policy . Zmotilo me je, da je novinar govoril, da bo treba zamenjati politike v šolstvu, pomensko pa je šlo za ukrepe, dejavnosti, ravnanje, delovanje, uresničevanje sklepov in podobno.
Tehnoblebetanje
Imam težave pri prevodu angleškega izraza technobabble , ki ima v Cambridgeevem slovarju oznaki neformalno in slabšalno in pomeni 'tehnični jezik, ki ga običajni ljudje težko razumejo'. Razmišljal sem, da bi ga prevedel s terminom žargon , toda v tem primeru bi se izgubil slabšalni prizvok, ki bi ga pri prevodu rad ohranil. Pomislil sem na izraz tehnoblajščina , a se mi ne zdi posrečen. Mi lahko svetujete kaj primernejšega?
Trajnostni, trajnostnost
Zanima me, kdaj se uporablja termin trajnostnost in kaj pomeni? Katera beseda ali besedna zveza nadomešča ta termin? Kaj je pridevniška oblika tega termina? Ali je pravilno govoriti o trajnostnosti stavbe ali trajnosti stavbe , trajnostnostni prenovi ali trajnostni prenovi ?
Vzgoja in izobraževanje
V Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO skupaj s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani pripravljamo prevod publikacije o prihodnosti izobraževanja Reimagining our futures together: a new social contract for education, vendar imamo težavo z ustreznikom angleškega termina education , za katerega je prevajalec v omenjenem besedilu uporabil slovensko poimenovanje edukacija . Ker gre za publikacijo, ki bo namenjena širši javnosti in ker se za termin tudi v predhodni publikaciji z naslovom Učenje: skriti zaklad: poročilo Mednarodne komisije o izobraževanju za enaindvajseto stoletje, pripravljeno za UNESCO (Ljubljana, 1996), uporablja izobraževanje (ali vzgoja in izobraževanje ), je prišlo do dileme, kateri termin je bolj primeren: edukacija ali izobraževanje (oziroma vzgoja in izobraževanje glede na kontekst). Tudi v okviru delovanja UNESCA v Sloveniji je uveljavljena raba termina izobraževanje (npr. UNESCO je specializirana agencija Združenih narodov za izobraževanje). Vljudno prosimo za vaše mnenje: je v pričujočem kontekstu bolj primeren izraz edukacija ali izobraževanje (oziroma vzgoja in izobraževanje ).
Znamčenje območja
Sem doktorski študent geografije in se ukvarjam z razvojem podeželja v Sloveniji s pomočjo procesa znamčenja območja (ang. place branding ). Gre za vzpostavljanje posebnih blagovnih znamk, ki so vezane na posamezna območja in pogosto v imenu nosijo zemljepisno ime. S takšnimi blagovnimi znamkami se načrtno poskuša pokrajino narediti privlačno, tako da privablja kupce, turiste, kapital, mlade družine itd. Najbolj znana takšna znamka v Sloveniji je »I feel Slovenia«. Moje vprašanje se nanaša na ustreznost slovenskega termina. Nekaterim strokovnjakom je termin znamčenje všeč, drugi pa so mi ga odsvetovali, češ da je nerazumljiv in neuveljavljen. Kakšno je vaše mnenje? Kako bi prevedli sestavino place v terminu place branding ?