babilónščina -e ž (ọ̑) |jezik|; poud. To je prava ~ |nerazumljivo govorjenje|
blebèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) slabš. |nespametno, nepremišljeno govorjenje|
brezpredméten -tna -o (ẹ̑) poud. Tako govorjenje je ~o |nepotrebno, odvečno|
brezpredmétnost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud. |nepotrebnost, odvečnost|
brezzvézen -zna -o; bolj ~ (ẹ̑) ~e besede; slabš. njegovo ~o govorjenje |nesmiselno|
brezzvéznost -i ž, pojm. (ẹ̑)
cukrén -a -o; bolj ~ (ẹ̑) neknj. pog.: ~o govorjenje osladno; ~o pecivo sladko, sladkano
cukrénost -i ž, pojm. (ẹ̑) neknj. pog.
čebljàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) poud. ~ otrok |brezskrbno govoreč|
čebljávost -i ž, pojm. (á) poud. |brezskrbno govorjenje|
čvèk čvêka m, pojm. (ȅ é) slabš. |nespametno govorjenje|
čvekaríja -e ž, pojm. (ȋ) slabš. |nespametno govorjenje|
dédčevski -a -o (ẹ̑) slabš. ~o govorjenje |moško|
demagóški -a -o; bolj ~ (ọ̑) ~o govorjenje
demagóškost -i ž, pojm. (ọ̑)
deplasíran -a -o; bolj ~ (ȋ) neprimeren, neumesten: ~o govorjenje, početje
deplasíranost -i ž, pojm. (ȋ) neprimernost, neumestnost
galimatías -a [ija] m, pojm. (ȋ) psiht. |zmedeno, nesmiselno govorjenje|
gôlk -a [u̯k] m, pojm. (ȏ) zastar. Boljši je molk kakor ~ govorjenje
govédarski -a -o (ẹ̑) ~ poklic; slabš. ~o govorjenje |nerodno, surovo|
govoráncarstvo -a s, pojm. (ȃ) slabš. |obširno, razvlečeno govorjenje|
govoríti -ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem; govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev; govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini
govorúnstvo -a s, pojm. (ȗ) slabš. |vsebinsko prazno govorjenje|
hujskaríja -e ž, pojm. (ȋ) slabš. |hujskaško govorjenje ali ravnanje|
ímperativen -vna -o in imperatíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ; ȋ; ȋ; ȋ) ugotoviti ~e naloge nujne; zelo ~o govorjenje ukazovalno
ímperativni -a -o in imperatívni -a -o (ȋ; ȋ) jezikosl. ~ stavek velelni stavek
ímperativnost -i in imperatívnost -i ž, pojm. (ȋ; ȋ)
izumetníčen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~o govorjenje, vedenje; biti preveč ~
izumetníčenost -i ž, pojm. (ȋ)
klobasaríja -e ž, pojm. (ȋ) slabš. težko poslušati ~e |nespametno govorjenje|
konfúzen -zna -o; -ejši -a -e (ȗ; ȗ) poud.: ~ spis |nejasen, zmeden|; ~o govorjenje |nerazumno, neprisebno|
konfúznost -i ž, pojm. (ȗ) poud.
košàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~a smreka; poud.: ~a domačija |mogočna, imenitna|; ~a ženska |močne postave, oblastna|; ~o govorjenje |oblastno, prevzetno|
košátost -i ž, pojm. (á)
kvantáški -a -o; bolj ~ (á) slabš. ~o govorjenje |prostaško, nespodobno|
kvantáškost -i ž, pojm. (á) slabš.
lájna -e ž (ȃ) potujoči godec z ~o; pojm., slabš. poslušati vedno isto ~o |ponavljajoče se govorjenje o isti stvari|
lárifári1 -ja m z -em (ȃȃ) neknj. pog. Kar praviš, je velik ~ nesmiselno govorjenje
lascíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) izobr. nespodoben, opolzek: ~o govorjenje
lascívnost -i ž, pojm. (ȋ) izobr. nespodobnost, opolzkost
látovščina -e ž, pojm. (á) |skrivna govorica|; poud. |nerazumljivo govorjenje|
leporéčen -čna -o; bolj ~ (ẹ̑) poud. ~o govorjenje |izbrano, a vsebinsko prazno|
leporéčnost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud.
leporéčje -a s, pojm. (ẹ̑) poud. ~ o pravičnosti |izbrano, a vsebinsko prazno govorjenje|
nabrékel -kla -o [-u̯]; bolj ~ (ẹ́) imeti ~e noge; poud. ~o govorjenje |preveč čustveno in gostobesedno|
nabréklost -i ž, pojm. (ẹ́)
nečéden -dna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) neobč.: ~ človek ničvreden, nepošten; ~o govorjenje nespodobno, neprimerno; omilj. ~o stanovanje |umazano, zanemarjeno|
nečédnost -i ž, pojm. (ẹ́) neobč. ~ govorjenja nespodobnost, neprimernost; števn., neobč. počenjati ~i ničvredna, nepoštena dejanja
nèizumetníčen -a -o; bolj ~ (ȅȋ) ~e besede; ~o govorjenje
nèizumetníčenost -i ž, pojm. (ȅȋ)
nèpriméren -rna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́; ȅẹ́) ~ izraz; ~a hitrost; omilj.: ~o govorjenje |nespodobno|; ~o stanovanje |slabo|; neprimeren za koga/kaj Ta film je ~ ~ otroke
nèprimérnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
nèrazúmen -mna -o; bolj ~ (ȅú; ȅú ȅȗ ȅú) ~ človek; omilj. ~o govorjenje |neumno|; star. ~e besede nerazumljive
nèrazúmnost -i ž, pojm. (ȅú)
nergáštvo -a s, pojm. (ȃ) slabš. |nergaško govorjenje, ravnanje|: Z ~om ne boš ničesar dosegel
neslán -a -o (ȃ á á; ȃ) ~ kruh; slabš.: ~ človek |zoprn, neprijeten|; ~ domislek |neduhovit|; ~a šala |neprimerna, nespodobna|; ~o govorjenje |neumno, vsebinsko prazno|
nesláno -ega s, pojm. (á; ȃ) slabš. reči kaj ~ega |neumnega, vsebinsko praznega|
neslánost -i ž, pojm. (á; ȃ)
nèstváren -rna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅá; ȅá ȅȃ ȅá; ȅá) ~o govorjenje neresnično; zelo ~ v željah
nèstvárnost -i ž, pojm. (ȅá)
nèzvézen -zna -o; bolj ~ (ȅẹ̑) neobč. brezzvezen, nepovezan: ~o govorjenje
nèzvézni -a -o (ȅẹ̑) mat. ~a funkcija
nèzvéznost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
nosljajóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~e govorjenje
nosljávec -vca m z -em člov. (ȃ) nerazločno govorjenje ~ev
nosljávka -e ž, člov. (ȃ)
nosljávčev -a -o (ȃ)
oblízan -a -o (í) ~ teliček; star. preveč ~o govorjenje pretirano vljudno
oblízanost -i ž, pojm. (í)
obscén -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) neobč. ~o govorjenje nespodobno, opolzko
obscénost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč. nespodobnost, opolzkost; števn., neobč. pripovedovati ~i nespodobnosti, opolzkosti
osláden -dna -o; -ejši -a -e (á; á) ~ okus; poud.: ~ film |pretirano čustven|; ~o govorjenje |nenaravno, izumetničeno|
osládnost -i ž, pojm. (á)
otróbi -ov m mn. (ọ̑) snov. krmiti z ~i; pojm., poud. |vsebinsko prazno govorjenje, pisanje|
ovínkarstvo -a s, pojm. (ȋ) poud. |prikrito, neodkrito govorjenje, ravnanje|
pésem -smi ž (ẹ̑) pisati ~i; ljudska, zborovska ~; ~ v prozi; ~ slavca; poud.: ~ zvonov |zvonjenje|; labodja ~ |zadnje pomembno delo|; To je pa druga ~ |stvar je drugačna, kakor je kazalo|; zmeraj ista ~ |enako, neprimerno, nezaželeno govorjenje, ravnanje|
pojóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) poud. ~e govorjenje |z izrazito melodijo|
preglašèn -êna -o (ȅ é é) ~o govorjenje
preglašêni -a -o (é) jezikosl. ~i samoglasniki
preglašênost -i ž, pojm. (é)
prešuméti -ím dov.; drugo gl. šumeti (ẹ́ í) neobč., redk. kaj Dež je prešumel govorjenje s šumenjem preglasil
púhličen -čna -o in puhlíčen -čna -o; bolj ~ (ú; ȋ) poud. ~o govorjenje |vsebinsko prazno|
púhlični -a -o in puhlíčni -a -o (ú; ȋ) ~a zemlja
puhloglàv -áva -o in puhlogláv -a -o; bolj ~ (ȁ á á; ȃ) poud. |neumen, neveden|: ~o govorjenje; biti ~
puhloglávost -i ž, pojm. (á; ȃ) poud. |neumnost, nevednost|
rokovnjáščina -e ž, pojm. (á; ȃ) |rokovnjaški jezik|; poud. |nerazumljivo govorjenje|
rôvtarščina -e ž, pojm. (ȏ) govoriti ~o |narečje|; slabš. |nerodno, neuglajeno govorjenje, pisanje|
samogôvor -a m (ȏ) igralčev ~; poud. njegovi dolgočasni ~i |govorjenje brez odziva pri sogovornikih|
sámopoveličeválen -lna -o; bolj ~ (ȃȃ) ~o govorjenje
sámopoveličeválnost -i ž, pojm. (ȃȃ)
seksístičen -čna -o; bolj ~ (í) preveč ~o govorjenje
seksístičnost -i ž, pojm. (í)
sholasticízem -zma m, pojm. (í) ~ v mišljenju; slabš. očitati komu ~ |prazno, nesmiselno govorjenje, razpravljanje|
sholástika -e ž, pojm. (á) |filozofska smer|; slabš. Njegova razglabljanja so sama ~ |prazno, nesmiselno govorjenje, razpravljanje|
sitnôben -bna -o; bolj ~ (ó; ó ȏ ó) ~o govorjenje
slaboúmen -mna -o; bolj ~ (ú; ú ȗ ú) ~ otrok; slabš. ~o govorjenje |nespametno, neumno|
slaboúmni -ega m, člov. (ú) pomoč ~im
slaboúmnost -i ž, pojm. (ú)
sladíkast -a -o (í) ~ okus; neobč. ~o govorjenje nenaravno, izumetničeno
slínast -a -o; bolj ~ (í) ~ gobec; slabš.: ~a ljubezen do otrok |pretirano čustvena|; ~o govorjenje |pretirano prijazno, priliznjeno|
smŕt2 povdk. (ȓ) poud. ~ je poslušati tako govorjenje |zelo neprijetno, mučno|
sôl -í [-u̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ọ̑ ȋ) dodati juhi ~; ščepec ~i; morska ~; ~ za posipanje cest; konzerviranje v ~i; poud.: govorjenje brez ~i |nespametno, vsebinsko prazno|; ne imeti niti za ~ |biti zelo reven|; kem. baze, kisline in ~i
spodóbiti se -im se nedov. (ọ́ ọ̑; ọ̑) Tako govorjenje se ne ~i; poud.: človek, kot se ~i |pošten, neoporečen|; kosilo, kot se ~i |dobro, izdatno|; spodobiti se komu Mlademu fantu se to ne ~i; spodobiti se za koga Za uglednega župana se podkupovanje volivcev ne ~i
spôlzek -zka -o [u̯z]; bolj ~ (ó) ~ kamen; neobč. ~o govorjenje opolzko
spôlzkost -i [u̯s] ž, pojm. (ó)
suròv -ôva -o; -ejši -a -e (ȍ ȏ ȏ; ȏ) ~ krompir; ~o govorjenje; poud. ~o podnebje |zelo neugodno, ostro|; surov z/s kom/čim biti ~ s podrejenimi; Meso je še ~o
surôvi -a -o (ȏ) ~ baker
surôvo -ega s, snov. (ȏ) pojesti kaj ~ega
surôvost -i ž, pojm. (ȏ) ~ mesa; poud. ~ podnebja |neugodnost, ostrost|; števn. bati se ~i |surovih dejanj, besed|
svinjárski -a -o (á) ~o delo; slabš. ~o govorjenje |nespodobno, opolzko|
šarlatánski -a -o; bolj ~ (ȃ) slabš.: ~o govorjenje |sleparsko, goljufivo|; ~o zdravljenje |nestrokovno|
šíkati se -am se nedov. -ajóč se (í; ȋ) neknj. pog. komu Tako govorjenje se ne ~a mlademu človeku se ne spodobi; neknj. pog. biti človek, kot se ~a pošten, neoporečen, kot se spodobi
šopíren -rna -o; bolj ~ (í; ȋ) poud. ~o govorjenje |bahavo|
šopírnost -i ž, pojm. (í; ȋ) poud. |bahavost|
teatráličen -čna -o; bolj ~ (á) ~ prizor |poudarjeno gledališki|; poud. ~o govorjenje |narejeno, izumetničeno|
teatrálični -a -o (á) ~ učinek gledališki učinek
teatráličnost -i ž, pojm. (á)
tolažílen -lna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ odgovor; Tako govorjenje ni ~o
tolažílni -a -o (ȋ) ~a nagrada
tolažílno -ega s, pojm. (ȋ) povedati kaj ~ega
tolažílnost -i ž, pojm. (ȋ)
tršàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~ moški; poud.: ~e kretnje |nerodne, okorne|; ~o govorjenje |robato|
tršátost -i ž, pojm. (á)
verbalístičen -čna -o; bolj ~ (í) ~o govorjenje |izrazno spretno, vsebinsko prazno|
verbalístični -a -o (í) ped. ~ pouk
verbalízem -zma m, pojm. (í) ~ v politiki |izrazno spretno govorjenje|; števn., neobč. ~i v njegovem govorjenju fraze
vsènavzkrížen -žna -o (ȅí; ȅȋ) ~o tekanje; poud. ~o govorjenje |nejasno, zmedeno|
vsènavzkrížnost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ)
vstrán prisl. (ȃ)
1. smer. prostor. nagniti se ~; pobegniti ~; poud. možev skok ~ |nezvestoba|; gled. govorjenje ~
2. mestov. prostor. sedeti malo ~ od koga |oddaljen|
zabavljáški -a -o; bolj ~ (á) slabš. ~o govorjenje |zabavljivo|
zabavljáštvo -a s, pojm. (ȃ) slabš. Zamerili so mu njegovo ~ |zabavljivo govorjenje, ravnanje|
zasékan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~o deblo; poud. ~o govorjenje |z ostrimi premori|
zasékanost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud.
zasramoválen -lna -o; bolj ~ (ȃ) ~o govorjenje
zasramoválni -a -o (ȃ) neobč. ~ steber sramotilni steber
zasramoválnost -i ž, pojm. (ȃ)
zdráharski -a -o (ȃ) poud.: ~ človek |ki povzroča zdrahe|; ~o govorjenje
žlobudrávščina -e ž, pojm. (ȃ) poud. otroška ~ |hitro, nerazločno govorjenje|