ák -a m (ȃ) gozd. |drog|
amerikánka -e ž (ȃ) rib. žarg. šarenka; gozd. žarg. |žaga|
Bákonjski gòzd -ega gôzda m, zem. i. (ȃ ȍ ȃ ó) |madžarsko hribovje|
bakrenobárven -vna -o (ȃ) ~ jesenski gozd
bokálnica -e [u̯n in ln] ž (ȃ) gozd. |oglarski drog|
bókati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bókanje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ doge, pločevino; gozd. ~ kopo
borôvec -vca m z -em (ó; ȏ) pokr.: bor; borov gozd
bòršt bôršta m (ȍ ó) pokr. gozd
brádlja2 -e ž (ȃ) gozd. |sekira|
braníka -e ž (ȋ) gozd. letnica
brézje -a s, skup. (ẹ̑) brezov gozd
búkov -a -o (ú) ~ gozd; pokr. zah. ~o blago grobo
bukovína -e in búkovina -e ž, snov. (í; ú) kuriti z ~o; skup. ~ in hrastičje bukov gozd
cêrje -a in cérje -a s, skup. (é; ȇ; ẹ́; ẹ̑) |cerov gozd|
cerkvén -a -o (ẹ̑) Ta gozd je ~
cerkvéni -a -o (ẹ̑) ~ stolp, zvon; ~a zapoved
cerkvénost -i ž, pojm. (ẹ̑)
cêrov -a -o in ceròv -ôva -o (é; ȍ ó ó) ~ gozd
Compiènjski gòzd -ega gôzda [kompjénj] m, zem. i. (ẹ̑ ȍ ẹ̑ ó) v ~em ~u
conálen -lna -o (ȃ)
conálni -a -o (ȃ) min. ~ krog pasovni krog; gozd. ~a tla
conálnost -i ž, pojm. (ȃ)
čistína -e ž (í) gozd s ~ami; pojm. ~ neba
črêslati -am tudi čréslati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; črêslanje tudi čréslanje (é ȇ; ȇ; ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) gozd. kaj ~ smreko
čúvati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čúvanje (ú; ȗ) koga/kaj pred kom/čim ~ gozd pred požarom; ~ čredo, otroka
čúvati se -am se (ú; ȗ) koga/česa ~ ~ psa, nevarnosti paziti se, izogibati se
dàlj primer. prisl. nàjdàlj (ȁ; ȁȁ)
1. količine prostora bolj daleč: Gozd sega ~ kot nekoč; ~ od doma; ~ kot tri kilometre
2. količine časa hoditi ~ kakor uro; teden dni in še ~; Že ~ časa je bolan
deblôvnica -e ž (ȏ) gozd. |tablica|
degradíran -a -o (ȋ) ~ častnik
degradírani -a -o (ȋ) gozd. ~ gozd
degradíranost -i ž, pojm. (ȋ)
dekortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekortíranje (ȋ) gozd. kaj ~ les
dóbje -a s, skup. (ọ̑) star. hrastov gozd
dóbovje -a s, skup. (ọ̑) star. hrastov gozd
drážiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; dráženje (á) gozd. |kopati odtočne jarke|: kaj ~ cesto
drážnica -e ž (ȃ) gozd. |podaljšek odtočnega jarka|
drážnik -a m (ȃ) gozd. |odtočni jarek|
dŕča -e ž (ŕ) spuščati hlode po ~i; gozd. žična ~; pomor. sanišče
drevesnína -e ž, snov. (í) gozd. drevnina
drgálnik -a m (ȃ) gozd. |orodje za odstranjevanje lubja|
drogovnják -a m (ȃ) gozd. drogovnik
drúžben -a -o (ȗ) Ta gozd je ~
drúžbeni -a -o (ȗ) ~ razred; ~o bitje
drúžbenost -i ž, pojm. (ȗ)
drvník -a m (í) |gozd za drva|
dŕzati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dŕzanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj
1. gozd. ~ les
2. grebsti, kopati: ~ listje izpod jasli
držáven -vna -o (á) Ta gozd je ~
držávni -a -o (á) ~ praznik; ~a meja
držávnost -i ž, pojm. (á)
Dúnajski gòzd -ega gôzda m, zem. i. (ú ȍ ú ó) |pokrajina pri Dunaju|: v ~em ~u
dvójčen -čna -o (ọ̑) gozd. dvodebeln
dvójčni -a -o (ọ̑) ~o drevo
enodôben -bna -o (ó; ó ȏ ó)
enodôbni -a -o (ó) gozd. ~ gozd
enodôbnost -i ž, pojm. (ó) gozd.
enoméren -rna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) star.: ~ tek enakomeren; ~o življenje enolično
enomérni -a -o (ẹ́) gozd. ~ sestoj gozda
enomérnost -i ž, pojm. (ẹ́)
eráren -rna -o (ȃ)
erárni -a -o (ȃ) pravn. ~ gozd
erárnost -i ž, pojm. (ȃ) pravn.
etát -a m (ȃ) fin. proračun; gozd. letni ~ letni posek
gabrína -e ž, skup. (í) redk. gabrov gozd
gábrje -a s, skup. (ȃ) redk. gabrov gozd
gábrovje -a s, skup. (á) |gabrov gozd|
gáča -e ž (á; ȃ) gozd. debelna rogovila; alp. |dolina|
gáčast -a -o (á; ȃ) gozd. rogovilast: ~o drevo
gáj -a m z -em (á; ȃ) brezov ~; pesn. gozd
gmájna -e ž (ȃ) pasti živino na ~i; pokr. iti v ~o v gozd; zastar. uboga ~ |reveži|
goličeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; goličevánje; (-àt) (á ȗ) gozd. |sekati do golega|
golíčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; golíčenje (í ȋ) gozd. |sekati do golega|
golíšče -a s (í) gozd. lubje na ~u
gôra -e in gôra -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) sneg na ~ah; strme ~e; poud.: ~ dokazov |velika količina|; On je naše ~e list |je naše narodnosti|; Križana ~, kaj je to? |vzklik čudenja|; pokr. dol. |vinograd|; zastar. |gozd|
góšča -e ž (ọ́) bodeča ~; pokr. gor. gozd; poud. ~ dreves |množica|; snov. kavna ~
gòzd gôzda tudi gózd -a m, mn. gozdôvi -ôv tudi gôzdi tudi gózdi -ov (ȍ ó; ọ̑) hrastov ~; voj. žarg. imeti sina v ~u pri partizanih; poud. ~ dimnikov |množica|
Gòzd Gôzda m, zem. i. (ȍ ó) na ~u
góški -a -o (ọ̑)
Gožàn -ána in Gožán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Gožánka -e ž, preb. i. (ȃ)
gozdíček -čka m (ȋ) manjš.; poud. |gozd|
Gòzd - Martúljek Gôzda - -jka m, zem. i. (ȍ - ȗ ó - ȗ) v ~u - ~u
gozdmartúljski -a -o (ȗ)
Gozdmartúljčan -a m, preb. i. (ȗ)
Gozdmartúljčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
grása -e ž, skup. (á) gozd. |veje za pokrivanje kope|
grizlína -e ž, snov. (í) gozd.
gŕlj -a m z -em (ŕ; ȓ) gozd. grča
gŕlje -a s, skup. (ȓ) gozd. grče
hójevje -a s, skup. (ọ́) |gozd|: skrivati se v ~u; snov. ležišče iz ~a |jelovih vej|
hósta -e ž (ọ̑) star. gozd
hrastíčje -a s, skup. (ȋ) |mlad hrastov gozd|
hrastína -e ž, skup. (í) |hrastov gozd|; snov. deske iz ~e iz hrastovine
hrástje -a s, skup. (á; ȃ) |hrastov gozd|
hrástovje -a s, skup. (á) |hrastov gozd|
idílično primer. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ lepa pot skozi gozd
íglast -a -o (ȋ) ~a oblika
íglasti -a -o (ȋ) ~ gozd
ígličast -a -o (ȋ) ~a oblika
ígličasti -a -o (ȋ) ~ kristal; ~ gozd iglasti gozd
izbirálen -lna -o (ȃ)
izbirálni -a -o (ȃ) ~a priprava; gozd. ~o redčenje
izkŕčiti -im dov. -en -ena; izkŕčenje (ŕ ȓ) kaj ~ gozd, grmovje; ~ pot skozi grmovje
izlóčen -a -o (ọ́) iz česa čutiti se ~ega iz družbe
izlóčeni -a -o (ọ́) gozd. ~ del sestoja; voj. ~a vojaška enota
izlóčenost -i ž, pojm. (ọ́)
izmériti -im dov. izmérjen -a (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ gozd, zemljišče; ~ sod; ~ trajanje poleta; ~ z litrom, metrom, toplomerom
izsékati -am dov. -an -ana; izsékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ gozd; ~ luknjo v pločevino
iztrebíti in iztrébiti -im tudi iztrébiti -im dov. iztrébljenje; drugo gl. trebiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) kaj ~ mladi gozd, travnik; ~ jarek očistiti; ~ solato otrebiti; poud. ~ ljudstvo |uničiti|
iztrebíti se in iztrébiti se -im se tudi iztrébiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) Bolnik se je iztrebil |je opravil veliko potrebo|
iztrébljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; iztrébljanje (ẹ́) kaj ~ gozd, senožet; poud. ~ manjšine |uničevati|
iztrébljati se -am se (ẹ́) redno se iztrebljati |opravljati veliko potrebo|
izvŕtek -tka m (ȓ) gozd. ~ iz debla; mn., snov. kup prašnatih ~ov
jávorje -a s, skup. (á) |javorjev gozd|
jávorjevje -a s, skup. (á) |javorjev gozd|
jélov -a -o in jelôv -a -o in jelòv -ôva -o (ẹ́; ó; ȍ ó ó) ~ gozd
jélovje -a in jelôvje -a s, skup. (ẹ́; ȏ) |gozd|
jéža1 -e ž, pojm. (ẹ́) ~ konja; ~ skozi gozd; izobr. ~ na Pegazu pesnjenje, pesnikovanje
klávža -e ž (ȃ) gozd. |naprava za plavljenje lesa|
končáti -ám dov. -àj -ájte; -àl -ála, -àt, -án -ána; končánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ delo, žetev; pokr., z nedoločnikom Zidati so končali še pred mrakom nehali; publ. končati z/s čim ~ z delom, z žetvijo → končati delo, žetev; poud. ~ v ječi, na vislicah |umreti|; °Predstava ~a ob enajstih se konča; publ. Žoga je končala v mreži pristala
končáti se -ám se (á ȃ) Tu se ~a gozd in se začenja travnik; Tekma se je končala neodločeno
kônec2 prisl. (ó)
1. čas. iziti ~ januarja
2. mestov. prostor., star. na koncu, ob koncu: ~ polja je gozd
Krákovski gòzd -ega gózda m, zem. i. (ȃ ȍ ȃ ọ́) |naravni rezervat pri Krškem|: v ~em ~u
kŕčiti2 -im nedov. -èč -éča; -en -ena; kŕčenje (ŕ ȓ) kaj ~ gozd, grmičje
létnica -e ž (ẹ̑) ~ rojstva; ~ 1750 nad vrati hiše; gozd. goste ~e v smrekovem hlodu |enoletni debelinski prirastki lesa|
lístnat -a -o; bolj ~ (ȋ) dovolj ~o drevo
lístnati -a -o (ȋ) ~ gozd; kuhar. ~o testo
lístnatost -i ž, pojm. (ȋ)
lístnik -a m (ȋ) |gozd|; pokr. koš za listje; redk. listnjak
listopáden -dna -o (á; ȃ) Ta rastlina je ~a
listopádni -a -o (á; ȃ) ~ gozd
lóg1 -a m, rod. mn. tudi logôv mest. mn. tudi logéh (ọ̑) skrivati se v ~u; poud. pesmi iz domačih in tujih ~ov |domače in tuje pesmi|; neobč.: travnik; gozd
lôza -e in lóza -e ž (ó; ọ́) pokr. gozd; neobč., poud. gluha ~ |okolje, ki se ne odziva|; star. (vinska) trta
lupílnik -a m (ȋ) ~ za krompir; gozd. lupiti debla z ~om
macêsnov -a -o (é) ~ gozd
méšan -a -o; bolj ~ (ẹ́) poud. sprejeti novico z ~imi občutki |z različnimi, nasprotujočimi si|; jezikovno ~o ozemlje
méšani -a -o (ẹ́) ~ gozd
méšanost -i ž, pojm. (ẹ́)
mrakôben -bna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ gozd; poud. ~o razpoloženje |neprijetno, žalostno|
mrakôbnost -i ž, pojm. (ó)
nàdméra -e ž, pojm. (ȁẹ́) gozd. ~ hlodov zaradi osušitve
nègojèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) Nasad je ~
nègojêni -a -o (ȅé) ~ gozd
nègojênost -i ž, pojm. (ȅé)
negován -a -o; bolj ~ (á) pravilno ~ gozd; ~i nohti
negovánost -i ž, pojm. (á)
nehováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; nehovánje; (-àt) (á ȗ) Vročina ~uje |ni več tako velika|; z nedoločnikom O tem že ~ujejo govoriti; nehovati z/s čim ~ z delom → nehovati delati
nehováti se -újem se (á ȗ) pešaj. končevati se: Tam se ~uje gozd
nèodpŕt -a -o (ȅȓ) Cvetovi so še ~i; ~o pismo
nèodpŕti -a -o (ȅȓ) gozd. ~ gozd
nèodpŕtost -i ž, pojm. (ȅȓ)
nèstŕnjen -a -o (ȅŕ) ~ gozd; ~e vrste; jezikosl. ~a samoglasnika ê in ô
nèstŕnjeni -a -o (ȅȓ)
nèstŕnjenost -i ž, pojm. (ȅŕ)
ničvréden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ človek; poud. ~ gozd |nižje, manj kakovostne vrste|
ničvrédnost -i ž, pojm. (ẹ́) Spoznal je njihovo ~; števn., poud. ~i na sejmu |malenkosti, drobnarije|
obhodíti -hódim dov. obhójen -a; drugo gl. hoditi (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ gozd; ~ straže
obhódnja -e ž, pojm. (ọ̑) neobč. obhod; gozd.
obíti1 -ídem dov. -i -ite; obšèl -šlà -ò tudi -ó, -ít/-ìt, obíden -a; obídenje; (-ít/-ìt) (í) koga/kaj ~ gozd v enem dnevu; Obšel ga je dvom; publ. Pri podelitvi nagrad so ga obšli |ga niso upoštevali|; srečno ~ sovražnika
obkrájen -jna -o (ȃ) Naš gozd je ~
obkrájni -a -o (ȃ) ~ steber
obletávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; obletávanje (ȃ) kaj Metulji ~ajo cvete; poud. obletavati koga Fant ~a dekle |se trudi pridobiti njeno naklonjenost|
obletávati se -am se (ȃ) Gozd se ~a |izgublja listje|
oblovína -e ž, snov. (í) gozd. okrogli les
obséžen -žna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ gozd; omilj. ~ trebuh |velik|; Ta članek je preveč ~
obséžnost -i ž, pojm. (ẹ́)
obšíren -rna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ gozd; Anketa je precej ~a; omilj. biti ~ čez trebuh |debel|
obšírnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
odbirálen -lna -o (ȃ)
odbirálni -a -o (ȃ) ~ stroj; gozd. ~o redčenje
odcepetáti -ám dov.; drugo gl. cepetati (á ȃ) Medved je odcepetal v gozd
odkázati tudi odkazáti -kážem dov. odkázanje tudi odkazánje; drugo gl. kazati (á/á á) komu kaj ~ vojaku stražarsko mesto; gozd. ~ drevesa za posek
odŕzan -a -o (ȓ) gozd. ~ les
odŕzati -am dov. -an -ana; odŕzanje (ŕ ȓ; ȓ) pokr. kaj ~ blato s čevljev |odrgniti|; gozd. ~ posekano smreko
ogolèl -éla -o in ogolél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ gozd
ogolélost -i ž, pojm. (ẹ́)
opustóšiti -im dov. -en -ena; opustóšenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ gozd
osíp -a m, pojm. (ȋ) šol. ~ študentov; gozd. ~ iglic |bolezen|
osójen -jna -o (ọ́; ọ̑) ~ gozd
osójni -a -o (ọ́; ọ̑) ~o pobočje
osójnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
otrebíti in otrébiti -im tudi otrébiti -im dov. otrébljenje; drugo gl. trebiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) kaj ~ mlad gozd; ~ solato; otrebiti kaj česa ~ ledino kamna
otrebíti se in otrébiti se -im se tudi otrébiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) iztrebiti se: Bolnik se je otrebil
pánjevec -vca m s -em (ȃ) |drevo; gozd|
pepelíti -ím nedov. pepêli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, pepeljèn -êna; pepeljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Ogenj ~i gozd; ~ travnik |gnojiti s pepelom|
podbelíti in podbéliti -im dov. podbéljenje; drugo gl. beliti1 (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) gozd. kaj ~ smreke
podráščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; podráščanje (á) kaj Grmovje ~a gozd; poud. Brada je že začela ~ |ponovno rasti|
podráščen -a -o; bolj ~ (ȃ) Gozd je zelo ~
podráščeni -a -o (ȃ) anat. ~ jezik
podráščenost -i ž, pojm. (ȃ)
podsadíti -ím dov. podsádil -íla, nam. podsadít/podsadìt; drugo gl. saditi (í/ȋ í) kaj ~ smreke v borov gozd; podsaditi čemu kaj ~ koklji jajca
pogôrel -éla -o tudi pogorél -a -o in pogorèl -éla -o [-u̯] (ó ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ȅ é é) ~ gozd
pogoréli -ega m, člov. (ẹ́) prispevki za ~e
pogorélost -i ž, pojm. (ẹ́)
pogórski -a -o (ọ̑) ~ gozd
pokljáj -a m s -em (ȃ) ~i ob stopanju skozi gozd
pôldan -dnéva [u̯d] m (ȏ ẹ̑) delati od jutra do ~eva; okoli ~eva, proti ~evu oditi; zazvoniti ~; neobč. sonce v ~u v zenitu; star. proti ~u obrnjen gozd proti jugu
porumenévati -am nedov. -ajóč; porumenévanje (ẹ́) Gozd že ~a
pozlatíti -ím dov. pozlátil -íla, nam. pozlatít/pozlatìt, pozlačèn -êna; pozlačênje; drugo gl. zlatiti (í/ȋ í) kaj ~ bronast kip; poud. Jesen ~i gozd
prebirálen -lna -o (ȃ)
prebirálni -lna -o (ȃ) ~ postopek; gozd. ~a sečnja
prebirálnost -i ž, pojm. (ȃ)
prebirálno nač. prisl. (ȃ) gozd. ~ sekati gozd
preko [poudarjeno préko] predl. z rod.
1. čez: skočiti ~ potoka; zavaliti deblo ~ ceste; iti molče ~ česa |ne odzvati se na kaj|; obesiti torbo ~ rame; prebijati se ~ gozda skozi gozd; potovati v Avstrijo ~ Šentilja skozi Šentilj; nositi srajco ~ hlač
2. Bar je ~ dneva zaprt podnevi; ~ zime počivati
3. piti ~ mere; pisati ~ roba; Pot je dolga ~ deset kilometrov
4. publ. opazovati rastline od cvetja ~ oploditve do zorenja; vplivati na javno mnenje ●~ časopisja po časopisju
prelovíti -ím dov. prelóvil -íla, nam. prelovít/prelovìt; drugo gl. loviti (í/ȋ í) kaj ~ ves gozd
prerédčen -a -o (ẹ̑) ~ gozd; okopati ~e rastline
prerédčenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
presékan -a -o (ẹ̑) ~o poleno
presékani -a -o (ẹ̑) gozd. ~ sestoj
presékanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
presvetljèn -êna -o (ȅ é é) ~a pljuča; gozd. Gozd je ~ |razredčen|
presvetljêni -a -o (é) rač. ~ zaslon
presvetljênost -i ž, pojm. (é)
presvetljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; presvetljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj Sonce ~uje gozd
pričénjati -am nedov. -ajóč; pričénjanje (ẹ̑) pešaj. začenjati: kaj ~ boj; ~ zidati; Predstave ●~ajo ob osmih se začenjajo
pričénjati se -am se (ẹ̑) pešaj. začenjati se: Za vasjo se ~a gozd
prijátelj1 -a m s -em člov. (ȃ) biti komu ~; poud. Gozd je njegov ~ |zavetje|
prijáteljica -e ž, člov. (ȃ)
prijáteljev -a -o (ȃ)
prijáteljičin -a -o (ȃ)
prikupíti in prikúpiti -im dov.; drugo gl. kupiti (í/ȋ/ú ú) koga/kaj komu/čemu To ga je še bolj prikupilo sošolcem; redk. ~ še njivo in gozd dokupiti
prikupíti se in prikúpiti se -im se (í/ȋ/ú ú) komu/čemu ~ ~ občinstvu
priváten -tna -o (ȃ) zaseben: Ta gozd je ~
privátni -a -o (ȃ) ~ park; ~a lastnina
privátnost -i ž, pojm. (ȃ) zasebnost
prógati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; próganje (ọ́; ọ̑) neobč. |delati proge, črte|: kaj Sončni žarki so progali gozd
prostrán -a -o; -ejši -a -e (á; ȃ á á; á) ~ gozd
prostránost -i ž, pojm. (á)
razlastnínjen -a -o (ȋ) ~ gozd
razlastnínjenost -i ž, pojm. (ȋ)
razprostírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razprostíranje (í ȋ; ȋ) kaj ~ pregrinjala po posteljah; ~ zrnje
razprostírati se -am se (í ȋ; ȋ) Nad vasjo se ~a gozd
razrédčiti -im dov. -en -ena; razrédčenje (ẹ́ ẹ̑) kaj z/s čim z vodo ~ kis
razrédčiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Gozd se proti vrhu gore ~i
razséžen -žna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ gozd
razséžnost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ gozda; števn. ~i ploskve
robínijev -a -o (í) ~ gozd
sánkati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; sánkanje (ȃ) ~ ~ ves dan
sánkati -am; -an -ana (ȃ) gozd. kaj ~ les |spravljati, voziti ga s sanmi|
selektívno nač. prisl. (ȋ) ~ redčiti gozd izbirno, odbirno
sklénjen -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ obroč; ~a vrsta
sklénjeni -a -o (ẹ́) gozd. ~ gozd; ~a črta
sklénjenost -i ž, pojm. (ẹ́)
smolína -e ž (í) gozd. |zareza na drevesu|
smréčevje -a s, skup. (ẹ̑) redk.: smrekov gozd; smrekove veje
smrečína -e in smréčina -e ž, skup. (í; ẹ́; ẹ̑) redk. smrekov gozd; smrekove veje
smrékovec -vca m s -em (ẹ́) redk. smrekov gozd; snov., čeb. žarg. smrekov med
soséskin -a -o (ẹ̑) ~ gozd
spodráščen -a -o; bolj ~ (ȃ) Gozd je močno ~
spodráščeni -a -o (ȃ) ~ jezik podraščeni jezik
spodráščenost -i ž, pojm. (ȃ)
srénjski -a -o (ẹ̑) zgod. ~ gozd
stêči1 stêčem dov.; drugo gl. teči (é) ~ za ubežnikom v gozd, po stopnicah; Promet po novi cesti je že stekel; publ. Stvar je stekla se je začela reševati; Voda ~e skozi prepustne plasti; steči iz česa Vino je steklo iz soda izteklo
stêči se stêčem se (é) Potoki se ~ejo v reko; Denar se je stekel v sklade
steljáriti -im nedov. -èč -éča; steljárjen -a; steljárjenje (á ȃ) ves dan ~; steljariti kaj ~ gozd |uporabljati ga za steljo|
stŕnjen -a -o; bolj ~ (ŕ) ~a skupina
stŕnjeni -a -o (ŕ) gozd. ~ sestoj; jezikosl. ~i glasovi; ~o naselje
stŕnjenost -i ž, pojm. (ŕ)
súbárktičen -čna -o (ȗá)
súbárktični -a -o (ȗá) ~ gozd
škíliti -im nedov. -èč -éča; škíljenje (í ȋ) ~ na eno oko, na obe očesi; poud. ~ k vratom |skrivoma gledati|; poud. škiliti na koga/kaj Že dolgo ~ijo ~ naš gozd |si ga želijo prilastiti|; poud. škiliti za kom/čim Začel je ~ ~ dekleti |zanimati se za dekleta|
štórovec -vca m s -em živ. (ọ́; ọ̑) gozd. |drevo, zraslo na štoru|
tájga -e ž (ȃ) |iglasti gozd|: sibirska ~
taksácija -e ž, pojm. (á) ocenjevanje, vrednotenje; gozd. ~ gozdov
taksátor -ja m s -em člov. (ȃ) cenilec; gozd. gozdni ~
taksátorka -e ž (ȃ) cenilka
taksátorjev -a -o (ȃ)
tàm kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. (ȁ)
1. oddaljenosti ~ doli na polju; ~, kjer cesta zavije v hrib; Stal je na balkonu in od ~ opazoval otroke na igrišču; Padel je v jarek in ~ obležal
2. tu in ~ |ponekod|; poud. Nismo pazili na pot, zdaj smo pa ~ |izgubljeni, v zadregi|; prakt.sp. ~ pa ~ so se preživeli sošolci še shajali |poredko|; nar. Gremo ~ v gozd tja; star. Sem pa ~ je hodil ves nemiren tja
Tevtobúrški gòzd -ega gôzda m, zem. i. (ȗ ȍ ȗ ó) |nemško gričevje|: v ~em ~u
tjà kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ)
1. oddaljenosti Sem ne moreš, pa ~ stopi, kjer so sosedovi; Ne hodi ~, tam je zate prenevarno; Tista šola je nekaj posebnega, zato ga ~ niso poslali; Balon je neslo ~ proti smučišču; Gozd se je razprostiral od Kapel ~ do Globokega; hoditi sem in ~, knj. pog. sem pa ~
2. poud. Vrnil se bo ~ na pomlad |nekako|; Sem in ~ se kolegice še dobivajo |poredko|; Povedali so mi, da ta avtobus vozi ~ in nazaj |v določen kraj in v obratni smeri|; poud. živeti ~ v tri dni |brez cilja, smisla|
trebíti in trébiti -im tudi trébiti -im nedov. trébi -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; trébil -íla tudi -il -ila, trébit, trébljen -a; trébljenje; (trébit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) kaj ~ mladi gozd; ~ plevel; trebiti kaj česa ~ drevje mahu
trebíti se in trébiti se -im se tudi trébiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) Drevje se ~i |odpadajo mu nezdravi sadeži|; Krava se ~i |čisti po porodu|
Trnôvski gòzd -ega gôzda m, zem. i. (ȏ ȍ ȏ ó) |kraška planota nad Vipavsko dolino|: na ~em ~u
trópski -a -o (ọ̑) ~ gozd; poud. ~a vročina |zelo velika|
túrnus -a m (ȗ) delati v dopoldanskem ~u v dopoldanski izmeni; kmet. kolobar; gozd. ~ sečnje obhodnja
umirajóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ bolnik; poud. ~ gozd |propadajoč|
umirajóči -ega m, člov. (ọ́) zbrati se ob postelji ~ega
umírati -am nedov. -ajóč, -áje; umíranje (í ȋ; ȋ) od česa ~ ~ lakote; poud. ~ ~ radovednosti |biti zelo radoveden|; umirati za koga/kaj ~ ~ domovino; poud. umirati po kom/čem, za kom/čim |hrepeneti|; umirati za čim ~ ~ rakom; poud.: Gozd ~a |propada|; Poletje ~a |se končuje|
utoníti utónem dov.; drugo gl. toniti (í/ȋ ọ́) ~ v ribniku; poud. ~ v gozd, v gozdu |izginiti, izgubiti se|; poud. utoniti v kaj ~ ~ trden spanec |trdno zaspati|
užítek2 povdk. (ȋ) ~ je bilo hoditi skozi gozd
vès vsà vsè [vəs] cel. mer. zaim., m in ž dalje vsèga/vsè -èmu/-èj vsè/vsò -èm/-èj -èm/vsò; vsà/vsì -èh -èma vsà/vsì -èh -èma; vsì/vsè -èh -èm vsè/vsè vsèh vsèmi; s: kot m, le da je tož. ed. vsè; dv. -ì; mn. -à (ə̏ ȁ ȅ) ~ dan, gozd, krompir, obraz; ~i otrobi so plesnivi; ~e hlače si umazal; ~a njiva je bila pohojena; Srajca je ~a raztrgana; poud. ~a vas je bila pokonci |vsi prebivalci|; ~e leto, sadje, seme; ~a ta vrata bo treba prepleskati; poud.: odpovedati na ~ej črti |popolnoma|; zavpiti na ~a pljuča |zelo|; ~ moker; ~a vesela; ~e premraženo; ~ v ognju
vladajóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~e stranke
vladajóči -a -e (ọ́) gozd. ~e drevo
vladajóči -ega m, člov. (ọ́) koristi ~ih
vrtanína -e ž (í) redk. izvrtina; snov., gozd. kupček ~e na deblu
Wienerwald -a [vínervald-] m, zem. i. (ȋ) Dunajski gozd: v ~u
za1 [poudarjeno zá] predl.
I. z or., nasprotnostni par je pred
1. mestovni prostorski vas ~ gozdom; trgovina ~ cerkvijo; sedeti ~ mizo; zadaj ~ omaro; poud. Kdo se skriva ~ tem? |Kdo je povzročil to?|
2. časovni v noči ~ torkom; nositi čevlje ~ sestro
3. vezljivostni povpraševati ~ ubežnikom; žalovati ~ sinom; pogledati ~ otrokom; gnati se ~ zaslužkom
4. načinovni leto ~ letom
5. vzročnostni umreti ~ rakom; zboleti ~ gripo
6. povedkovniški zdeti se ~ malo zamalo
7. ●kaj ~ en človek kakšen, kateri
II. s tož., nasprotnostni par je izza
1. smerni prostorski umik ~ gozd; sesti ~ kateder; kapljati ~ vrat
2. ciljni prostorski vlak ~ v Maribor, °vlak za Maribor; avtobus ~ na Bled, ladja ~ v Benetke
3. vezljivostni stresti soseda ~ ramo; zavzeti se ~ šolarje; zamenjati travnik ~ gozd; biti ~ pričo; izvoliti ~ predsednika; imeti ~ skopuha; vzeti ~ moža
4. vzročnostni jokati ~ vsako malenkost; knjiga ~ mlade; krompir ~ seme; boj ~ obstanek; knj. pog. imeti kaj ~ jesti kaj jesti
5. načinovni len ~ delo; premraz ~ november; delo ~ tri dni
zablodíti in zablóditi -im dov. zablójenje in zablódenje; drugo gl. bloditi (í/ȋ/ọ́ ọ́) ~ v gozd, v gozdu; neobč. ~ v življenju zaiti
zagostíti -ím dov. zagóstil -íla, nam. zagostít/zagostìt; zagoščênje; drugo gl. gostiti1 (í/ȋ í) kaj z/s čim ~ golaž z moko
zagostíti se -ím se (í/ȋ í) Gozd se z leti ~i
zakrížan -a -o (í; ȋ)
zakrížani -a -o (í; ȋ) gozd. ~o drevo |označeno za sečnjo|
zakrížanost -i ž, pojm. (í; ȋ)
zalísati -am dov. -an -ana; zalísanje (í; ȋ) gozd. kaj ~ bolne smreke |označiti za sečnjo|
zarást -i in zarást -í ž (ȃ; ȃ ȋ) gozd.
zasúkan -a -o; bolj ~ (ú) ~i rokavi; ~a nit; poud. precej ~o vprašanje |zapleteno, težavno|
zasúkani -a -o (ú) gozd. ~a rast debla
zasúkanost -i ž, pojm. (ú)
zašuméti -ím dov.; drugo gl. šumeti (ẹ́ í) Gozd ~i; poud. Množica je zašumela |se začela oglašati|; zašumeti z/s čim ~ s papirji; brezos. V grmu je zašumelo; zašumeti komu V glavi mu je zašumelo
zavléči -vléčem dov., nam. zavléč/zavlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj ~ deblo do ceste; poud. Zavlekli so ga v gozd in pretepli |s silo spravili|; ~ študij za eno leto; zavleči z/s čim ~ z odhodom
zavléči se -vléčem se (ẹ́) Seja se je zavlekla; poud. ~ ~ v kot |umakniti se|
zbežáti -ím dov.; drugo gl. bežati (á í) ~ v gozd; ~ od doma; poud. Čas hitro ~i |mine|
zdŕzati -am dov. -an -ana; zdŕzanje (ŕ ȓ; ȓ) gozd. kaj ~ debla
zímzelèn -êna -o (ȋȅ ȋé ȋé) Bor je ~
zímzelêni -a -o (ȋé) ~ gozd; poud. ~e melodije |dolgo časa priljubljene|
zlomástiti -im dov. zlomástenje (á ȃ) ~ skozi gozd; poud. ~ po stopnicah |silovito, hrupno oditi|
zrédčen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ gozd
zrédčenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
žíriti -im nedov. -èč -éča; žírenje (í ȋ) gozd. Bukev ne ~i vsako leto; pokr. žiriti kaj ~ prašiče |pasti jih po gozdu z veliko žira|