smŕček smŕčka samostalnik moškega spola [smə̀rčək] 1. izbočen, navadno podaljšan del gobca z odprtinama za dihanje, vohanje pri nekaterih sesalcih
2. navadno v množini, iz biologije votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: mavrah
STALNE ZVEZE: koničasti smrček, užitni smrček FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku ETIMOLOGIJA: ↑smrkati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.