Tiskanje

črníca črníce samostalnik ženskega spola [čərníca]

1.

rodovitna šotna zemlja črnkaste, temne barve

2.

oljka s črnkastimi, temnimi plodovi, po izvoru iz Istre

2.1.

2.2.

3.

modrikasta lisa na koži zaradi podkožnega izliva krvi, navadno kot posledica udarca

4.

iz zoologije nestrupena kača z vitkim telesom črnkaste, temne barve; primerjaj lat. Coluber viridiflavus

5.

neformalno, koroško borovnica

STALNE ZVEZE: čopasta črnica
ETIMOLOGIJA: ↑črn

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]

1.

nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva

1.1.

1.2.

2.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva

3.

prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje

4.

ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov

STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]

1.

manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus

2.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška

STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...

oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se]

1.

oddajati glas, zvok

1.1.

2.

odzivati se na klic, poziv

3.

javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

4.

javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi

5.

dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

6.

prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo

FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša.
ETIMOLOGIJA: ↑oglasiti se

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rôvka rôvke samostalnik ženskega spola [rôu̯ka]

miši podoben zelo majhen sesalec s koničastim gobcem; primerjaj lat. Soricidae

STALNE ZVEZE: etruščanska rovka, gozdna rovka, povodna rovka
ETIMOLOGIJA: ↑rov

skike skika samostalnik moškega spola [skájk]

1.

tekaški rolki podoben pripomoček, ki se pritrdi na obuvalo s pasovi

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi s skikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. skike, iz sk(ate) ‛drsalka’ + (b)ike ‛kolo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sredogórje sredogórja samostalnik srednjega spola [sredogórje]

hribovito območje, ki sega do zgornje gozdne meje

ETIMOLOGIJA: iz sred(nje velika) gora po zgledu ↑visokogorje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

úsnjevka úsnjevke samostalnik ženskega spola [úsnjeu̯ka]
STALNE ZVEZE: rdeča usnjevka
ETIMOLOGIJA: ↑usnje

visokogórje visokogórja samostalnik srednjega spola [visokogórje]

gorato območje nad zgornjo gozdno mejo

ETIMOLOGIJA: ↑visok + ↑gora

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žôlna1 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na]

1.

ptica z močnim dletastim ali šilastim kljunom, prilagojenim za dolbenje dupel in iskanje žuželk pod drevesnim lubjem; primerjaj lat. Dryocopus

2.

naprava za iskanje zasute osebe v snežnem plazu, ki sprejema in oddaja elektromagnetne valove določene frekvence; SINONIMI: iz planinstva lavinska žolna, iz planinstva plazovna žolna

STALNE ZVEZE: črna žolna, lavinska žolna, plazovna žolna, siva žolna, zelena žolna
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlъna, hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna < pslov. *žьlna tako kot litov. gilnà, latv. dzil̂na < ide. *ghl̥náh2 iz *ghl̥nó- ‛zelen, rumen’ - več ...