grábeljnik -a [bəl] m (ā) - 1. agr. priprava za grabljenje, ki se priključi traktorju: kupili so nov grabeljnik in obračalnik
- 2. obrt. sveder za vrtanje lukenj v čeljusti grabelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
grabílen -lna -o prid. (ȋ) ki se rabi za grabljenje: grabilni stroj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
grabílnik -a m (ȋ) - 1. teh., rabi se samostojno ali kot prilastek stroj z grabežem za prenašanje sipkega materiala: grabilnik se je pokvaril; bager grabilnik
- 2. agr. priprava za grabljenje, ki se priključi traktorju; grabeljnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
gráblje -belj ž mn. (á ȃ) - 1. orodje z lesenimi ali železnimi zobmi za grabljenje: pripraviti grablje in kose; lesene, železne grablje; senene grablje; čeljusti grabelj
● letos je bilo treba sušiti seno na grabljah zelo pogosto ga obračati; grablje ima, vil pa ne samo jemlje, daje pa ne
♦ agr. vprežne grablje stroj za grabljenje, ki ga vleče živina - 2. pregrada v reki, potoku za zadrževanje naplavin: na grabljah je bilo polno listja in vej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
grábljenje -a s (á) glagolnik od grabiti: grabljenje listja / očitali so mu grabljenje denarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zgrabljálnik -a m (ȃ) agr. priprava za grabljenje, ki se priključi traktorju: zgrabljalnik in obračalnik / vrtavkasti zgrabljalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.