Tiskanje

ali1 (ali, oli) veznik

1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska

2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali

2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna

2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah

3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta

3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu

4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali

4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska

4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga

4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)

4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom

5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak

6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano

6.2 za izražanje nepričakovanega

6.3 za izvzemanje, omejevanje

6.4 za stopnjevanje

7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega

8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Andechs

Predlog

2 Andechsa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad v Nemčiji

IZGOVOR: [ándeks], rodilnik [ándeksa]

BESEDOTVORJE: andeški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Andeški

Predlog

Andeškega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

pripadnik bavarske grofovske rodbine

v množini Andeški bavarska grofovska rodbina

IZGOVOR: [ándeški], rodilnik [ándeškega]

BESEDOTVORJE: Andeški, Andeška, andeški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aristokrátinja -e ž (ȃ)
aristokratka: lastnica gradu in parka je bila priletna aristokratinja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Babenberg

Predlog

Babenberga samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

staro ime za grad Bamberg

IZGOVOR: [bábənberk], rodilnik [bábənberga] in [bábenberk], rodilnik [bábenberga]

BESEDOTVORJE: Babenberžan, Babenberžanka, Babenberžanov, Babenberžankin, babenberški

PRIMERJAJ: Bamberg

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

báker bákra samostalnik moškega spola [bákər]

1.

kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Cu

1.1.

1.2.

manj formalno

2.

manj formalno priključek, omrežje za prenos zlasti manjše količine telekomunikacijskih podatkov, ki temelji na prenosu električnega signala po navadno bakrenem prevodniku

STALNE ZVEZE: tolčeni baker
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. bàkar iz tur. bakır - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

baronésa -e ž (ẹ̑)
baronova hči: baronesa iz bližnjega gradu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni]

1.

ki je v zvezi z biseri

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

bisernat

2.

ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa

STALNE ZVEZE: biserna matica
ETIMOLOGIJA: ↑biser

Bistra

Predlog

3 Bistre samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

samostan in grad pri Vrhniki

IZGOVOR: [bístra], rodilnik [bístre]

BESEDOTVORJE: bistrski in bistrški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blizu3 [blízu] predlog

blizu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Bolgarska zemljepisna imena na -e: »Ruse« in »Pomorie«

Zanima me, kako bi se sklanjala bolgarska zemljepisna imena na -e, npr. Ruse, Pomorije. Se lahko zgledujemo po drugih slovanskih krajevnih imenih, kot so Cetinje, Jajce, Skopje, pri katerih se uporablja vzorec brez podaljševanja osnove (na Cetinju, v Skopju)? Zaradi podobnosti s slovenskimi Rušami nam pride na misel tudi ta vzorec (v Rušah, v Kladjah), medtem ko npr. na portalu Eur-lex najdemo tudi primer s podaljševanjem osnove: v Ruseju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Brežice

Predlog

2 Brežic množinski samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad v Brežicah

IZGOVOR: [bréžice], rodilnik [bréžic]

ZVEZE: grad Brežice

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Canóssa Frazemi s sestavino Canóssa:
hodíti kot v Canósso, íti v Canósso, odíti v Canósso, odpráviti se v Canósso, podáti se v Canósso, pót v Canósso, príti v Canosso

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl]

1.

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

2.

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

2.1.

STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

církus Frazemi s sestavino církus:
béli církus, cél církus, délati církus, jè cél církus, napraviti cél církus, naredíti cél církus, nastál je cél církus, zgánjanje církusa, zgánjati církus

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Črni Potok

Predlog

Črnega Potoka samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Šmartno pri Litiji

IZGOVOR: [čə̀rni pôtok], rodilnik [čə̀rnega potóka]

BESEDOTVORJE: Črnopotočan, Črnopotočanka, Črnopotočanov, Črnopotočankin, črnopotoški

PRIMERJAJ: Črni potok

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

čúdo1 -a stil. -ésa s (ū, ẹ̑)
1. nenavaden, izreden dogodek ali naključje: tedaj se je zgodilo čudo, da so se oblaki razmaknili; želim si to čudo, da bi začel delati; o njem pripovedujejo razna čuda / ekspr. pravo čudo bo, če bo kaj ujel / ekspr., v povedni rabi: saj je res čudo, da je vzdržal; ni čudo, ni čuda, da ga nihče ne mara; elipt. čudo, da ni padla
// star. čudež: delati čuda
2. kar zaradi izredne dovršenosti, popolnosti vzbuja občudovanje: razkazoval mu je čuda starega gradu; ta človek je pravo čudo, vse si zapomni; Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta / ekspr. novi most je čudo sodobne tehnike izreden dosežek
// nenavadno, fantastično bitje ali stvar: iz vode se je pokazalo čudo: pol človek, pol riba; železnica je bila nekdaj veliko čudo; gledali so ga kot deveto čudo zelo presenečeno
3. knjiž., s predlogom začudenje, presenečenje: od čuda je izbuljil oči; na največje čudo otrok se je zvezda utrnila; v veliko čudo vseh je zmagal; v strahu in čudu so se spogledali
4. v členkovni rabi izraža presenečenje, iznenadenje: žival se mu približa in – čudo – spregovori kot človek; čudo božje, kaj si še živ; čudo prečudno, zadeti petelin se ni premaknil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

čúdo1 -a tudi čúdo -ésa s (ú; ȗ; ú ẹ̑; ȗ ẹ̑)
1. ~ se je zgodilo; ~a gradu |znamenitosti|; star. delati ~a čudeže
2. poud. ~ prečudno, ali si ti; pojm., neobč. od ~a vzklikniti od začudenja, presenečenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Devín

Predlog

2 Devína samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad na Slovaškem

IZGOVOR: [dêvin], rodilnik [dêvina]

BESEDOTVORJE: devínski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Devin

Predlog

2 Devina samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad pri Trstu

nekdaj upravna enota pri Trstu

IZGOVOR: [devín], rodilnik [devína]

BESEDOTVORJE: devinski

ZVEZE: grad Devin, gospostvo Devin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik

1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober

1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober

2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober

2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik

2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober

2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober

3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober

4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, dati/dajati komu dobre besede, hoditi po dobrem potu

TERMINOLOGIJA: dobra misel, (pravo) dobro delo/dejanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dojẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. reitend gelangen, erreichen; d. do grada; d. koga; d. gradu, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

domov (domov, domuv, domu, damov) prislov

1. izraža usmerjenost gibanja proti domači hiši; SODOBNA USTREZNICA: domov

1.1 izraža usmerjenost gibanja proti bivališču; SODOBNA USTREZNICA: domov

2. izraža usmerjenost gibanja proti domači deželi, domačemu kraju; SODOBNA USTREZNICA: domov

FREKVENCA: 220 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

donžón -a m (ọ̑) |osrednji stolp srednjeveškega gradu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol

1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati

1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti

2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati

2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati

2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati

3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati

3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati

4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se

5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati

6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj

7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti

8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati

9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati

10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za

10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga

10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati

11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati

12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj

13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti

14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za

15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti

16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom

17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti

17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih

FRAZEOLOGIJA: držati jezik za zobmi / držati usta, držati na uzdi/v brzdah, držati pod levim sescem, držati pod šibo, držati pred očmi, držati pred usta, držati usta odprta, držati v pameti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

držati se -im se nedovršni glagol

1. kdo/kaj; česa biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se

1.1 kaj; česa biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj; SODOBNA USTREZNICA: naslanjati se

1.2 kaj; koga/česa biti pritrjen, prilepljen na čem; SODOBNA USTREZNICA: držati se

2. kdo; s prisl. določilom kraja gibati se v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: usmerjati se

3. kdo/kaj; proti komu/čemu, nad kom, s kom/čim, s prisl. določilom načina izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: obnašati se, vesti se

3.1 s samostalnikom, pridevnikom ali prislovom, z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik, pridevnik ali prislov

4. kdo/kaj; koga/česa, na kaj, po čem, (s čim), s prisl. določilom kraja pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj

4.1 kdo; koga, h komu/k čemu, na koga, po kom biti prepričan, da kdo dela, uči tako, kakor je za osebek najbolje, najbolj primerno, in ravnati v skladu s tem; SODOBNA USTREZNICA: zanašati se, slediti komu

4.2 kdo; po kom pri svojem ravnanju posnemati koga; SODOBNA USTREZNICA: zgledovati se

5. kdo/kaj; koga, h komu/k čemu biti rad in večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se

5.1 kdo; koga, h komu biti čustveno povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se

6. kdo; od koga delati, da ne prihaja do srečanj, stikov; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se

6.1 kdo; od česa delati, da osebek ni deležen česa nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Dublinski grad

Predlog

Dublinskega gradu in Dublinskega grada samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad v Dublinu

IZGOVOR: [dáblinski grát], rodilnik [dáblinskega gradú] in [dáblinskega gráda]

PRIMERJAJ: dublinski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dvígati -am nedov. (ī ȋ)
1. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega: skupina vojakov je dvigala velik kamen na tovornjak; žerjav dviga zaboje iz ladje; dvigati vodo iz vodnjaka; spretno, težko dvigati; dvigati s pripravami, z rokami / na ladji dvigajo sidro; dvigati zaveso / pri telovadbi dvigajo in spuščajo roke / dvigati potopljeno ladjo / ves čas je dvigal zastavo visoko nad množico držal
2. delati kaj višje: dvigati teren z nasipavanjem; začeli so dvigati vodo v bazenu; voda v čolnu se dviga / cesta se neopazno dviga vzpenja
3. delati, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja: prijel ga je za roke in ga dvigal; gostje so se začeli dvigati in odhajati vstajati; dvigati se in legati / dvigati podrte drogove; poleženo žito se že dviga / pog. brigadirje so dvigali že ob štirih zjutraj budili, klicali
4. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: dvigati cene, proizvodnjo; potrošnja se hitro dviga; temperatura se še dviga narašča / dvigati zavest državljanov; pog. glasba je dvigala razpoloženje / dvigati kvaliteto izdelkov; dvigati nivo izobrazbe zviševati
// spravljati na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: dvigati gospodarstvo; kulturno dvigati deželo / dvigati ljudstvo iz zaostalosti / nova družba ga dviga plemeniti, boljša; umetnost duhovno dviga človeka
5. sprejemati pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih: pooblastili so ga, da bo dvigal denar iz banke, v banki; dvigati plačo; redno dvigati naročeno blago
6. napravljati, da se kdo upre, upira: dvigati ljudstvo proti izkoriščevalcem; vojska se že dviga / takšne ideje so dvigale naš narod k uporu, v upor
7. povzročati, delati: vozila dvigajo prah; dvigati preplah med ljudmi
● ekspr. spet so začeli dvigati glave postajati uporni, predrzni; to ravnanje je dvigalo prah v javnosti povzročalo razburjanje, govorice; dviga ga nad druge višje ga ceni; ekspr. takrat so ga dvigali v nebesa, danes pa so vsi proti njemu so ga močno poveličevali, hvalili; vznes. visoko dvigajo zastavo napredka z vsemi silami si prizadevajo za napredek

dvígati se

1.

premikati se navzgor, kvišku:

dim se je dvigal visoko v zrak

letalo, raketa se dviga

prsi so se ji sunkovito dvigale

/ s težavo se dviga po stopnicah

2.

knjiž.

nastajati, pojavljati se:

začeli so se dvigati protestni klici

neka mogočna sila se mu je dvigala v prsih

med potjo se mu je dvigala množica najrazličnejših spominov

/ noč se že dviga noči se

3.

razprostirati se, biti kje, navadno višje od okolice:

v daljavi se dvigajo visoke gore

okrog gradu se dviga mogočno zidovje

/ tovarniški dimniki se dvigajo iznad hiš

/ ekspr. tovarniški dimniki se dvigajo proti nebu

●

ekspr. zaradi krivice se je v njem vse dvigalo čutil je močno jezo, odpor, protest

dvigajóč

-a -e:

jezdili so hitro, dvigajoč oblake prahu

zavil je v polagoma se dvigajoči breg

mesto z visoko dvigajočimi se gorami v ozadju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dvígati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dvíganje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ hlod na voz; ~ otroka v zrak; ~ plačo v banki; ~ proizvodnjo, cene; ~ uteži; ~ preplah povzročati; ~ raven izobrazbe zviševati; ~ zastavo nad množico držati; knj. pog. ~ koga sredi noči buditi, klicati; poud.: Umetnost jih ~a |boljša, plemeniti|; ~ prah (v javnosti) |povzročati razburjenje, govorice|; dvigati koga proti komu/čemu ~ ljudstvo proti izkoriščevalcem
dvígati se -am se (í ȋ; ȋ) Letalo, raketa se ~a; Voda v čolnu se ~a; Okrog gradu se ~a zidovje; Cesta se neopazno ~a vzpenja; Temperatura se ~a narašča; neobč. Noč se ~a noči se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Erázem Jámski -zma -ega m, oseb. i. (á á; á ȃ) |vitez iz gradu Jama pri Postojni|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

flajšmanov

Predlog

flajšmanova flajšmanovo pridevnik

IZGOVOR: [flájšmanou̯], ženski spol [flájšmanova], srednji spol [flájšmanovo]

ZVEZE: Fleischmannov/flajšmanov rebrinec, Fleischmannovo/flajšmanovo grabljišče

PRIMERJAJ: Fleischmannov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Fleischmann

Predlog

Fleischmanna samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

slovenski botanik in vrtnar

IZGOVOR: [flájšman], rodilnik [flájšmana]

BESEDOTVORJE: Fleischmannov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Fleischmannov

Predlog

Fleischmannova Fleischmannovo pridevnik

IZGOVOR: [flájšmanou̯], ženski spol [flájšmanova], srednji spol [flájšmanovo]

ZVEZE: Fleischmannovo/flajšmanovo grabljišče, Fleischmannov/flajšmanov rebrinec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

gólf gólfa samostalnik moškega spola [gólf]

1.

šport, pri katerem se skuša s čim manj udarci s palico spraviti žogico v luknje na igrišču

1.1.

1.2.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z golfom 1., 1.1.; SINONIMI: golfski

STALNE ZVEZE: mali golf, mini golf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. golf, nejasnega izvora - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Gornji Grad

Predlog

Gornjega Grada samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Sloveniji

IZGOVOR: [górnji grát], rodilnik [górnjega gráda] tudi [górnjega gradú]

BESEDOTVORJE: Gornjegrajčan in Gornjegrajec, Gornjegrajčanka in Gornjegrajka, Gornjegrajčanov in Gornjegrajčev, Gornjegrajčankin in Gornjegrajkin, gornjegrajski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

gospodováti gospodújem nedovršni glagol [gospodováti]

1.

imeti, izvajati oblast

2.

imeti vodilno, pomembno vlogo

3.

ekspresivno biti umeščen višje od okolice ali biti kje opazno prisoten

ETIMOLOGIJA: ↑gospod

gospoščina ► gȯsˈpọːščėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

gostí1 -í ž mn., tož. v prislovni predložni zvezi tudi gósti (ȋ ī)
zastar. gostija: v gradu so imeli, priredili velike gosti; poročne gosti
● zastar. povabiti, priti v gosti v goste; dolgo je bil pri njih v gosteh bil je pri njih kot gost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

grád2 -ú in -a m, mn. gradôvi (ȃ)
1. veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče: grad je začel razpadati; okoli gradu je lep vrt; mogočen, utrjen grad; obzidje gradu / ekspr. njegova hiša je pravi grad bogata, razkošna stavba / ljubljanski grad / v ljudskih pesmih, v pravljicah: stoji tam beli grad; stekleni, začarani grad; pren., pesn. takrat so se podrli njihovi sanjski gradovi
2. zastar. mesto1: Turki so prisegli porušiti stolni grad
● ekspr. obljubljal ji je zlate gradove srečo, bogastvo; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

grȃd -a in gradȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

grȃd 1., grȃda, gradȗ, m. 1) die Burg, das Schloss; cesarski g., die kaiserliche Burg; letni g., das Sommerschloss; gradove zidati v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; — 2) = mesto, die Stadt, Ist.-C., Krelj; — 3) pl. gradi, der Presskufenkranz, das Pressgesimse, Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

grad m, F6, arx, grad, bramba; castellanus, kateri v'gradi ẛapoviduje, ali ga varuje, ali vardeva, gradni Goſpúd; castellum, vel castrum, gräd, bramba; litorea arx, en grád per kraju morjá; magdalenus, -a, -um, od Magdala gradú. Marc:16; mausolaeum, ſmertni grad

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

grad -a m grad: nijh grad im. ed., inu vſe kar je bilu v'gradi je pogorelu ǀ en Skof v' perſianski desheli je bil pregnal hudizhe s' eniga grada rod. ed. ǀ S. Chrish je bil Skof pruti gradu daj. ed. ſturil ǀ ima en mozhan grad tož. ed. na shivi skali ſisidan ǀ vſame pojti ven grad tož. ed. sa Mujshkro shlushit ǀ v' tem Grofovem gradi mest. ed. Braviller ǀ vſe kar je bilu v'gradi mest. ed./daj. je pogorelu ǀ v' nemski desheli v' tem gradu mest. ed. Waldenberga veliku shlahtnih Gospudu bi bili shivi sgoreli ǀ pod Gradam or. ed. veni kmetushki hishi je mogla prebivat ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, shlahtnikam te grady tož. mn. ǀ je bila navajena po lepeh proſtorneh gradeh mest. mn. prangat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

grád gradú m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

grad ► gˈraːt gˈradaː m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Grad, hidroelektrarna »Brežice« – velika ali mala začetnica prvih sestavin

Kakšne začetnice naj uporabim pri Gradu Brežice in Viteški dvorani, ki je del omenjenega gradu? Prav tako ne vem, ali naj pri vodovodnem stolpu, ki je simbol mesta Brežice, uporabim veliko začetnico. Kaj pa pri hidroelektrarnah Brežice, Boštanj, Blanca itd., ki spadajo pod družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Gradac

Predlog

2 Gradca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad v Beli krajini

IZGOVOR: [grádac], rodilnik [grátca]

BESEDOTVORJE: gradaški tudi graški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

gradník2 -a m (í)
star. gospodar ali poveljnik gradu: kot gradnik je imel vso oblast

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

grajàn, -ána, m. der Burgbewohner, Cig., Jan.; kdor prebiva v gradu, Levst. (Nauk); — der Stadtbewohner, Ist.-C.; der Stadtbürger, Cig. (T.); der Bürger, Vrt., Cv. II. 2., DSv. III. 87.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

graščák -a m (á)
1. do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki: dajati graščaku desetino; kmetje so se uprli graščakom; mogočen, trdosrčen graščak; graščak in njegovi tlačani
2. lastnik gradu ali graščine sploh: bogat graščak je iskal učitelja svojim otrokom; obubožani graščak iz soseščine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

graščákinja -e ž (á)
graščakova žena ali lastnica gradu: graščak in graščakinja sta povabila goste

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

graščakinja ► grašˈčaːkėn’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

gròb Frazemi s sestavino gròb:
bíti z êno nôgo v grôbu, kdó bi se v grôbu obráčal, če, kdó bi se v grôbu obŕnil, če, kopáti gròb kómu, kopáti gròb sám sêbi, kopáti si gròb, molčáti kot gròb, obráčati se v grôbu, obrníti se v grôbu, od zíbeli do grôba, od zíbelke do grôba, odnêsti kàj v gròb [s sebój], správiti kóga v gròb, tího kàkor v grôbu, tišína kot v grôbu, zvést do grôba, zvestôba do grôba

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

gròf Frazemi s sestavino gròf:
nosíti se kàkor gròf, živéti kot gròf

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Habsburg

Predlog

Habsburga samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad v Švici

IZGOVOR: [hábzburk], rodilnik [hábzburga]

BESEDOTVORJE: Habsburžan, Habsburžanka, Habsburžanov, Habsburžankin, habsburški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Habsburžan

Predlog

Habsburžana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

pripadnik vladarske rodbine v Evropi

v množini Habsburžani vladarska rodbina v Evropi

IZGOVOR: [habzburžán] in [habzburžàn], rodilnik [habzburžána]

BESEDOTVORJE: Habsburžan, Habsburžanka, Habsburžanov, Habsburžankin, habsburški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Habspurg -a m zemljepisno lastno ime Habsburgod Habspurga habsburški: kakor je bil polonal Groffa Rudolpha od Habſpurga (V, 185) Kalk po nem. priimku plemiške družine von Habsburg, imenovane po gradu Habsburg v švic. kantonu Aargau

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Herberstein

Predlog

Herbersteina samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

pripadnik plemiške rodbine na Slovenskem

v množini Herbersteini plemiška rodbina na Slovenskem

IZGOVOR: [hêrbərštájn], rodilnik [hêrbərštájna]

BESEDOTVORJE: Herberstein, Herbersteinka, Herbersteinov, Herbersteinkin, herbersteinski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Hradčani

Predlog

2 Hradčanov množinski samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad v Pragi

IZGOVOR: [hrátčani], rodilnik [hrátčanou̯]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

imé -na s (ẹ̑)
1. beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje
a) posameznega človeka: določiti, izbrati otroku ime; s tresočo se roko je napisal ime; lepo, smešno ime; predstavil se je s tem imenom; seznam imen / ni hotel povedati imena; ni se mogel spomniti njenega imena; knjiž. ne vem mu imena / moje ime je Jože imenujem se Jože; kako ti je ime; ime ima po očetu; ne poznam nikogar, ki bi imel to ime / dati komu ime; dobil je novo ime / ekspr. prijelo se ga je ime Jirs začeli so ga imenovati; rekli so mu / v prijavi je moral navesti svoje ime ime in priimek; knjiž. vse bančne vloge se glasijo na njegovo ime; podpisal se je s celim imenom z imenom in priimkom / uporabniško ime zaporedje znakov, ki se rabi kot identifikacija uporabnika in ki skupaj z geslom omogoča dostop do računalniškega omrežja, elektronske pošte, spletnih storitev / poklical ga je po imenu, z imenom / živi pod drugim imenom; izmišljeno ime psevdonim; potoval je pod lažnim, tujim imenom; partizansko ime ki ga je dobil, imel v partizanih / živalim je dajal človeška imena / povedati priimek in ime
b) posameznega iz iste vrste: pes je še brez imena; poznal je vsa rastlinska imena; navedel je ime rojstnega kraja; ime podjetja; ime ulice / knjiž. tej rudnini ne vem imena; šola, ulica je dobila ime po njem; tudi reka ima to ime / star. vas, Vrh po imenu vas, ki se imenuje Vrh / žival sliši samo na določeno ime / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; hišno ime ime hiše, domačije, ki ga uporablja bližnja okolica
c) izdelkov: številke in imena obrazcev / avtomobile so dali v prodajo pod različnimi imeni / spremeniti ime programa naslov / zaščiteno ime proizvoda
2. ekspr. ugled, priznanje: ima bogastvo in ime; pridobil, ustvaril si je ime; zaslužil si je takšno ime / bil je literat brez imena; trgovina z imenom znana kot zelo dobra
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, kot jo določa prilastek: pozabljena so bila vsa literarna imena tega obdobja; vodilno ime sodobne glasbe / to je že priznano ime / posestvo je prepisal na sinovo ime posestvo je prepustil sinu / njegovo ime je spoštovanja vredno je spoštovanja vreden; to ime je danes že pozabljeno / tvoje ime sem že bral o tebi, tvojem delu sem že bral
4. v prislovni rabi, v zvezi v imenu izraža posrednost glagolskega dejanja: pozdravite ga tudi v mojem imenu; to lahko zahtevate samo v svojem imenu; v imenu kolektiva je izročil darilo / govoriti v imenu ljudstva / vse to je delal v imenu pravice
5. v zvezi dobro ime med ljudmi znano, ustaljeno pozitivno mnenje o kom: jemal mu je ugled in dobro ime; kljub vsemu si je znal ohraniti dobro ime; spravil ga je ob dobro ime
● ekspr. dal mu je samo toliko, da je bilo (za) ime zelo malo; ekspr. kdo je to rekel? Ime ni važno nočem povedati, kdo je to rekel, ker je važnejše govoriti o sporni stvari, zadevi; ekspr. od gradu je ostalo samo še ime grad je popolnoma porušen, uničen; ekspr. njegovo ime je zaslovelo daleč naokoli postal je slaven; knjiž., ekspr. grozota, ki ji ni imena izraža zelo visoko stopnjo; po imenu ekspr. nadzornik je samo še po imenu njegova dejavnost se ne čuti več; poznam ga samo po imenu nisem ga še videl, nisem se še srečal z njim; ekspr. še po imenu mu ni podoben sploh mu ni podoben; star. za božje ime, ubogaj izraža veliko prošnjo, rotenje; ekspr. imenovati stvari s pravim imenom opisovati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja; knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; ekspr. šla sta skozi gozd, ki ne zasluži tega imena skozi zelo slab gozd
♦ jezikosl. lastno ime; ledinsko ime ime njive, travnika, gozda; ljubkovalno ime; naselbinsko ime ime mesta, vasi, trga, zaselka; občno ime ime vrste, skupine predmetov; osebno ime lastno ime človeka; snovno ime; rač. domensko ime del naslova spletne strani, ki označuje skupino naprav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Izvor priimka »Kropušek«

Ali lahko izvem, kam naj se obrnem za razlago priimka Kropušek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Izvor priimka »Legnar«

Mene pa zanima izvor priimka Legnar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Izvor priimkov na -čki

Ali so priimki na -ski/-čki domačega izvora ali gre za migracije z juga?

Zanima me izvor priimkov Cukjati, Čar, Močnik, Osenar, Ševerkar, Štrajn, Zelenec.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Izvor priimkov »Slana« in »Štumberger«

Zanima me, če mi morda lahko poveste kaj o izvoru (pomenu?) priimkov Slana ter Štumberger.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Jamski

Predlog

Jamskega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

pripadnik kraške plemiške družine

v množini Jamski kraška plemiška rodbina

IZGOVOR: [jámski], rodilnik [jámskega]

BESEDOTVORJE: Jamski, Jamska, jamski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Kako je prav: »na Socerbu« ali »v Socerbu«

Katera raba je ustreznejša oziroma pravila V Socerbu so obiskali Sveto jamo ali NA Socerbu. Ustavili so se V Socerbu ali NA Socerbu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Kako zapisati zvezo »gospodje Ptujski«?

Gospodje Ptujski.

Ali se ta zveza šteje kot osebno lastno ime in se beseda Gospodje tudi znotraj povedi piše z veliko začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kalíber Frazemi s sestavino kalíber:
bíti [vêlik] kalíber, velíkega kalíbra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kastelán -a m (ȃ)
knjiž. gospodar ali poveljnik gradu, gradnik: obmejni kastelani; vojvode in kastelani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kastelánka -e ž (ȃ)
knjiž. gospodarica ali poveljnica gradu: lepa kastelanka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kastelét -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kázati tudi kazáti kážem nedov. (á á á)
1. delati tako, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: izgovarja se in kaže dokumente; kazal mu je vse vrste blaga / celo popoldne je kazala slike / rad kaže svoje stanovanje razkazuje
// s prislovnim določilom usmerjati pozornost k čemu, navadno s prstom, roko: kazati proti vratom; kazala je na desno stran, za njim; s palico kazati po zemljevidu
// navadno v zvezi s pot voditi1, usmerjati: ženska nama je kazala pot / vozil je naprej, da je kazal pot; pren., knjiž. kazati pot do sreče
2. dajati podatke, informacije o čem glede na določen položaj, lego: brzinomer je kazal že 180 kilometrov na uro / ura kaže enajst je enajst / tehtnica je kazala več, kot je mislil / mali kazalec kaže ure, veliki minute
3. nav. ekspr. imeti kaj vidno, opazno: krilo je prekratko in spet kaže noge / kazala je dve vrsti belih zob / strgan plašč je kazal podlogo; dvorišče kaže red in snago; na levi strani se kažejo ostanki nekdanjega gradu / slika kaže dekle v narodni noši na sliki je dekle; narediti kaj tako, kot kaže slika kot je na sliki
4. biti izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca kaže izgubo / podatki kažejo gmotno stanje; anketa kaže, da zanimanje za to raste / poskusi kažejo na podobnost med njima da sta si podobna; zdravje kaže na boljše / ta ideologija kaže vpliv kozmopolitizma
// nav. 3. os., z odvisnim stavkom izraža možnost, verjetnost: ni kazalo, da bi ga našli; kaže, da ima prav; kazalo je, da so ga odpustili / kaže, da bo lepo vreme / z njim slabo kaže / kakor (vse) kaže, si položaja ni bistveno izboljšal
5. nav. 3. os., navadno s prislovnim določilom imeti take zunanje znake, iz katerih se da predvidevati kaj: letina dobro, slabo kaže; sadje lepo kaže; ne kaže mu nič dobrega / ekspr. vreme še kar kaže lepo kaže / obraz kaže na jok da bo jokal; nebo kaže na dež / star. kaže se mu izguba da bo imel izgubo
6. delati vidno, opazno
a) razpoloženje, stanje: kazala je veliko jezo; javno ne kaže svoje ljubezni do nje; sovraštvo kažejo v besedah in dejanju / obraz je kazal sočutje, strah / to se lepo kaže v zgradbi hrbtenice
b) lastnost, značilnost: kazal je štirideset let; proti njej se kaže junaka / ta človek kaže zdrave nazore / na zunaj je kazal poštenost / z oslabljenim pomenom v šoli ni kazal pridnosti / nav. ekspr. ta obleka ga je kazala veliko mlajšega
c) razmerje, odnos: ta fant kaže veliko nadarjenost za glasbo; kaže velik smisel za pisanje / zaenkrat kaže voljo do dela
// nav. ekspr. imeti (vidno, opazno): umorjeni je kazal globoko rano / hrib že kaže zimsko lice; murve so kazale prvo brstje
7. nav. 3. os., ekspr., z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost narediti, storiti kaj: o tem kaže govoriti; ne kaže hoditi tja; niti minute ne kaže izgubljati; tega ne kaže zavreči / premišlja, kaj bi kazalo narediti / ob novem romanu se kaže vsaj malo zamisliti / temu človeku kaže pomagati / zastar. otrok kaže biti ubogljiv zdi se, da je
// elipt., navadno z nikalnico, v zvezi z drugega izraža verjetnost ene, edine možnosti: vdal sem se, drugega mi ni kazalo; ne kaže mi drugega, kakor potrpeti; ekspr. kaj mu je sploh še kazalo drugega
● ekspr. to že od samega začetka ni nikamor kazalo ni dajalo upanja na uspeh, ugodno rešitev; ne kaže svojih let videti je mlajši, kot je v resnici; ekspr. vsemu svetu kaže fige, jezik ves svet omalovažuje, se ne meni zanj; ves čas jim je kazal hrbet bil je obrnjen tako, da so videli njegovo hrbtno stran; kazati komu jezik moliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; pog. na filmskem platnu kažejo kavbojke predvajajo, so na sporedu; ekspr. kaže kosti, rebra zelo je suh; ekspr. pričel je kazati svoja leta dobivati za svojo starost značilne poteze, znake; ekspr. spet kaže čemeren obraz je slabe volje; ekspr. za hrbtom mu je kazal osle imel razprte prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust molil jezik; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. že spet kaže roge se upira; se napihuje, postavlja; kaže dobro voljo pripravljen, voljen je kaj storiti, pomagati; ekspr. sovražnik znova kaže zobe pripravlja se za napad, grozi; ekspr. gospodi je rad kazal zobe nasprotoval, se upiral; ekspr. ljudje bi s prstom kazali za njim obsojali ga, imeli ga za krivega; ekspr. vzela sta se, ker je obema kazalo ker so bile okoliščine, prilike ugodne, primerne; ekspr. slaba (mu) kaže (njegov) položaj je tak, da ni pričakovati ugodnih rešitev

kázati se

tudi kazáti se

delati tako, da se lahko kaj gleda, opazuje:

kazal se je v ponošenem cilindru

/ rada se kaže ljudem; ni se rad kazal v javnosti hodil med ljudi; nastopal

/ življenje se mu kaže v pravi luči

kazáje

:

vlekel ga je s seboj, kazaje na grm

kazaje s pogledom, prstom proti sobi

kažóč

-a -e:

zastar. govoril je, kažoč nanjo

kažoč ji pot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kazemáta -e ž (ȃ) nekdaj
1. zaprt, pokrit prostor v trdnjavi, zlasti za zaščito posadke pred topniškimi in bombnimi napadi: v kazemati je bila skupina vojakov
// utrjen prostor na vojni ladji za nameščanje topov: kazemate v ladijskem trebuhu
2. temnica (v trdnjavi): kazemate goriškega gradu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Khisl

Predlog

1 Khisla samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

rodbinsko ime kranjsko-štajerske plemiške rodbine

v množini Khisli kranjsko-štajerska plemiška rodbina

IZGOVOR: [kízəl], rodilnik [kízla]

BESEDOTVORJE: Khislov, khislski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Khislstein

Predlog

Khislsteina in Kieselstein Kieselsteina samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad v Kranju

IZGOVOR: [kízəlštájn], rodilnik [kízəlštájna]

BESEDOTVORJE: khislsteinski in kieselsteinski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Klavdij

Predlog

1 Klavdija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

moško ime

IZGOVOR: [kláu̯dij], rodilnik [kláu̯dija]

BESEDOTVORJE: Klavdijev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Klemen VII.

Predlog

Klemna VII. in Klemen VII. Klemena VII. tudi Klemen Sedmi Klemna Sedmega tudi Klemen Sedmi Klemena Sedmega samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

ime papeža

ime protipapeža

IZGOVOR: [klêmən sêdmi], rodilnik [klêmna sêdmega] in [kleména sêdmega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

knjigárnica -e ž (ȃ) zastar.
1. knjižnica: v gradu je bila bogata knjigarnica
2. knjigarna: kupiti knjigo v knjigarnici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

komólec Frazemi s sestavino komólec:
do komólcev krváv, do komólcev krvávih rók, iméti do komólcev krváve rôke, pomágati si s komólci, uporábiti komólce, uporábljati komólce

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Kostel

Predlog

3 Kostela samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad v Kostelu

IZGOVOR: [kôsteu̯], rodilnik [kostéla]

PRIMERJAJ: kostel

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Kostelska grajska pešpot

Predlog

Kostelske grajske pešpoti samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pohodniška pot na Kostelskem

IZGOVOR: [kostéu̯ska grájska péšpót], rodilnik [kostéu̯ske grájske péšpotí]

PRIMERJAJ: kostelski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Kostno gradivo
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin osseous material , ki označuje nefosilizirana okostja ljudi in živali, zobe, slonovino, roževino in druge trdne ostanke živali. Prosim za vaše mnenje o primernem slovenskem terminu.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Kovačji Grad

Predlog

Kovačjega Gradu tudi Kovačjega Grada samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Črnomelj

IZGOVOR: [kováčji grát], rodilnik [kováčjega gradú] tudi [kováčjega gráda]

BESEDOTVORJE: Kovačjegrajec in Grajanec, Kovačjegrajka in Grajanka, Kovačjegrajčev in Grajančev, Kovačjegrajkin in Grajankin, kovačjegrajski in grajanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

krák1 -a m (ȃ)
1. nav. mn. zadnja okončina pri žabi: skrčiti, iztegniti krake / ocvrti žabji kraki
// slabš. noga, navadno dolga: komaj je stlačil svoje krake pod mizo
2. del kakega razvejenega objekta, navadno stranski: ta cesta ima več krakov; zgradili so še zadnji krak naftovoda; krak železnice
3. navadno s prilastkom kar je podobno kraku: krak sidra, šestila; krak vetrnice / žerjav s premičnimi kraki / krak križa / krak gradu krilo
♦ geom. krak kota eden od dveh poltrakov, ki oblikujeta kot; krak trikotnika vsaka od stranic, ki ležita nasproti enakima kotoma v trikotniku; vet. krak kostna izrastlina na notranji strani skočnega sklepa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

králj Frazemi s sestavino králj:
bíti králj čésa, králj živáli, obnášati se kot králj, počútiti se kot králj, vêsti se kàkor králj, živéti kàkor králj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

krílo1 -a s (í)
1. nav. mn. organ za letanje na trupu žuželk in ptičev: petelin je razprostrl, razširil krila; mahati, prhutati s krili; orla je zmeril čez razpeta krila; sokolja krila; metulj z belimi, pisanimi krili / krila žuželk / pesn., z oslabljenim pomenom razpeti krila hrepenenja
2. del letala, ki ga drži pri letenju v zraku: razpetina, širina kril / letalsko krilo
3. stranski, navadno oblikovno zaključen del stavbe: prostor zavzema celotno krilo; dolgo in ozko krilo gradu
// s prilastkom vsak od dveh ali več delov navadno gibljive celote: okensko krilo; odpreti vratno krilo
4. stranski, bočni del kake formacije, navadno vojaške: odbiti nasprotnika na obeh krilih; krilo flote; napad na krilo / kot povelje z desnim krilom naprej
// s prilastkom skupina ljudi, ki se loči od drugih skupin v kaki celoti: demokratično krilo; oportunistično krilo v parlamentu / desno, levo krilo stranke
● ekspr. pohvala mu je dala krila postal je navdušen, zelo prizadeven, navadno pri kakem delu; ekspr. njegova domišljija je dobila krila postala je zelo bujna
♦ aer. krilo delta in delta krilo krilo, ki ima obliko trikotnika; agr. krilo kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje; bot. krilo stranski venčni list metuljastega cveta; med. pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; šah. krilo vsaka od dveh strani šahovnice; damino krilo; šport. desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu; desna stran napadalne vrste, zlasti pri nogometu; šotorsko krilo; um. krilo oltarja gibljivi del tridelnega gotskega oltarja; zool. sprednja, zadnja krila žuželk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

krónika -e ž (ọ́)
obširnejši zapis pomembnejših dogodkov po zaporedju dogajanja: pisati kroniko; brati kaj v starih kronikah; kronika cerkve, gradu
// navadno s prilastkom časopisni zapisi pomembnejših dogodkov s kakega območja: dnevna kronika; šolska kronika / slovenska kulturna kronika
● publ. črna kronika (prometne) nesreče; ekspr. ta človek je živa kronika se dobro spominja dogodkov
♦ lit. dramska kronika dramsko delo v obliki kronike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kvintét kvintéta samostalnik moškega spola [kvintét]

1.

glasbena zasedba, sestavljena iz petih instrumentalistov ali pevcev

1.1.

2.

skupina petih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj

STALNE ZVEZE: godalni kvintet, klavirski kvintet, kvintet trobil, pihalni kvintet, trobilni kvintet
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Quintett) iz it. quintetto, prvotno ‛peterica’, izpeljano iz quinto ‛peti, petina’ < lat. quintus - več ...

lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ljubljanski grad

Predlog

Ljubljanskega gradu samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad v Ljubljani

IZGOVOR: [ljubljánski grát], rodilnik [ljubljánskega gradú] tudi [ljubljánskega gráda]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Loški grad

Predlog

Loškega gradu tudi Loškega grada samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad v Škofji Loki

IZGOVOR: [lóški grát], rodilnik [lóškega gradú] tudi [lóškega gráda]

PRIMERJAJ: Škofjeloški grad

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

lúna Frazemi s sestavino lúna:
bíti [kot] na lúni, bíti za lúno, kot bi lájal v lúno, [kot da] je kdó pádel z lúne, lájati v lúno, lúna nósi kóga, lúna tŕka kóga, [okrógel] kàkor [pólna] lúna, [okrógel] kot [pólna] lúna, živéti [kot] na lúni, življênje na lúni

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

makéta -e ž (ẹ̑)
predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz obravnavanega objekta, naprave, v zmanjšanem merilu: izdelati maketo gradu; maketa mestnega dela, ladje, letala, spomenika / pri filmskih snemanjih uporabljati makete
♦ tisk. natančen posnetek bodoče knjige iz nepotiskanega papirja za pripravo platnic in ščitnega ovitka; voj. predmet za ponazoritev vojaškega objekta, bojnega sredstva pri urjenju streljanja na cilj, v naravni velikosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

makéta -e ž

predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz obravnavanega objekta, naprave v zmanjšanem merilu

SINONIMI:

model2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

makéten -tna -o (ẹ̑)
pridevnik od maketa: maketni prikaz gradu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

makéten -tna -o (ẹ̑)
makétni -a -o (ẹ̑) ~ prikaz gradu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Mala Loka

Predlog

2 Male Loke samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad na Dolenjskem

IZGOVOR: [mála lóka], rodilnik [mále lóke]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Mali grad

Predlog

1 Malega gradu in Malega grada samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

vzpetina v Kamniku

IZGOVOR: [máli grát], rodilnik [málega gradú] in [málega gráda]

BESEDOTVORJE: malograjski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Mali grad

Predlog

2 Malega gradu in Malega grada samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

ime več gradov

IZGOVOR: [máli grát], rodilnik [málega gradú] in [málega gráda]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

míli Frazemi s sestavino míli:
vrníti kómu mílo za drágo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

milijón1 -a m (ọ̑)
1. tisoč tisočev: dva milijona in pol / v prilastkovi rabi: posojilo znaša milijon dolarjev; knjižnica ima pol milijona knjig; več milijonov let; tudi nesklonljivo dežela z milijon prebivalci
// pog. vrednost toliko denarnih enot: izposoditi si milijon; pri njegovem bogastvu se nekaj milijonov ne pozna; obnova gradu je stala pet milijonov pet milijonov evrov / ekspr. svoje milijone bom lahko že sam zapravil
2. ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: povedala ji je milijon stvari; elipt. milijoni umirajo od lakote milijoni ljudi / na nebu je na milijone zvezd
● ekspr. škoda gre že v milijone je zelo velika; pog., ekspr. saj ne sedim na milijonih nimam toliko denarja, da bi ga lahko nepremišljeno dajal, zapravljal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Miramar

Predlog

1 Miramara samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj pri Trstu

IZGOVOR: [miramár], rodilnik [miramára]

BESEDOTVORJE: Miramarčan, Miramarčanka, Miramarčanov, Miramarčankin, miramarski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Mirna

Predlog

4 Mirne samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad na Dolenjskem

IZGOVOR: [mírna], rodilnik [mírne]

BESEDOTVORJE: mirnski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Modrý Kameň

Predlog

2 Modrega Kamňa samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad na Slovaškem

IZGOVOR: [módri kámen’], rodilnik [módrega kámnja]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

núditi -im, in nudíti in núditi -im nedov.(ū ȗ; ī ú)
1. delati, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: nuditi hrano in prenočišče; knjižnica nudi bralcem domačo in tujo literaturo; v trgovini nudijo raznovrstno blago / nuditi celodnevno oskrbo / nuditi blago na kredit; publ. po petnajstem septembru nudimo storitve, usluge po znižanih cenah / nuditi veliko izbiro blaga imeti
2. publ. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: plantažni nasad nudi sto vagonov jabolk / stanovanje nudi dovolj udobja; prazna hiša jim je nudila zavetje
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dogodek nam nudi priložnost, da popravimo zamujeno; ne nudite jim povoda za prepir; nuditi komu zgled poguma / delo mi nudi srečo in zadovoljstvo; poslušanje glasbe mi nudi velik užitek / šola nudi izobrazbo izobražuje / z oslabljenim pomenom: okno, terasa nudi lep razgled; lep primer za to nudi sosednja občina; z gradu se nudi lep pogled na mesto
// imeti, vsebovati: dokumenti nudijo zanimive informacije / problem nudi dovolj gradiva za obravnavo
3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: nuditi ljudem razvedrilo; za ogrevano sobo nudim inštrukcije sem pripravljen inštruirati; nasprotnik je nudil močen odpor se je zelo upiral; nuditi pomoč pomagati
4. zastar. siliti, spodbujati: položaj nas nudi, da to storimo
● publ. čeprav so mu nudili nagrado, dela ni sprejel ponujali, obljubljali; publ. nuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; želeti se s kom poročiti

núditi se

, in nudíti se in núditi se publ., navadno z dajalnikom

ponujati se, kazati se:

nudi se nam dober izhod

nudi se ugodna rešitev

/ vojakom se je povsod nudila enaka slika: požgane hiše, mrtvi ljudje

/ nudi se nam prilika prebiti dopust na morju

●

zastar. pred beznicami so se nudile prostitutke so se nastavljale, ponujale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obléganje -a s (ẹ̄)
glagolnik od oblegati: obleganje gradu / obleganje prodajalca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obleganje

Predlog

obleganja samostalnik srednjega spola

vojaško osvajanje mesta, objekta

IZGOVOR: [obléganje], rodilnik [obléganja]

ZVEZE: obleganje Leningrada

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obnovítelj -a m (ȋ)
knjiž. kdor kaj obnovi: obnovitelji gradu so že začeli z delom / obnovitelji gledališča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obnovítelj -a m z -em člov. (ȋ) ~ gradu
obnovíteljica -e ž, člov. (ȋ)
obnovíteljev -a -o (ȋ)
obnovíteljičin -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

odêja Frazemi s sestavino odêja:
béla odêja, íti pod odêjo, snéžna odêja, zlésti pod odêjo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

okmašter [ōkmaštǝr

] samostalnik moškega spola

najvišji služabnik na posestvu, gradu, dvoru

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih

Zanima me, ali pišemo opise slik v filmih oziroma videoposnetkih z malo ali veliko začetnico. A obstaja kakšno pravilo? Na primer: bolnišnica Franja, grad Prem v prvi polovici preteklega stoletja itd. Načeloma vidim, da je z malo začetnico, razen če je lastno ime, na primer v dokumentarnih oddajah. Kako pa bi pisali arhivski posnetek kot napoved videoposnetka? A bi to obravnavali kot podnaslov? Glede podnaslovov pa ste že pisali.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

oplenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od opleniti: oplenitev gradu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

oplenítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ gradu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

opráviti -im dov. (á ȃ)
1. uspešno končati
a) kako delo, opravilo: opraviti izpit, tečaj; vse je opravil sam / mizarska dela je že opravil; opraviti poljska dela / opravil je vse potrebne formalnosti
b) kaj zahtevanega, pričakovanega: opraviti svojo dolžnost; opraviti pomembno nalogo; ali si natančno opravil naročilo / svojo vlogo je igralec dobro opravil jo je dobro odigral / mladinci so opravili tisoč prostovoljnih delovnih ur
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža konec dejanja, kot ga določa samostalnik: opraviti nakupe, poizvedbe; opraviti polet, pot; voznik je opravil tri vožnje; preiskava se je že opravila / poroko so opravili v drugem kraju / opraviti analizo; zdravnik je že opravil operacijo / opraviti eksplozijo jedrske bombe / publ.: opraviti vse preglede biti popolnoma zdravniško pregledan; popolnoma zdravniško pregledati; opraviti prevzem blaga prevzeti blago / opraviti malo, veliko potrebo; elipt. počepnil je za grm in opravil
3. nepreh., s prislovnim določilom biti uspešen pri kakem prizadevanju: če bom šel sam tja, ne bom dosti opravil; ali si kaj opravil pri direktorju; s tako sekirico ne boš nič opravil; ti govori z njim, boš več opravila / s solzami ne boste nič opravili / kot voščilo pa dobro opravi
4. ekspr., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: s svojo prejšnjo družbo je opravil; z njim sem opravila / ta filozof je opravil s pojmom vzročnosti; odločno so opravili s predsodki zavrgli, odklonili jih / s predlogom so na kratko opravili, češ da ni sprejemljiv so ga zavrnili
// publ. premagati: boksar je hitro opravil z nasprotnikom; s tako peščico boš že opravil / domača igralka je igraje opravila z gostjo veliko bolje je igrala / revolucija je opravila s tem družbenim razredom / s sušo so opravili tako, da so uredili namakalni sistem
5. nepreh., ekspr., navadno s prislovnim določilom izraža prenehanje določenega razmerja, dejavnosti: tu ima delavsko knjižico, pri nas je opravila; pri njej si opravil; kot govornik si opravil / če pisatelj neha opazovati, je opravil
6. nedov., nav. ekspr., v zvezi imeti opraviti s, z izraža, da
a) je kdo s kom, s čim v odnosu, zvezi: v tej službi boš imel opraviti z ljudmi; učitelj ima opraviti z otroki / z njim nimam rad opraviti; še šef se jih je bal, kadar je imel opraviti z njimi / publ. vse kaže, da imamo opraviti s tatvino da gre za tatvino
b) kdo kaj dela: imeti opraviti s kuho, šivanjem; dovolj ima opraviti z vrtom / veliko ima opraviti z menoj
// izraža vzročno odvisnost, povezanost: ali ima najin pogovor kaj opraviti s tem; to nima nič opraviti s tvojim vprašanjem / nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti
7. star. obleči1: opraviti otroka; hitro se opravi / opraviti se v berača
8. nar. prebiti2, shajati2: odrasel človek še opravi brez mleka, otrok pa težko; takih prtičkov nima, pa bo že brez njih opravil
● ekspr. če nas odkrijejo, smo opravili nas bodo zelo kaznovali; nas bodo ubili; star. trdil je, da imajo v gradu opraviti strahovi da so v gradu strahovi; ekspr. dejal je, da delavec opravi svojih osem ur in gre dela; zastar. opraviti nove šolske prostore opremiti; s tem avtomobilom je opravil sto tisoč kilometrov prevozil; opraviti svoje ekspr. bolezen in zgaranost sta opravili svoje povzročili onemoglost, nezmožnost za delo; povzročili smrt; ekspr. dolgo je žaloval, a čas je opravil svoje sčasoma je žalost postala manjša, je minila; evfem. zvabil jo je v gozd in opravil svoje jo posilil; ekspr. južni veter je opravil svoje je stalil sneg, led; ekspr. žganje je kmalu opravilo svoje ga je upijanilo; povzročilo bolezen, smrt; nar. opraviti živino nakrmiti, napojiti jo in ji nastlati; ekspr. za pusta malokatera družina opravi brez krofov skoraj v vsaki družini jedo krofe; star. sin je po materi vse opravil poskrbel za pogreb in za vse, kar je v zvezi z njim; ekspr. posumil je, da ima opraviti z blaznim človekom da je to blazen človek; publ. odpelji ga in opravi z njim ubij ga, usmrti ga; ekspr. dajati si, dati si opraviti s šivanko šivati; ekspr. do takrat še ni imel opraviti z žensko še ni imel spolnih odnosov; star. v mestu imam dosti opraviti opravkov; star. mnogo je imela opraviti, da ju je pomirila s težavo ju je pomirila; zgrda pri tem otroku nič ne opraviš če si z njim strog, noče narediti, kar se od njega zahteva; star. pozimi ni toliko opraviti ni toliko dela; dati opraviti dojenček da dosti opraviti z njim je dosti dela; ekspr. ta fant ti bo dal še opraviti povzročil neprijetnosti, težave; ekspr. sovražnik je dal četi precej opraviti težko ga je premagala
♦ alp. opraviti ponovitev smeri; fiz. delo, ki ga opravi stroj; mat. opraviti računsko operacijo; rel. opraviti spoved; strojn. mehanizem opravi pot

opravívši

zastar.:

opravivši naročilo, je odšel

oprávljen

-a -o:

opravljen vojaški rok

izpiti so opravljeni

črno opravljena ženska

formalnosti na meji so bile hitro opravljene

mislil sem, da je stvar opravljena, pa ni končana

dobro opravljeno delo

●

ekspr. otroci niso nikoli opravljeni z otroki je veliko dela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ostrovrhar

Predlog

Ostrovrharja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

pripadnik kranjske plemiške družine

v množini Ostrovrharji kranjska plemiška rodbina

IZGOVOR: [ostrovə̀rhar], rodilnik [ostrovə̀rharja]

BESEDOTVORJE: Ostrovrhar, Ostrovrharka, ostrovrharski

PRIMERJAJ: Svibenski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ostrovrharjev

Predlog

Ostrovrharjeva Ostrovrharjevo pridevnik

IZGOVOR: [ostrovə̀rharjeu̯], ženski spol [ostrovə̀rharjeva], srednji spol [ostrovə̀rharjevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

palácij -a m (á)
um. stanovanjski del srednjeveškega gradu:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

palácij -a m

um. stanovanjski del srednjeveškega gradu

SINONIMI:

um. palas

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

pálas -a m (ȃ)
um. stanovanjski del srednjeveškega gradu: ohranjen je palas z lepimi romanskimi okni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pálas -a m (ȃ) |stanovanjski del srednjeveškega gradu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

panoráma -e ž (ȃ)
1. pokrajina, ki se vidi z določenega, navadno višjega mesta: občudovati panoramo; s terase je lep pogled na panoramo / gorska panorama; panorama mesta; pren. Vojna in mir, ta velika zgodovinska panorama
● knjiž. z gradu je najlepša panorama razgled
// um. slika, na kateri je upodobljena taka pokrajina: v jedilnici visijo panorame; panorama Kopra iz 18. stoletja; slikar panoram
2. publ., z rodilnikom velika količina, množina: panorama problemov
// pregled: podati široko panoramo družbe; panorama sodobne umetnosti; letošnja razstava je pomembna mednarodna panorama učbenikov
3. nekdaj naprava, ki omogoča (plastično) gledanje slik, fotografij: bioskop in panorama / vstopnica za panoramo
// poslopje, prostor s to napravo: počakati koga pred panoramo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

patriárh patriárha samostalnik moškega spola [patrijárh]

1.

najvišji cerkveni dostojanstvenik samostojne upravne enote Pravoslavne cerkve, navadno v okviru narodne, politične skupnosti na kakem območju

2.

predstojnik pomembnejše prvotne krščanske skupnosti v vzhodnem Sredozemlju

2.1.

3.

ekspresivno vodja kake skupnosti

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Patriarch in lat. patriarcha iz gr. patriárkhēs ‛očak, začetnik rodu’, iz patriá ‛rod, ljudstvo’ + tvorjenka od árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

plenílec -lca [pleniu̯ca in plenilca] m (ȋ)
1. kdor pleni: plenilci so vdrli v skladišče; rešiti dragocenosti pred plenilci / plenilci gradu / popotnike so napadli plenilci roparji
2. žival, ki za hrano lovi in ubija druge živali: kopenski, morski plenilci; napad plenilca; obramba, zaščita pred plenilci; velike mačke, morski psi in drugi plenilci / krvoločni, nevarni, požrešni plenilci; uspešni, vrhunski plenilci / nekatere živalske vrste nimajo naravnih plenilcev so na vrhu prehranjevalne verige in jih druge živalske vrste ne lovijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pleteníčiti -im nedov. (í ȋ) slabš.
1. govoriti, pripovedovati veliko, s številnimi podrobnostmi: sam ne verjame, kar pleteniči; nehaj že pleteničiti in povej, kaj bi rad / pleteničiti neslanosti
2. snovati, napletati: na gradu so spet nekaj pleteničili / pleteničiti novo zdraho

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

plétnar plétnarja; tudi plétnjar samostalnik moškega spola [plétnar]

kdor se poklicno ukvarja z vožnjo pletne

ETIMOLOGIJA: ↑pletna

plôšča-esamostalnik ženskega spola

plosk predmet, površina
- plošča koga/česa
- , plošča v/na čem, kje
- , plošča iz česa
ploska konstrukcija na nosilnih zidovih
- plošča v/na čem, kje
- , plošča iz česa
na večjem krožniku servirane različne jedi za več oseb
- plošča česa
- , plošča za koga/kaj

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

plošča z/s
, plošča za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

podkòp -ópa m (ȍ ọ́)
glagolnik od podkopati: podkop gnoja / s podkopom zidu se rešiti
// star. podzemni rov: kopati podkope proti gradu
♦ mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzdol; vpadnik; voj. zaklon v rovu, izkopan za topničarje ali njihovo strelivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

podrtína -e ž (í) živeti v ~i; star. Od gradu so ostale samo ~e razvaline

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Poimenovanja gospostev: »devinsko gospostvo« in »gospostvo Devin«

Kako pišemo sklanjane oblike zemljepisnega imena Devinsko gospostvo? V Devinskem/devinskem gospostvu, v okviru Devinskega/devinskega gospostva, itd.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Pomislek o variantah veznika »kot«

Pri delu se večkrat srečujem z vprašanjem iz te teme, pa bi imela droben pomislek. V SS je v tem smislu navedena vezniško zveza zgolj s ko, in sicer naj bi izražala sorazmerni pomen. Tudi podobni zgledi v SSKJ in SP so tvorjeni samo s ko, ne pa s primerjalnim kot. Morda je pri analizi v pomoč, če izberemo kak zabavnejši zgled:

Višjo plačo ko ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Tem višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje.
Višjo plačo kot ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. ~ Plačuje višjo zavarovalno premijo, kot ima plače.
Manjšo glavo kot ima, manjšo hišo potrebuje. ~ Potrebuje manjšo hišo, kot ima veliko glavo.
Večji kot je grad, večji v njem prebiva tat. ~ Tat je večji od gradu.

Moja misel je, da tu ko nima čiste primerjalne vloge, čeprav se ta struktura tvori s primernikom; medtem ko ima kot v vseh zvezah povsem primerjalno denotacijo. Kar sem našla v zvezi s tem, je dodano spodaj. Za ko se najde precej zgledov, za kot pa v priročnikih nisem našla nobenega. Morda sem vendarle še kaj spregledala.

SS1 (1976): str. 382. Istovrstni primerjalni vezniki: čim, ko. Pri kot, kakor, ko (str. 381) ni zgledov za pomen čim – tem. Podobno v SS4 (2004) pri dvodelnih veznikih (str. 429, 2. točka) in pri primerjalnih istovrstnih veznikih čim, ko (str. 443) – pomen sorazmernost.
SSKJ2: ko1 pod 6. (sorazmernost); https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3654028/ko?page=1&View=1&Query=ko
SP (Pravila): § 575 in 576; večbesedni vezniki samo s ko, ne pa tudi s kot.
SP (slovarski del): prej ko; https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3780563/prej-ko?page=3&View=1&Query=ko Podobna struktura tudi v SSKJ pri prej čisto spodaj; https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3685631/prej?page=3&View=1&Query=ko
Pleteršnik: 1. ko pod 3); https://fran.si/136/maks-pletersnik-slovensko-nemski-slovar/4012509/1-ko?page=2&View=1&Query=ko
Pravopis 1962, str. 80, § 81; med večbesednimi vezniki so sicer navedene zgolj zveze s ko, ampak to je morda časovno zaznamovano. V slovarskem delu pod geslom kot (str. 375) ni relevantnih zgledov, pod geslom ko (str. 355, pod 2. primerjalni vez.) pa so: bolj ko je tekla kri, več je bilo partizanov, dalj ko je pravil, bolj ga je brat zavidal. Pod geslom več ( str. 935) je zgled več ko ima, več hoče imeti.
Zgolj navedene so te zveze tudi v Bajec-Kolarič-Ruplovi slovnici (str. 96): manj ko, bolj ko, dalj ko, spet brez kot.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

porkulab [porkuláb] (porkolab) samostalnik moškega spola

poveljnik gradu; gradnik; kastelan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pôsel Frazemi s sestavino pôsel:
pôsel cvetè [kómu], pôsel je pôsel, vmešávati se v pôsle [kóga], vtíkati se v pôsle [kóga]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

poséstnik -a m (ẹ̑)
nav. ekspr. kdor kaj ima, uporablja: prvi posestnik gradu; posestnik starih knjig / prejšnji posestnik zemljišča
// kdor ima posestvo: za soseda ima bogatega posestnika; združiti zemljišča vseh posestnikov / drobni posestnik / zemljiški posestnik / kmečki posestnik
♦ pravn. dobroverni posestnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

poséstnik -a m, člov. (ẹ̑) zemljiški ~; prejšnji ~ gradu
poséstnica -e ž, člov. (ẹ̑)
poséstničin -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

postojnski

Predlog

postojnska postojnsko pridevnik

IZGOVOR: [postójnski]

PRIMERJAJ: Postojnski jamski sistem, Postojnska jama, Postojnska vrata

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Predjámski -ega m, oseb. i. (á) |nemški vitez s Predjamskega gradu|: Erazem ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Predjamski grad

Predlog

Predjamskega gradu in Predjamskega grada samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad v Predjami

IZGOVOR: [predjámski grát], rodilnik [predjámskega gradú] in [predjámskega gráda]

PRIMERJAJ: predjamski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

prèdkorónski pridevnik

ki je v zvezi s časom pred izbruhom bolezni, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2

SINONIMI:

predkovidni

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

predzídje -a s (ȋ) ~ gradu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

prekòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: prekop povezuje reki / namakalni prekopi; plovni prekop; Sueški prekop
2. nar. severovzhodno (odvodni) jarek: voz je zapeljal čez prekop
3. star. (obrambni) jarek: širok prekop okoli gradu
4. glagolnik od prekopati: prekop najdišča / prekop groba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

prenovítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prenoviti: prenovitev gradu / gibanje za prenovitev organizacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

preobnôva -e ž (ȏ)
knjiž. obnova, prenova: preobnova gradu / duhovna preobnova človeka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

preurédba -e ž (ẹ̑)
knjiž. preureditev: preuredba notranjščine gradu / lotil se je preuredbe svojega gospodarstva / družbene preuredbe spremembe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

prijézditi -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
z jezdenjem priti: prijezditi do reke, iz gradu / prijezditi na konju / ekspr. prijezditi s kolesom pripeljati se

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

prikaditi [prikadīti prikadím] dovršni glagol

hitro priti; prihiteti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

prikazováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z določenimi dejanji delati, da kdo lahko kaj vidi, spozna: prikazovati postavljanje šotora; nazorno prikazovati / manekenka na modnih revijah prikazuje obleke / slika prikazuje lepo plavolasko na sliki je lepa plavolaska; papir preganite, kot prikazuje skica kot je narisano na skici
// z določenimi sredstvi, na določen način delati, da kdo lahko kaj spozna, izve: pisatelj prikazuje sodobno velemestno življenje; s skicami prikazovati; grafično prikazovati; poskušala se je prikazovati dobronamerno / z oslabljenim pomenom: prikazovali so ga kot nesposobnega človeka; prikazoval se je za bolehnega / film prikazuje trpljenje v taboriščih
// biti izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca prikazuje izgubo / podatki najbolje prikazujejo gmotno stanje
2. s posebnimi napravami povzročati, da postane slikovni zapis filmskega dela viden: novi slovenski film že prikazujejo v kinematografih; javno prikazovati / na televiziji pravkar prikazujejo oddajo o športu je na sporedu, jo oddajajo
3. dajati podatke, informacije o čem: semafor prikazuje, koliko točk ima vsako moštvo / diagram prikazuje rast proizvodnje

prikazováti se

1.

s prihajanjem na določeno mesto biti za koga viden, opazen:

gams se je skrival in se spet prikazoval

utapljajoči se se je sem in tja prikazoval na površju

/ izza gore se je že prikazovalo sonce je vzhajalo; ekspr. iz hiše se je le redko prikazoval prihajal

//

pojavljati se, začenjati obstajati kje (vidno, opazno): na svetli površini se prikazujejo temni madeži; na nebu se že prikazujejo zvezde

2.

po ljudskem verovanju

večkrat se pojaviti v čutno zaznavni obliki kljub nematerialni naravi:

pravi, da se ji prikazuje pokojni mož

nekdanja lastnica gradu se prikazuje na samotnih krajih

pogosto se prikazovati

/ v sanjah se ji je prikazovalo nenavadno bitje

♦

rel. Jezus se je prikazoval apostolom

prikazujóč

-a -e:

prikazujoč svoje poglede, se je zelo razvnel

prikazován

-a -o:

to obdobje je v književnosti pogosto prikazovano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

prizêmeljski tudi prizémeljski -a -o [prizeməljski] prid. (ē; ẹ̑)
ki je, se nahaja pri zemlji, zemeljski površini: prizemeljske zračne plasti / prizemeljski prostori gradu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razdejánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od razdejati: razdejanje gradu / razdejanje duševnosti
2. kar je posledica nasilnega poškodovanja: povzročiti razdejanje; vojno razdejanje / ekspr. razdejanje na mizi, v sobi nered

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razprostírati -am nedov. (ī ȋ)
1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razprostirati posteljnino; prodajalka je razprostirala pred njo prt za prtom / orel razprostira krila, da bi vzletel / razprostirati roke v objem širiti; pren., pesn. noč razprostira svoj temni pajčolan
// delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razprostirati pregrinjala po posteljah
● ekspr. lipa daleč razprostira svoje veje ima dolge, široke veje
2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razprostirati lan, zrnje, da se suši

razprostírati se

s prislovnim določilom

1.

biti, obstajati na razmeroma veliki površini:

nad vasjo se razprostira gozd

na ravnini se razprostirajo žitna polja

razprostirati se v daljavo, širino

/ nad gorami se je razprostiralo modro nebo; pren. mir se razprostira nad pokrajino

2.

nav. ekspr.

prihajati na kako površino, navadno veliko:

megla se razprostira po dolini

čez senožeti se razprostirajo vedno daljše sence

razprostirajóč

-a -e:

okoli gradu razprostirajoči se vrtovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razsíp -a m (ȋ)
1. glagolnik od razsuti ali razsipati: preprečevati razsip zrnja
2. zastar. razvalina: na hribu je razsip nekdanjega gradu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razvalíne -ín ž mn., mn. v sin. nizu

ostanki podrte stavbe, stavb kot celota

SINONIMI:

ruševine, star. groblja, star. podrtija1, star. podrtina1, star. posip, zastar. razsip, zastar. razval, knj.izroč. ruine

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

renovácija -e ž (á)
knjiž. obnova, prenova: renovacija gradu, lokala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

renovácija -e ž, pojm. (á) ~ gradu obnova, prenova

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

restavrátor -ja m

kdor izvaja postopek, pri katerem kaj poškodovanega ali s predelovanjem spremenjenega spet dobi prvotno obliko

SINONIMI:

knj.izroč. obnavljavec, knj.izroč. obnovitelj, knj.izroč. prenovitelj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

rís Frazemi s sestavino rís:
bêsen kot rís, glédati kàkor rís, glédati kot rís, jézen kot rís, poglédati kàkor rís

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

rizalít -a m (ȋ)
arhit. po vsej višini naprej pomaknjeni del zunanje stene stavbe: pročelje gradu je na obeh straneh zaključeno z rizalitoma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

rondél -a m (ẹ̑)
1. vrtn. okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot: klopi ob rondelu z vodometom
2. lit. pesem iz štirinajstih verzov v treh kiticah, pri kateri se prva dva verza ponovita na koncu druge in tretje kitice: rondel in triolet
♦ arhit. arhitektonsko poudarjen okrogel obrambni stolp gradu, trdnjave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

salzburški

Predlog

salzburška salzburško pridevnik

nanašajoč se na mesto Salzburg

nekdaj nanašajoč se na škofijo Salzburg

IZGOVOR: [sáldzburški]

ZVEZE: salzburški misijon

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sanácija -e ž (á)
glagolnik od sanirati: sanacija starega gradu / sanacija vodnjakov / prevzeti sanacijo premogovnika; sklep o sanaciji banke; postopek za sanacijo / finančna sanacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

semeníšče semeníšča samostalnik srednjega spola [semeníšče]

ustanova za bivanje, vzgojo semeniščnikov; SINONIMI: bogoslovje

STALNE ZVEZE: malo semenišče
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. sēminārium, prvotno ‛sadilnica, kjer se iz semen vzgajajo mlade rastline’, iz ↑seme - več ...

sesutína -e [səsutina in sesutina] ž (í)
knjiž. plast zemlje, kamnine, nastala zaradi krušenja, sesipanja: sesutine pod plazom / skalne sesutine / pot na vrh vodi čez sesutine
● knjiž. na hribu so sesutine gradu razvaline

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

simpózij-asamostalnik moškega spola

strokovno zborovanje, sestanek
- simpozij koga/česa
- , simpozij o čem/kom
- , simpozij v/na čem, kje, kako
- , simpozij za kaj/koga
- , simpozij s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Sklanjanje imena »Novigrad«

Novigrad v Istri. Ali je sklanjanje v Novigradu pravilno ali pa je res prav (po moje napačno) v Novem gradu, pred Novim gradom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sléd2 -ú stil. -a m, mn. sledôvi (ẹ̑)
1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo: sled se je v gozdu izgubil; sledovi vodijo k potoku; brisati sledove; iskati, najti, opaziti sledove; ranjena srna je puščala krvav sled za seboj; lisičji, zajčji sledovi; sled avtomobilskih koles; v snegu so vidni sledovi čevljev, živine / iti po sledu divjačine; šel je za sledom sani
// nav. mn. kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo: odstraniti sledove potresa; pospraviti steklenice in druge sledove zabave; udarci biča so puščali črne sledove na hrbtih jetnikov; sledovi bitke, bombardiranja; sledovi merjaščevega ritja / sledovi umazanih prstov na knjigi; moker sled solz na licih / sledovi prestanega trpljenja
// kar ostane kje in omogoča, da se kaj najde, razkrije: sledovi za pobeglim kaznjencem vodijo v tujino; tat ni pustil sledov; po sledovih sklepam, da je skušal nekdo vlomiti
2. navadno s prilastkom kar ostane kot posledica kakega dejstva: njegovo delovanje pri nas je pustilo globoke sledove; pri otroku so še vidni sledovi neprimerne vzgoje v zgodnjem otroštvu; to so sledovi praznoverja
3. navadno s prilastkom majhen del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: od nekdaj velikega gradu je ostal le še sled; najti sledove rimske stavbe; slabo vidni sledovi obzidja / sledovi starih kultur
4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: to je le sled nekdanje lepote, ljubezni; v njem je še bil sled življenja / v njej ni niti sledu maščevalnosti nič; o vročini ni niti sledu ni vroče
● ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest; ekspr. izginil je brez sledu neznano kam; policisti so vlomilcem že na sledu po znakih, znamenjih sklepajo, kje so, kdo so vlomilci; ekspr. v teh pesmih ni sledov ekspresionizma te pesmi nimajo ekspresionističnih značilnosti; ekspr. v meni je ostal sled žalosti še sem nekoliko žalosten; ekspr. v časopisu ni bilo sledu o teh dogodkih ni bilo nič napisano o njih; o izginulem otroku, za izginulim otrokom ni sledu nihče ne ve, kje je
♦ kem. element nastopa v tej snovi v sledovih v zelo majhni količini; lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja; pravn. latentni sledovi; snemanje sledov prenašanje sledov (na drugo podlago) zaradi identifikacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sléd-ísamostalnik ženskega spola

ostanek, znak na podlagi
- sled česa/koga
- , sled za kom/čim
- , sled v/na čem, kje
- , sled o čem/kom
navadno s prilastkom posledica
- sled česa/koga
- , sled za kom/čim
- , sled o čem
- , sled v/na čem, kje
ostanek od celote
- sled česa/koga
ekspresivno, navadno z nikalnico zelo majhna količina
- sled česa/koga
- , sled za čim/kom
- , sled o čem

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sledíti -ím nedov., slédi in slêdi (ī í)
1. iti za kom po sledi: pes sledi divjadi, zajcu; sledil jima je po razliti barvi; lovec sledi obstreljeno srno po kapljah krvi / iskalci so sledili njene stopinje v snegu
// neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom: detektiv mu je sledil; sledil ji je v primerni razdalji / oče mu neprestano sledi ga nadzoruje
2. gledati kaj, kar se giblje, premika: gledalci so napeto sledili igralčevim kretnjam; sledil jo je s pogledom; sledil je ptico z očmi, dokler ni izginila med drevjem
3. hoditi, iti za kom: oče je hodil spredaj, otroci so mu sledili / otrok je sledil materi za petami / odšel je v Ameriko, žena pa mu je sledila čez dve leti
4. knjiž. hoditi, iti po čem, v čem: sledili so ozki poti skozi grmovje; sledili smo rov in prišli v večjo jamo / slediti reki iti ob njej; pren. sledil je toku svojih misli
5. prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem: ozkemu hodniku je sledilo nekaj stopnic; poročilu je sledila razprava; romantiki sledi realizem; veselju sledi žalost; dogodki so si hitro sledili / mrzli noči je sledilo sončno jutro / kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta nadaljevanje sledi
// dov. in nedov. neposredno po kom drugem prevzeti njegov položaj, funkcijo: po dveh letih mu je sledil mlajši predsednik; vladarju je sledil njegov sin
6. biti posledica česa: prestopku je sledila kazen / nemirom so sledili ostri ukrepi
7. publ. ravnati se po kom, posnemati: v tem je sledil svojemu vzorniku / slediti tujemu zgledu / slediti modi oblačiti se po najnovejši modi; v novejšem času sledi ljudski pesmi piše ljudskim pesmim podobne pesmi
// upoštevati pri svojem ravnanju: za našo varnost je zelo pomembno, da sledite mojim nasvetom, navodilom; ljudstvo je sledilo pozivu k uporu; slediti ukazu ubogati ga / žival sledi nagonu
8. z gledanjem, poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: slediti filmu, koncertu, pouku; pogovoru so lahko sledili tudi drugi / predavatelju je lahko sledil, ker je govoril preprosto / pozorno slediti razlagi jo poslušati; publ. gledališki predstavi je sledil po televiziji jo gledal
// sproti se seznanjati s čim: slediti dogodkom, gospodarski problematiki, razvoju tehnike
9. nav. 3. os., publ. biti jasno viden, kazati se: iz razprave sledi, da je treba storilnost povečati / kaj sledi iz tega se lahko sklepa / kakšen nauk sledi iz te zgodbe kakšen je nauk te zgodbe
● ekspr. blisk je sledil blisku bliskalo se je v zelo kratkih presledkih; publ. uspeh je hitro sledil je bil viden, se je pokazal; narekoval je hitro in mu nisem mogel slediti sproti zapisovati besedilo; star. tod sledimo hiše iz kamna so hiše iz kamna; star. stezo smo težko sledili steza je bila zelo slabo vidna, opazna; star. sledil je za prijateljem v sobo šel; star. slediti za zlatom iskati ga; pisar. besedilo prvega člena se dopolni, kot sledi z besedilom, ki se neposredno navaja; sledi mu kot senca je vedno v njegovi družbi; neopazno, tiho hodi za njim
♦ mat. iz obeh formul sledi, da je a večji kot b sklep, zaključek obeh formul je; mont. slediti sloj, žilo z delanjem prečnikov iskati sloj premoga, žilo rude, ugotavljati lego, količino premoga, rude

sledíti se

star.

biti viden, opazen:

razvaline gradu se še dobro sledijo

po travi so se sledile stopinje

sledèč

-éča -e:

sledeč materi v kuhinjo, je tiho zaprl vrata

na spremembo glasu vpliva sledeči j

hitro si sledeči poki

●

publ. predlagam sledeči dnevni red tak(le), takšen; sledeče jutro drugo, prihodnje; sam.:, publ. poročam sledeče tole

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sledíti -ím nedov. slédi -íte in slêdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; sledênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu ~ divjadi; ~ materi za petami; Poročilu je sledila razprava; ~ pouku; publ.: ~ modi oblačiti se po modi; ~ ukazu ubogati, izpolniti ukaz; ~ zgledu ravnati se po zgledu, posnemati zgled; slediti koga/kaj ~ dekle s pogledom; Lovec ~i divjo svinjo; publ. slediti iz česa Kaj ~i ~ tega se vidi, je razvidno, se da sklepati; star. slediti za čim ~ ~ zlatom iskati ga; Nadaljevanje ~i; publ. Uspeh je hitro sledil je bil hitro viden, opazen; urad. Besedilo se dopolni, kot ~i
sledíti se -ím se (í/ȋ í) star. Razvaline gradu se še ~ijo so še vidne, opazne

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sôba -e ž

prostor, namenjen zlasti za bivanje, zadrževanje ljudi

SINONIMI:

slabš. beznica, star. hram, knj.izroč. izba, zastar. stanica

GLEJ ŠE: biljardnica, predsoba, predsoba, čakalnica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

sobána -e ž (ȃ)
nav. ekspr. velika soba, zlasti v gradu, palači: gospoda se zabava v zgornjih sobanah; grajska sobana; razkošno opremljena sobana
● zastar. predavatelj je vstopil v sobano, polno študentov v veliko predavalnico, v velik razred

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sónda -e ž (ọ̑)
1. priprava za merjenje, raziskovanje težko dostopnih, nedostopnih mest, območij: sonde se uporabljajo pri raziskovanju morskega dna, ozračja, vesolja / izstreliti sondo na luno, planet; jemati vzorce snovi s sondo / sonda pošilja podatke / merilna, meteorološka, vesoljska sonda; ultrazvočna sonda
2. med. paličica, cevka, ki se uporablja pri preiskovanju ali zdravljenju telesnih votlin, ran: potisniti sondo v želodec, žilo; s sondo izčrpati prebavni sok; ugotoviti globino rane s sondo; gumijasta, plastična sonda / maternična, želodčna sonda / medicinska sonda
// cevka, ki se potisne v želodec, da se bolnik po njej hrani: hraniti koga po sondi
3. vrtina, luknja v gradbeni element, tla, da se ugotovi stanje, lastnosti, sestava: narediti sonde v nosilne zidove gradu / izvrtati več tisoč metrov globoko sondo / naftne sonde
// arheol. izkop za ugotovitev najdišča: sonda je potrdila predvidevanja / arheološka sonda
● publ. umetnikove sonde na področju človeške duševnosti posamezne raziskave, razčlenitve
♦ alp. sonda dolga, sestavljiva palica za iskanje koga v plazu; elektr. potencialna sonda za merjenje električnega potenciala; voj. sonda naprava, ki opozarja na mine, radioaktivno sevanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

spéti1 spèm nedov. (ẹ́ ȅ)
star. iti, hiteti: popotnik spe po prašni cesti; speti čez travnik, na polje / v lahnem diru je spel proti gradu; z naglimi koraki so speli dalje / pomlad spe v deželo; po nebu spe oblak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Spiš

Predlog

1 Spiša samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

regija na Slovaškem

IZGOVOR: [spíš], rodilnik [spíša]

BESEDOTVORJE: Spišan, Spišanka, Spišanov, Spišankin, spiški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Spiš

Predlog

2 Spiša samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

skrajšano ime za Spiški grad

IZGOVOR: [spíš], rodilnik [spíša]

PRIMERJAJ: Spiški grad

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Spiški grad

Predlog

Spiškega gradu in Spiškega grada samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad na Slovaškem

IZGOVOR: [spíški grát], rodilnik [spíškega gradú] in [spíškega gráda]

PRIMERJAJ: Spiš

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Spodnji Stari Grad

Predlog

Spodnjega Starega Grada tudi Spodnjega Starega Gradu samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Krško

IZGOVOR: [spódnji stári grát], rodilnik [spódnjega stárega gráda] tudi [spódnjega stárega gradú]

BESEDOTVORJE: Spodnjestarograjčan in Starograjčan in Spodnjegrajčan, Spodnjestarograjčanka in Starograjčanka in Spodnjegrajčanka, Spodnjestarograjčanov in Starograjčanov in Spodnjegrajčanov, Spodnjestarograjčankin in Starograjčankin in Spodnjegrajčankin, spodnjestarograjski in starograjski in spodnjegrajski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

srcé Frazemi s sestavino srcé:
bíti kómu pri sŕcu, bíti mêhkega srcá, bíti tŕdega srcá, gnáti si [kàj] k sŕcu, iméti kámen namésto srcá, iméti mêhko srcé, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti tŕdo srcé, iméti zláto srcé, kámen se je odválil od srcá kómu, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, [kot] kámen na sŕcu, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, mêhkega srcá, mêhko srcé, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, na jezíku méd, v sŕcu léd, ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], nosíti otrôka pod sŕcem, nosíti srcé na dláni, pretípati kómu srcé in obísti, srcé gorí [kómu] za kóga/kàj, srcé je pádlo v hláče kómu, srcé na právem méstu, tŕdega srcá, tŕdo srcé

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stán Frazemi s sestavino stán:
bíti v drúgem stánu, príti v drúgi stán, v drúgem stánu, zapustíti sámski stán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stàr2 stára -o stil. -ó prid., starêjši stil. stárji stil. stárši (ȁ á)
1. ki je v zadnjem obdobju življenja: star človek; žival je bila že stara; ni si mislil, da je star
// ki je v poznem obdobju rasti: star radič je grenek; kosili so že staro travo; posekati staro drevje
2. ki nima več potrebne, ustrezne kakovosti za uživanje: imeli so samo star kruh; star sir; krompir je že star; staro kislo mleko ni več okusno
// ki že ima vse ustrezne značilne lastnosti: gnojiti s starim gnojem; stara slivovka
3. ki ima razmeroma veliko let; ant. mlad: ima starega moža; fant je že precej star; po videzu je že star; star kot Metuzalem, kot svet zelo / gozd starih hrastov / pog. za to vlogo je bila igralka že stara prestara
4. značilen za starega človeka, zlasti po videzu: njegov obraz je postal star; ima staro, nagubano kožo / ostre poteze na obrazu so jo delale staro / ekspr. spregovoril je s starim, tresočim se glasom starčevskim
5. z izrazom količine izraža število časovnih enot, preteklih od rojstva koga ali od nastanka česa: midva sva enako stara; koliko si star; star je pet let; stroji so stari že več kot petdeset let; zadosti je stara, da bi to morala vedeti
6. ki obstaja že dolgo časa: stari običaji; šah je že stara igra / razvaline starega gradu; kupiti staro hišo; obiskovati stara mesta / mladi in stari narodi; izvira iz stare rodbine / poravnati stare dolgove; njuno prijateljstvo je že staro / te metode so že stare
// ki je po času nastanka (zelo) oddaljen od sedanjosti: zbirati stare rokopise; proučevati stare kamnine; zapela jim je več znanih starih pesmi; to gorovje je zelo staro
// ki je dalj časa v uporabi: kupil je star avtomobil; obleki se pozna, da je stara / doma imajo dragoceno staro pohištvo starinsko / odkupovati star papir, staro železo / slabš. na podstrešju je polno stare šare
7. ki se že dalj časa ukvarja s kako dejavnostjo: kot star matematik bi moral to znati; je že star mizar, ribič, voznik / star vojak je in ve, kako je treba ravnati
// nav. ekspr. ki je to, kar je, postal že pred daljšim časom: stari prijatelji so se zbirali v mestni kavarni / star član društva dolgoleten / on je star znanec te gostilne mnogokrat zahaja vanjo; je star znanec policistov policisti imajo mnogokrat opraviti z njim
8. ki je obstajal, bil narejen pred drugim iste vrste: preklicati stare dogovore; proslavo je pripravil še stari odbor; prodajati po stari ceni; v veljavi so ukrepi stare vlade / stari in novi del mesta; na nekaterih mestih se nova cesta zelo približa stari / stari način dela / stari dinar ob denominaciji dinarja 1965 v razmerju do novega 100 : 1; stari Grki Grki do začetka 5. stoletja; stari Rim Rim do propada rimskega cesarstva; stari Rimljani Rimljani do propada rimskega cesarstva; stara Avstrija Avstrija do 1918; stara Jugoslavija Jugoslavija od leta 1918 do 1941
// vključen v kako skupnost pred drugim: stari in novi člani organizacije; stari sodelavci
// ki je od prejšnje letine, zaloge: jedo še stari krompir; pokurili so skoraj že ves stari premog; prodati staro vino
9. že od prej znan, poznan: pri ponovnem zagovoru je navajal stare dokaze; na sestanku so se pogovarjali o starih, a še nerešenih problemih / obvladati staro učno snov / ne more se odreči staremu načinu življenja
// tak kot je bil prej, nekoč: vrniti predmetu staro obliko; čez nekaj trenutkov je njen obraz dobil stare poteze / želel si je, da bi se vrnili stari časi
10. ki je po izvoru od tam, kjer živi; prvoten: novi naseljenci so premagali stare; stare rastlinske vrste so na tem ozemlju počasi izginjale
11. ki se po lastnostih, značilnostih zelo razlikuje od sedanjega: star kroj obleke; star način izdelave / ima zelo stare nazore; premagati staro miselnost
● stari cent 56 kg; v starih časih je bilo tukaj jezero nekoč; na stare dni je moral beračiti na starost; naš oče je človek starega kova, stare šole v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ekspr. v teh zadevah je star maček izkušen, spreten, prebrisan človek; nar. stari mesec ali stara luna zadnji krajec; stari oče oče očeta ali matere; iron. če se star panj vname, dolgo gori če se zaljubi človek v zrelih letih, je to čustvo močno in dolgotrajno; stari starši starši očeta ali matere; publ. stari svet Evropa, Azija in Afrika; ekspr. stara bajta študent z mnogo semestri; ekspr. ostala je stara devica neporočena; nekateri izseljenci so se vrnili v staro domovino v kraje, kjer so bili rojeni, so prej živeli; ekspr. on je stara korenina krepek, trden človek; stara mati mati očeta ali matere; pog., ekspr. to je pa stara pesem to ni nič novega; ekspr. kaj bi še pravil: stara povest tako se navadno zgodi, tako stvari navadno potekajo; ekspr. stara sablja (dolgoletni) vojni tovariš; dolgoletni znanec, tovariš; slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; danes je staro leto 31. december; star. na starega leta dan 31. decembra; varčevati za stara leta starost; preg. stara navada železna srajca stare navade človek zelo težko spreminja
♦ geol. stari zemeljski vek vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi praveku; jezikosl. stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 8. do 11. stoletja; stara cerkvena slovanščina slovanski knjižni jezik, zapisan v 10. in 11. stoletju; rel. Stara zaveza prvi del Svetega pisma, ki obsega obdobje pred Kristusovim rojstvom; zgod. stari vek obdobje med koncem prazgodovine in 5. stoletjem našega štetja; boj za staro pravdo od 15. do 18. stoletja boj kmetov proti obveznostim do fevdalcev, ki niso bile zapisane v srednjeveških urbarjih

stári

-a -o sam.:

stari so posedli okrog peči

mnogo starega je že izginilo

vse novo raste iz starega

želela je, da bi se vse vrnilo na staro

delati, sklepati po starem

vonj po starem

ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo

ekspr. kaj pa pravi na to tvoj stari oče; mož; šef;

prim. starejši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stavítelj -a m (ȋ)
zastar. graditelj: stavitelj gradu, katedrale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sténa -e ž (ẹ́)
1. vsak od delov stavbe, ki omejuje prostor, prostore ob straneh: postaviti, sezidati steno; prebiti steno med sobama; pomakniti mizo k steni; obesiti sliko na steno; zabiti žebelj v steno; narediti v steni odprtine za okna; debela stena; lesena, zidana stena; stene so bile vlažne in plesnive; bel, bled kot stena / ometati, pobeliti stene; čelna stena gradu pročelje; notranje, zunanje stene hiše zidovi; predelna, premična stena / plakatna stena na katero se lepijo plakati; predsobna stena lesen izdelek v obliki deske, navadno s kljukami za obešanje oblačil, z ogledalom in polico za klobuke; španska stena premična stena iz lažjega materiala za zakrivanje, ločevanje
2. s prilastkom kar kaj omejuje, zapira ob straneh: stene jame se krušijo; s sten in stropa votline curlja voda / obložiti stene pekača s testom; stene pohištva
// kar omejuje kaj votlega: stena cevi, žoge / črevesna stena; stena želodca, žile
3. alp., geogr. skoraj navpično skalnato pobočje: preplezati steno; planinca sta vstopila v steno; vzpenjati se po steni; krušljiva, previsna stena; vrh, vznožje stene / severna stena Triglava / umetna stena navadno v zaprtem prostoru postavljena plezalna stena iz umetne snovi
4. ekspr. kar onemogoča sodelovanje, zaupnost: ni znal premagati, premostiti stene med njima / z oslabljenim pomenom: loči ju stena predsodkov predsodki; med njima se je vzdigovala stena nezaupanja
● ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. pritisnil ga je ob steno spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. govoriti gluhim stenam prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. imel je samo štiri gole stene neopremljeno sobo; ekspr. živi samo med štirimi stenami zelo osamljeno; ekspr. vse je bob ob steno vse je zaman; ekspr. njen obraz je bil kot stena ni izražal misli, čustev
♦ bot. stene plodnice; čeb. medcelična stena srednja stena sata; gled. četrta stena namišljena stena med avditorijem in odrom, ki ustvarja videz zaprtega odrskega prostora; grad. toplotna stena širok curek toplega zraka, ki preprečuje vdiranje hladnega zraka v prostor; zagatna stena za preprečevanje drsenja zemlje na pobočjih; les. podeskati stene; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; rožena stena sprednji in stranski del kopitne roževine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stískati1 -am nedov. (í)
1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami delati, da na kaj deluje sila: stiskal ga je za roke, vrat; stiskati seske pri molži / pri pozdravu stiskal jim je roke in jih glasno pozdravljal
// obdajajoč s čim delati, da na kaj deluje sila iz več smeri: stiskali so jim noge v mučilni napravi / stiskati kovček z jermenom / preveč stiska pas zateguje
// tesno obdajati: oklep mu je stiskal prsi / stiska jih obroč sovražnikovih postojank / ekspr. gore z vseh strani stiskajo dolino
2. s prijemom, objemajoč spravljati kaj v tesen dotik: stiskala je otroka k sebi; stiskati koga na prsi / ekspr.: kaj ga pa stiskaš objemaš; v parku se stiskajo pari
// trdno držeč imeti kje: stiskati v roki denar, robec; stiskati knjigo pod pazduho; stiskati pipo med zobmi
3. delati, da je med stvarmi, deli stvari manjši presledek, da ni presledka: pri polaganju stiskati parketne deščice; stiskati stole, vrste / stiskati škarje
// delati, da je kaj tesno skupaj: stiskati ustnice, zobe
4. s silo delati, da ima kaj manjši obseg: stiskati in raztegovati meh / stiskati obroč ožiti
5. delati, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina: stiskati grozdje v stiskalnici / stiskati mošt; stiskati olje iz semen
// s stiskanjem, pritiskanjem spravljati iz česa: stiskati sok iz limone
6. z delovanjem sile na vso površino delati, da kaj dobi določeno obliko: stiskati seno, slamo v bale / stiskati brikete
7. rač. zmanjševati velikost datotek, podatkov, da zavzamejo manj prostora: različni programi, ki stiskajo datoteke
8. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: izkoriščati in stiskati ljudstvo / stiskati z davki
9. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen neprijetnega stanja, kot ga določa samostalnik: revščina ga stiska; lakota jih je stiskala / stiska ga jeza zelo je jezen; srce, dušo mu stiska groza groza ga je
10. ekspr. povzročati kje topo bolečino: levo nogo mu stiska revmatizem; brezoseb.: pri srcu ga stiska; od hitre vožnje ga je stiskalo v želodcu je imel neprijeten občutek
// brezoseb. biti ganjen, prizadet: kar stiska ga, ko gleda to revščino / pri srcu jih stiska ob pogledu na ranjence
11. ekspr. zelo varčevati: zaradi slabe letine so morali zelo stiskati; stiskati pri hrani; stiskati z denarjem / stiskati s prostorom
● ekspr. žalost jim je stiskala grlo bili so zelo žalostni, prizadeti; pog. obljubil mu je, v žepu pa je stiskal figo obljube ni nameraval izpolniti; ekspr. stiskati mošnjo skopo plačevati; ekspr. stiska vsako paro je pretirano varčen, skop; ekspr. stiskati pas varčevati; ekspr. po vaseh so se pesti krčeviteje stiskale jeza, upornost vaščanov je naraščala
♦ fiz. stiskati plin manjšati mu prostornino zaradi večanja tlaka

stískati se

1.

prikrivati se, navadno skrčen, sključen:

stiskati se za drevo, grm

čeprav se je stiskal za omaro, so ga odkrili

/ otrok se je stiskal v kot in jokal

2.

biti, nahajati se tesno skupaj:

stiskajo se ob peči in se pogovarjajo

/ hiše se stiskajo okrog gradu

/ pokrajina se stiska med gore; pog. danes smo se v avtobusu precej stiskali gnetli, prerivali

stiskáje

:

stal je, stiskaje robec v roki

stiskajóč

-a -e:

otroci, stiskajoči se okoli matere

stiskajoča bolečina;

prim. iztiskati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stískati se -am se nedov.

ekspr. biti, nahajati se tesno skupaj

SINONIMI:

ekspr. gnesti se, ekspr. gomiliti se, ekspr. privijati se, ekspr. prižemati se, ekspr. tesniti se, ekspr. tiščati se, nar. tuliti se

GLEJ ŠE SINONIM: gnesti se, objemati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

stôlpast -a -o (ó) ~a oblika gradu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stolpíčast -a -o prid. (í)
1. podoben stolpiču: na mizi je stal stolpičast svečnik; izrezljano stolpičasto stojalo
2. ki ima stolpiče: spomenik v obliki stolpičastega gradu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stolpíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od stolp(ič): od gradu je ostalo le obzidje s stolpički

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stolpíčje -a s (ȋ)
več stolpičev, stolpiči: stolpičje gradu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

strahováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z grožnjami, s silo dosegati, da se kdo boji: vojaki so ropali in strahovali ljudi; strahovati otroke s palico / z gradu so strahovali vso okolico
// z vplivom, ravnanjem dosegati, da si kdo ne upa ravnati v skladu s svojimi željami: hči je strahovala očeta; strahovati sodelavce / ekspr. s svojimi muhami strahuje vse
2. star. bati se: strahoval je za službo; strahoval je, da bi se doma medtem kaj hudega zgodilo

strahován

-a -o:

strahovani otroci

strahovano in teptano ljudstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

strašênje in strášenje -a s (é; á)
glagolnik od strašiti: upreti se strašenju; strašenje otrok / govorili so o strašenju na gradu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

strašíti -ím in strášiti -im nedov. (ī í; á ȃ)
1. vzbujati strah: pobegla zver je strašila ljudi; strašiti otroke z bavbavom; ponoči so nas prihajali strašit / z zračno puško je strašil vrabce, vrane odganjal / prihodnost ga ni strašila; vreme nas je nekoliko strašilo nam povzročalo skrbi
// vzbujati strah, vznemirjenost z napovedovanjem česa strašnega, neprijetnega: strašiti otroke s kaznijo; strašiti s smrtjo, z vojno
2. pojavljati se v taki obliki, da vzbuja strah, grozo: v skednju je baje strašil njegov duh; brezoseb. na gradu straši
3. ekspr. pojavljati se, biti kje vznemirjajoč, moteč koga: smrkavec, kaj strašiš tu okrog tako pozno / nekaj kosov pohištva je še strašilo po kotih je bilo, je ležalo / revščina straši pod njihovo streho

strašèč

-éča -e:

ne strašeč se sovražnika, so šli v boj

strašeče misli

strašeča pošast

prisl.: njegov krik je strašeče odmeval

bilo je strašeče tiho

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

strašíti -ím in strášiti -im nedov. stráši -íte in -i -ite, -èč -éča; -íl -íla in -il -ila, -èn -êna in -en -ena; strašênje in strášenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; á ȃ) koga/kaj ~ otroke; strašiti koga z/s čim ~ učence s kaznijo; brezos. Na gradu ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

strášiti, strȃšim, vb. impf. 1) schrecken; otroka nikar ne s.; lenuha dan straši, Npreg.-Jan. (Slovn.); s. se, zu erschrecken pflegen, schreckhaft sein; konj se straši; kdor na perju leži, se straši, Z.; — 2) abschrecken: vreme me straši; s. se, Furcht haben; — ali se ne strašiš vremena? dela se ne strašim; — 3) spuken; v tem gradu straši, hodi strašit; kaj pa tod strašiš (= hodiš kakor strah)? jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

strašljív -a -o prid.(ī í)
1. ki vzbuja strah: strašljiv videz gradu; strašljiva globina / strašljiva zgodba / znebiti se strašljivih dvomov
2. boječ, bojazljiv: strašljiv človek; nikoli ni bil strašljiv

strašljívo

prisl.:

strašljivo se ozirati

njene besede so zvenele skoraj strašljivo

●

ekspr. zdel se ji je strašljivo tuj zelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

strašljív -a -o prid.

ki vzbuja strah

SINONIMI:

star. strahljiv, knj.izroč. strašeč, ekspr. zastrašujoč

GLEJ ŠE SINONIM: bojazljiv, boječ

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

svét Frazemi s sestavino svét:
bíti člôvek s téga svetá, bíti na kôncu svetá, bíti na ónem svétu, bíti s téga svetá, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, íti [túdi] na kônec svetá, na célem svétu, na vsè štíri straní svetá, nàjstaréjša obŕt [na svétu], ne bíti s téga svetá, nôvi svét, očí [vsèga] svetá, po célem svétu, pomágati kómu na svét, požvížgati se na vès svét, prijókati na svét, príti na svét, privékati na svét, správiti kóga na óni svét, správiti kóga na svét, správiti kóga s svetá, stàr kot svét, stári svét, stréha svetá, trétji svét, uglédati lúč svetá, v béli svét, za nìč na svétu, za vès svét, zaglédati lúč svetá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Svibenski

Predlog

Svibenskega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

pripadnik kranjske plemiške družine

v množini Svibenski kranjska plemiška rodbina

IZGOVOR: [svíbənski], rodilnik [svíbənskega]

BESEDOTVORJE: Svibenski, Svibenska, svibenski

PRIMERJAJ: , Ostrovrhar

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Šalek

Predlog

2 Šaleka samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad v Velenju

IZGOVOR: [šalék], rodilnik [šaléka]

BESEDOTVORJE: šaleški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

šánce šánc ž mn. (ȃ)
zastar. obrambni nasip, okop: utrditi, zavzeti šance / šance na Ljubljanskem gradu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Škofjeloški grad

Predlog

Škofjeloškega gradu tudi Škofjeloškega grada samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad v Škofji Loki

IZGOVOR: [škófjelóški grát], rodilnik [škófjelóškega gradú] tudi [škófjelóškega gráda]

PRIMERJAJ: Loški grad

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

škrbína -e ž (í)
1. zelo poškodovan, okrušen zob, navadno ostrih robov: škrbina me boli; zadaj ima samo še škrbine; izpuliti škrbino; rjava škrbina / ekspr. čeprav hodim k zobozdravniku, me škrbine še kar naprej bolijo zobje / pri smehu je kazala škrbine zob
● pog., ekspr. dati ga na škrbino piti alkoholno pijačo
// takemu zobu podobna skala, vzpetina: splezati na škrbino; na škrbinah nad seboj so zagledali gamse / skalna škrbina
// ekspr. kar je temu podobno sploh: od nekdaj mogočnega gradu je ostala samo škrbina
2. vrzel v zobovju: težko govori, ker mu jezik uhaja skozi škrbino
// ekspr. vrzel sploh: hišo so podrli, ostala je nezazidana škrbina
♦ alp. oster, globoko zasekan presledek v grebenu
3. poškodba, zlasti na ostrih robovih česa: kosa, sekira ima škrbine
4. prazen ali zelo kratek geselski članek, zlasti v prostih spletnih enciklopedijah, ki čaka na izdelavo, dodelavo, dopolnitev: nekateri članki v znani spletni enciklopediji so zaenkrat še škrbine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tàm prisl. (ȁ)
1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tam leti letalo; pokazal je z roko: tam se je ponesrečil; znamenje, ki ga vidite tam, je zelo staro / tiste breze tam (ob robu gozda) se sušijo; tisto tam je ajda; pog. vi tam pri vratih, pomaknite se naprej / kje je gledališče? Tam na drugi strani ceste; tam gori na vrhu so razvaline gradu; vidite, tam, kjer cesta zavije v hrib, je nevaren ovinek; na tistem vrhu tam zidajo kočo / tu je svet močviren, tam pa se dviga in je rodoviten na tistem območju / tukaj pobarvaj zeleno, tam pa rumeno; cev tam pušča
2. izraža iz položaja znan kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerem se govoreči ne nahaja: pridite sem, kaj pa delate tam / tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz; kako živite tam pri vas; bila je noč, tam daleč je pokalo; to se je zgodilo tam nekje v Ameriki / star. doma je tam od Gorice iz Gorice, z Goriškega / ostanite tam, kjer ste; vedno se pojavi tam, kjer ga najmanj pričakujejo; kjer je prosila za pomoč, (tam) so ji pomagali; tam, kjer ne raste nič drugega, rastejo lišaji / kot poziv straže stoj, kdo tam / z oslabljenim pomenom:, pesn. stoji, stoji tam beli grad; pog. nič ne dela, samo (tam) okrog se potepa
3. izraža iz sobesedila znan kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerem se govoreči ne nahaja: padel je v jarek in tam obležal; staro hišo so podrli, prav tam bodo sezidali novo na njenem mestu; preselil se je v mesto in se tam, star. le-tam zaposlil / poglej v slovar, kaj tam piše / stal je na balkonu in od tam opazoval povorko / zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve pri njem
4. v zvezi s tu izraža mesto, ki je v predhodnem besedilu bolj oddaljeno: če primerjamo to območje z obmorskim, vidimo, da so tu zime ostre, tam pa mile / tu je pesnik uporabil drugačna izrazna sredstva kot tam v prej omenjenem, obravnavanem delu / pripoved je nadaljeval tam, kjer je prejšnji dan končal
// v zvezi s tu, tukaj izraža enega od več nedoločenih krajev: srečali so tu samotnega pastirja, tam kakega turista / potres je zdaj tu zdaj tam, ne da se ga predvideti; tatvine so bile enkrat tukaj, enkrat tam; dela malo tukaj, malo tam, kakor se pokaže potreba / tu in tam je rastlo kako drevo; tu pa tam so plavali oblački
5. nar. tja1: gremo tam; splezaj tam gor
6. v zvezi tam in tam izraža kraj, ki je znan, a se noče, ne more imenovati: rojen tam in tam; študiral tam in tam; doma od tam in tam
7. nav. ekspr. na tisti stopnji, v tistem stanju, položaju: spet smo tam, kjer smo bili; zdaj so tam, ko jih nihče več ne upošteva
8. z oslabljenim pomenom poudarja približnost časovne določitve: tam nekje jeseni bodo o tem razpravljali; obiskal jih bo tam okrog novega leta; tam sredi drugega meseca se otrok že nasmehne
● ekspr. ključ smo izgubili, zdaj smo pa tam v neprijetnem, kočljivem položaju; ekspr. potrebna je največja previdnost, če ne smo tam bomo doživeli katastrofo; slabš. kmalu bo tam, kjer ni muh bo umrl; ekspr. ranili so ga tam, kjer je najbolj občutljiv naredili so tisto, kar ga je najbolj prizadelo; pog. živi tam čez v tujini; star. potovali so sem pa tam v različne smeri; star. sem pa tam, tam pa tam so se zbrale v kavarni sem in tja, kdaj pa kdaj; glej opombo 5 prav tam pri navajanju vira na istem kraju (v knjigi), v istem delu; ekspr. tak je: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Tavriskinja

Predlog

Tavriskinje samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica keltskega ljudstva

IZGOVOR: [tau̯rískinja], rodilnik [tau̯rískinje]

BESEDOTVORJE: Tavriskinjin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

temà Frazemi s sestavino temà:
bíti zavít v temò, bŕcniti v temò, távati v temì, temà kàkor v méhu, temà kàkor v pêči, temà kot v rógu, temà se déla kómu pred očmí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tlóris tudi tlorís -a m (ọ̑; ȋ)
1. grafični prikaz vodoravnega prereza stavbe, predmeta s podatki o merah: narisati, povečati tloris; vnesti mere v tloris; tloris hiše, stroja; tloris kleti, nadstropja
// podoba, oblikovanost stavbe, predmeta, prostora v vodoravnem prerezu, gledana od zgoraj: izkopavanja so odkrila tloris gradu, mesta; okrogel, podolžen tloris; stanovanjski tlorisi; v nadstropju je tloris drugačen kot v pritličju / stavba je v tlorisu kvadratna
♦ arhit. bazilikalni tloris
2. geom. projekcija predmeta navadno na vodoravno ravnino: naris in tloris
3. knjiž. temelj, osnova: idejni tloris romana; metrični tloris pesmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Toompea

Predlog

2 Toompee samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad v Estoniji

IZGOVOR: [tómpea], rodilnik [tómpee]

BESEDOTVORJE: tompejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

trapíst trapísta samostalnik moškega spola [trapíst]

1.

katoliški menih strogega reda, ki živi odmaknjen od družbe, vzdržuje popoln molk in sam ustvari vse, kar potrebuje za življenje

2.

poltrdi sir iz kravjega mleka z redko posejanimi manjšimi luknjami, po izvoru iz Francije

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. trappiste, po samostanu La Trappe v mestu Soligny-la-Trappe v Franciji

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tŕg-asamostalnik moškega spola

odprt prostor za prodajo in druženje
- trg česa
- , trg v čem, kje
- , trg s čim
dejavnost prodajanja in kupovanja
- trg česa
- , trg v čem, kje, kdaj
- , trg s čim
- , trg za kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

trúpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) zerbrechen, zerstören, BlKr.; t. zid, Rez.-C.; — 2) klopfen, ogr.-M.; t. na vrata, ogr.-C.; hämmern: Oj v gradu pa že trupljejo, Npes.-Schein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Turjak

Predlog

2 Turjaka samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad v občini Velike Lašče

IZGOVOR: [turják], rodilnik [turjáka]

PRIMERJAJ: Auersperški, Turjaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

turjaški

Predlog

turjaška turjaško pridevnik

nanašajoč se na grad Turjak in Turjačane

nanašajoč se na kraj Turjak

IZGOVOR: [turjáški]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Turnograjska

Predlog

Turnograjske samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

umetniško ime Josipine Urbančič, slovenska pisateljica

IZGOVOR: [turnográjska], rodilnik [turnográjske]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ura Frazemi s sestavino ura:
natánčen kot [švícarska] úra, natánčno kot [švícarska] úra, navíjati kómu úro, navíti kómu úro, poslédnja úra, poslédnja úra bíje kómu/čému, tóčen kot [švícarska] úra, tóčno kot úra, úre so štéte kómu/čému, védeti, kóliko je úra, vídeti, kóliko je úra, zádnja úra, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je prišlà, zádnja úra odbíje kómu/čému, zádnja úra se blíža komu/čému, zádnja úra se približúje kómu/čému

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Vajsburg m zemljepisno lastno ime Weißburg: Sa ſrezhne ſo ſe dershali Purgary tiga meſta Waisburg im. ed., kadar Ceſſar Conradus je bil tu meſtu premagal (III, 208) Weißburg je ime mesta na Bavarskem, mesta v Alzaciji in gradu v Hessnu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Valdenberga ž zemljepisno lastno ime Waldenburg (?): v' nemski desheli v' tem gradu Waldenberga im. ed. Verjetno je mišljen grad Waldenburg pri Chemnitzu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Večdenotativnost imen in njihovo spreminjanje: »gospostvo Loka«, »loško gospostvo« in »Loški grad«

Odgovor oz. razlago svetovalnice v zvezi D/d-evinskim gospostvom sem že poznal, vendar jedro mojega vprašanja ostaja neodgovorjeno, zaradi česar sem se obrnil na vas.

Če sem vas prav razumel, razlagate uporabo velike oz. male začetnice glede na preteklo, tj. zgodovinsko rabo, zlasti zgodovinarjev. Ker je le-ta raznolika in mi ne daje odgovora, sem se tudi obrnil na vas. In vas prosim za odgovor, če je ta seveda mogoč, kakšna je norma pravilne rabe začetnice v besedni zvezi "Loško/loško gospostvo" z vidika jezikoslovne stroke danes?

Ob tem priznam, da za rabo z desnim prilastkom (G/gospostvo Škofja Loka) ali rabo na način besedne zveze Š/škofjeloško gospostvo doslej nisem vedel oz. zanju prvič slišim. Predvidevam, da gre za novejšo rabo, podobno kot se za sicer uveljavljeno zvezo Loški grad iz komercialnih nagibov dandanes pogosto uporablja zveza Škofjeloški grad.

Kot rečeno, vas prosim za strokovno utemeljitev pravilne rabe.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

veličástje -a s (ȃ)
knjiž. veličastnost: veličastje gradu; veličastje gor / ekspr. pomlad je v vsem veličastju prišla v deželo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

viséti -ím nedov., vísel (ẹ́ í)
1. biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj: svetilka, zavesa visi; klobuk visi na klinu; slika visi na steni; na veji visi roj; držeč se vrvi, viseti nad prepadom; pod stropom visi lestenec / ključi visijo na obročku; na verižici visijo obeski / po listih in vejicah visijo dežne kaplje / čez ramo mu visi puška; okrog vratu ji visi ogrlica
♦ šport. viseti na bradlji, drogu
// nav. ekspr. biti kje, držeč se z rokami brez zadostne opore na tleh: otroci visijo na ograji in opazujejo; ljudje so viseli na stopnicah prenapolnjenega vlaka; ranjenec je skoraj visel na tovariševi rami
// biti v položaju, ko ima okrog vratu z lastno težo zadrgnjeno zanko vrvi: prišli so prepozno, obupanec je že visel / ekspr. ta človek bo še visel bo kaznovan z obešenjem
2. segati, razprostirati se v smeri navzdol od izhodišča: brki mu visijo; psu visi jezik iz gobca; od streh visijo ledene sveče; z oken visijo rože; roke mu negibno visijo ob telesu / viseti do pasu skozi okno sklanjati se / ekspr. z neba visijo oblaki
// segati kam čez rob podlage, opore: skale visijo nad globel
3. biti nagnjen: drevo, steber nekoliko visi; viseti v levo / ladja malo visi; miza zaradi neravnih tal visi / dolina visi proti vzhodu pada, se niža; travnik precej visi; položno, strmo viseti / ekspr. po strmih pobočjih visijo njive strmo ležijo
4. navadno s prislovnim določilom biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi; lebdeti: sipa v vodi lahko visi; telo visi v plinu, če sta teži enaki / v zraku visi postovka / ekspr. na nebu visijo težki deževni oblaki
5. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden: v očeh ji visijo solze / na licih, ustnicah mu visi nasmeh; na obrazih vseh je visel nemir
// biti, obstajati kje: nad pokrajino visi mir, noč / v zraku še visijo kriki žrtev / med njimi visi molk
6. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje: vsak dan visi pri prijatelju, v gostilni; kaj bi visel samo doma, pojdi z menoj
// delati, kar izraža določilo: cele dneve visi na računalniku; ure in ure visi na telefonu telefonira
// v zvezi z na skrbno obdelovati kaj: visi na vsaki besedi, vsakem stavku; pisatelj preveč visi na sami zgodbi
7. ekspr., v zvezi z med biti glede na svoje lastnosti vmes med čim: televizija visi med gledališčem in filmom; njihova družina je visela med kmeti in bajtarji
// biti v stanju, ko se lahko uresniči slabša od dveh možnosti: svet visi med vojno in mirom; ranjenec visi med življenjem in smrtjo / visel je med ljubeznijo in sovraštvom
8. ekspr., v zvezi z nad biti v stanju, ko lahko kaj koga prizadene: nad človeštvom visi atomska vojna / nad njim visi poguba
9. preh., ekspr., v zvezi z na biti čustveno zelo navezan na koga, kaj: visi bolj na stricu kakor na očetu; kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji; zelo visi na otrocih
10. ekspr. biti negotov: vreme visi / odločitev, pojasnilo še visi
● šah. žarg. figura visi je v ogroženem položaju; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; ekspr. oči vseh so visele na njem nepremično, pozorno so ga gledali; ekspr. obleka kar visi na njem je zelo suh; viseti na lasu, na niti, na nitki ekspr. njegovo življenje visi na lasu, na niti, na nitki je zelo ogroženo; je zelo bolan; njegova služba visi na nitki je zelo negotova; ekspr. poslušalci so kar viseli na njegovi pripovedi zelo pozorno so ga poslušali; ekspr. vsa družina visi na njenih ramah za vso družino mora skrbeti ona; viseti na vratu ekspr. gostje so jim ves teden viseli na vratu bili v breme, nadlego; ekspr. policija mu visi na vratu ga zasleduje, nadzoruje; nar. viseti pri gostilničarju imeti dolg pri njem; viseti v zraku ekspr. trditve visijo v praznem, v zraku so neprepričljive, neutemeljene; ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; nad glavo mu visi Damoklejev meč je v nenehno preteči nevarnosti; vulg. vsi mi že dol visijo vsi mi že presedajo; vulg. njihova zahteva mi dol visi mi ni prav nič mar

visé

knjiž.:

vise na veji se gugati viseč

visèč

-éča -e:

telovaditi, viseč na drogu

nizko viseči oblaki

viseči uhlji

na steni viseča podoba

viseča tla

/ viseči kapnik kapnik, ki nastane na stropu kraške podzemeljske jame; viseča ključavnica obešanka; viseča omarica omarica, ki se pritrdi na steno; viseča svetilka svetilka, ki se obeša s podaljškom na strop; viseča tehtnica tehtnica za tehtanje v visečem položaju

●

viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu

♦

gled. viseča lutka lutka, ki se premika z nitmi; marioneta; grad. viseči most most, ki visi na jeklenih kablih, vrveh; viseči strop pod stropom nameščena lahka obloga za prikritje inštalacijske napeljave ali za znižanje prostora; viseči pilot pilot, ki se samo zaradi trenja opira v mehka tla; les. viseča krožna žaga nihalna krožna žaga; mont. viseči oder železna konstrukcija, ki se pri obzidavi spušča v jašek po škripcu; rib. viseča mreža stoječa mreža, ki ne leži na dnu; vrtn. viseča pelargonija bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti; bršljanka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Vlad III. Tepeš

Predlog

Vlada III. Tepeša tudi Vlad Tretji Tepeš Vlada Tretjega Tepeša samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

vlaški vladar

IZGOVOR: [u̯lát trétji tépeš], rodilnik [u̯láda trétjega tépeša] in [vlát trétji tépeš], rodilnik [vláda trétjega tépeša]

PRIMERJAJ: Vlad III. Drakula

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vôda Frazemi s sestavino vôda:
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode, kàj ne píje vôde, kalíti vôdo [kómu], kot ôgenj in vôda, kot puščáva vôde, kot ríba v vôdi, krí ni vôda, napeljáti vôdo na svój mlín, ne kròp ne vôda, nosíti vôdo v Sávo, ob krúhu in vôdi, obrníti vôdo na svój mlín, pásti v vôdo, peljáti kóga žéjnega čez vôdo, píti víno kot vôdo, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba v vôdi, postíti se ob krúhu in vôdi, potrebováti kàj kot Sahára vôdo, potrebováti kàj kot puščáva vôdo, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, precéj vôde bo šè pretêklo, precéj vôde je [žé] pretêklo, prepeljáti kóga žéjnega čez vódo, ráca na vôdi, raztápljati se kot sládkor v vôdi, [sàj] ne gorí vôda, skalíti vôdo [kómu], skočíti v vôdo, speljáti vôdo na svój mlín, speljeváti vôdo na svój mlín, [tám] za devêtimi gorámi [in vodámi], tíha vôda, topíti se kot sládkor v vôdi, trésti se kot šíba [na vôdi], utopíti kóga v žlíci vôde, [vèndar] ne gorí vôda, vihár v kozárcu vôde, vôda na mlín kóga, vôda têče kómu v gŕlo, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, zaíti v nevárne vôde, zdràv kot ríba [v vôdi], znájti se kot ríba v vôdi, znájti se v nevárnih vôdah, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vodíti1 vódim nedov. (ī ọ́)
1. iti pred kom ali s kom z namenom, da pride na določeno mesto: strežniki vodijo bolnike na preglede; voditi goste v hotelske sobe; voditi kaznjence na zaslišanje; učitelj je otroke previdno vodil proti vrhu / voditi živino na pašo, v hlev goniti
// iti s kom z namenom, da se mu kaj pokaže, razkaže: voditi obiskovalce po razstavi; voditi turiste po mestu
2. držeč koga delati, da se giblje v določeni smeri: voditi slepega človeka / voditi koga za roko, pod roko / voditi konja za uzdo
// držeč koga delati, da pride na določeno mesto: voditi koga čez trg; voditi otroka na drugo stran ceste / bolnika pogosto vodijo na sprehod
3. delati, povzročati, da kdo kam pride: otroci so pogosto vodili domov svoje prijatelje / ekspr.: radovednost ga je vodila k njim iz radovednosti je prihajal; poštarja vodi služba v vse hiše poštar ima tako službo, da prihaja v vse hiše / otroka ne vodijo več v vrtec nimajo ga več v vrtcu
4. iti v premikajoči se skupini pred drugimi: sprevod je vodil zastavonoša / kolono je vodil gasilski avtomobil
5. delati, da se kaj premika, giblje v določeno smer, ima določen položaj: kapitan je sam vodil ladjo; voditi čoln mimo čeri; voditi raketo z zemlje / dobro voditi koso, žago; spretno voditi smuči / z magnetom voditi opilke
// delati, da kaj deluje, poteka na določen način: voditi napravo; daljinsko voditi / voditi proizvodnjo z računalnikom; strokovno voditi delo
6. biti na najvišjem mestu pri usmerjanju dejavnosti
a) kake skupine, skupnosti, organizacije: voditi stranko; umetniško voditi zbor / voditi državo / delegacijo vodi znan politik / samec vodi čredo
b) kake delovne enote: voditi podjetje, šolo, tovarno / voditi prodajni oddelek
// biti na najvišjem mestu pri odločanju o poteku česa: predsednik vodi delo, priprave / sodnik vodi preiskavo / žena vodi gospodinjstvo / voditi sejo, tečaj / voditi televizijsko oddajo / voditi izlet
7. z zgledom, nasveti delati, povzročati, da kdo ravna na določen način: voditi mladino; voditi otroke tako, da se razvijejo njihove sposobnosti; duhovno, moralno voditi
8. delati, da kdo ravna v skladu z določenim ciljem: vodila ga je skrb za otroka
9. biti v določenem prostoru in imeti določeno smer: cesta vodi mimo šole; steza vodi na hrib, po slemenu; stopnice vodijo navzdol / vrata vodijo v spalnico / čez reko vodi most je; pot nas je vodila mimo starega gradu šli smo
// omogočati, da kdo
a) kam pride: cesta vodi do hribovskih kmetij; pren., ekspr. pot, ki vodi v lepše življenje
b) kaj spozna, se s čim seznani: pisec vodi bralca skozi zgodovino teh krajev / sledovi vodijo daleč nazaj
10. s prislovnim določilom delati, povzročati, da se doseže to, kar izraža določilo: vztrajno delo vodi do uspeha; pravičen boj vodi k zmagi
// delati, povzročati, da pride do tega, kar izraža določilo: žalitve vodijo v prepir / tako gospodarjenje vodi v propad
11. opravljati kako dejavnost, s katero se spremljajo določeni dogodki, spreminjanje stanja: voditi evidenco o prebivalstvu / voditi poslovne knjige
12. publ. teči, voziti pred drugimi tekmovalci: vodi mlajši kolesar; tekač je nekaj časa vodil, potem ga je nekdo prehitel
// biti glede na rezultat, točke pred drugimi tekmovalci: naši skakalci vodijo; vodi Francija pred Ukrajino; voditi z dvema točkama
// biti glede na kaj sploh pred drugimi: vodi kandidat nasprotne stranke / voditi z večino glasov
13. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: voditi s kom pogajanja; pisec je že vodil podobno polemiko sodeloval v njej; voditi zapisnik pisati
● pisar. ne vodijo dovolj računa o družbeni pomembnosti teh pojavov ne upoštevajo jih dovolj; ekspr. voditi koga za nos varati ga; publ. v modi vodita Francija in Italija sta najpomembnejši, najboljši; ekspr. tako ravnanje, to nikamor ne vodi izraža odklonilen odnos; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. vse poti vodijo v Rim isti cilj, namen se lahko doseže na različne načine
♦ aer. kontrola letenja vodi letalo daje z zemlje pilotu navodila za krmarjenje; alp. voditi navezo; gled. voditi lutko premikati jo in s tem ustvarjati videz, da je živa; kor. pri plesu vodi moški določa držo in ritem ter usmerja korake, obrate; rad. voditi oddajo neposredno sodelovati pri realizaciji radijske, televizijske oddaje; skrbeti, da oddaja poteka po določenem načrtu; najavljati in komentirati program na prireditvi; šport. voditi žogo premikati jo v določeni smeri z metanjem ob tla ali rahlimi sunki z nogami

vodèč

-éča -e

1.

deležnik od voditi:

vstopila je, vodeč za roko otroka

steza, vodeča strmo navzgor

2.

vodilen:

vodeči arhitekt tistega časa

/ dohiteti vodečega tekača

/ vodeča politična vloga

vóden

-a -o:

netočno vodene knjige

strokovno vodeno delo

♦

voj. vodeni izstrelek izstrelek, ki se z elektronskimi napravami usmerja proti cilju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vrétje -a s (ẹ́)
1. glagolnik od vreti: vretje juhe / vretje vode iz zemlje / vretje strasti / vretje v duši, srcu / vretje mošta
2. ekspr. živahno, vznemirljivo dogajanje: družbeno, revolucionarno vretje / vretje v literaturi
● star. opazovati vretje na ulici vrvež
3. biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov: kvasovke povzročajo vretje
♦ kem. alkoholno vretje
4. nar. močen kraški izvir: ustaviti se ob vretju reke / okoli gradu je mnogo vretij izvirov, studencev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vŕt -a m, mn. vrtôvi (ȓ ŕ)
1. manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline: okrog hiše je vrt; urediti vrt; iti na vrt; delati na vrtu; lep, velik vrt; vaški vrtovi; uta na vrtu; kupiti hišo z vrtom / biološki vrt na katerem se prideluje brez uporabe kemičnih gnojil in kemičnih pripravkov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela; cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt; sadni vrt sadovnjak
// ekspr. drevje, cvetje, ki raste na takem zemljišču: vrt je že ozelenel; cvetoč vrt
2. negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddih: gostje se sprehajajo po vrtu; grajski, samostanski vrt / bivalni vrt urejen za sprostitev, druženje; vatikanski vrtovi / vznes. božji vrt pokopališče; knjiž. edenski vrt raj, paradiž; star. javni vrt park; vznes. vrt miru pokopališče
// ekspr. območje posebnih naravnih lepot: Slovenija naj bi bila vrt Evrope / cvetje iz vrtov književnosti
3. posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega lokala: restavracija ima vrt; na vrtu ne strežemo / gostilniški vrt
4. s prilastkom zemljišče, na katerem se gojijo rastline, živali, zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene: botanični, pomološki vrt; šolski vrt; živalski vrt
● viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
♦ vrtn. okenski vrt okno, prirejeno za gojitev rastlin; zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vzidávati -am nedov. (ȃ)
z zidanjem trdno vstavljati kaj v zid: vzidavati spominske plošče / vzidavati okna
// z zidanjem vstavljati kaj kam kot sestavni del: vzidavati kamenje nekdanjega gradu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Wawel

Predlog

Wawla samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad na Poljskem

IZGOVOR: [vávəl], rodilnik [váu̯la]

BESEDOTVORJE: wawelski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Windsor

Predlog

2 Windsorja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Veliki Britaniji

kraj v Kanadi

grad v Veliki Britaniji

IZGOVOR: [víntsor], rodilnik [víntsorja]

BESEDOTVORJE: windsorski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zaklàd-ádasamostalnik moškega spola

spravljene dragocene stvari, zbirka
- zaklad česa
- , zaklad iz česa, od kod, od kdaj
- , zaklad pod čem, kje
- , zaklad v/na čem, kje
vir, iz katerega se kaj pridobiva, uporablja
- zaklad česa
- , zaklad iz česa, od kod, od kdaj
- , zaklad pod čem, kje
- , zaklad v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zaklétev -tve ž, pojm. (ẹ̑) ~ gradu; števn. izgovoriti ~; voj. žarg. vojaška ~ vojaška prisega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zaklétost -i ž (ẹ̑)
po ljudskem verovanju stanje zakletega: rešiti kraljeviča iz zakletosti; zakletost gradu
● knjiž. težko je razumeti njegovo zakletost v zemljo preveliko navezanost nanjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zákon Frazemi s sestavino zákon:
dívji zákon, iskáti lúknjo v zakónu, korúzni zákon, morganátični zákon, nájti lúknjo v zakónu, nèpísan zákon, zákon džúngle, živéti v dívjem zakónu, živéti v korúznem zakónu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zanesenják -a m (á)
kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela: v gradu so zanesenjaki uredili muzej; bil je zanesenjak z zelo naprednimi nazori; čustven, fanatičen, romantičen zanesenjak / gledališki, planinski, športni, tehnični zanesenjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zaostáti -stánem dov. (á ȃ)
1. zaradi počasnejšega gibanja ostati za določeno razdaljo za kom: pohiti, da ne boš zaostal; zaostati pol kilometra / nekateri ptiči so zaostali za jato
2. ostati v čem za drugimi glede na povprečno, pričakovano stopnjo: zaostati v rasti; duševno zaostati / zaostati v kulturi, razvoju
3. ne narediti česa ob dogovorjenem času ali narediti kaj glede na dogovorjeni čas prepozno: zaostati z obnovo gradu; zaostati s plačilom / zaostati z obrokom posojila
4. ne izdelati: zaostal je v petem razredu; večkrat je že zaostal / zaostati iz matematike biti ocenjen negativno
● ta ura večkrat zaostane začne kazati manj, kot je v resnici

zaostàl

-ála -o:

v rasti zaostal otrok;

prim. zaostali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zavíjati -am nedov. (í)
1. spreminjati smer svojega
a) gibanja: kolesar, ladja, voz zavija / zavijati okrog vogala
b) poteka: cesta, proga zavija
// s prislovnim določilom s spreminjanjem svojega gibanja iti, se premikati kam: letalo zavija na desno, v desno; zavijati na stransko cesto / zavijati vstran
// s prislovnim določilom s spreminjanjem svojega poteka iti, se usmerjati kam: cesta, steza zavija h gradu; reka zavija v sotesko
2. ekspr., s prislovnim določilom spreminjati smer svojega gibanja z namenom priti vmes kam drugam: na poti domov pogosto zavija v gostilne
3. delati, povzročati, da kaj v loku, krogu spreminja smer poteka: pes zavija rep / zavijati preste / zavijati komu roko na enem koncu mu jo premikati okrog vzdolžne osi / zavijati oči, z očmi od jeze
4. zaradi zaščite, zakritja dajati kaj v kaj ploščatega, upogljivega tako, da je s tem obdano: zavijati darilo, šopek; zavijati kaj v blago, papir / da se knjige ne bi umazale, jih zavija / zavijati otroka v odejo / zavijati si noge v ogrinjalo / ekspr. zaradi mraza so se čakajoči zavijali v plašče
// zaradi zaščite, zakritja tesno kaj obdajati s čim ploščatim, upogljivim: zavijati rano s povojem; zavijati si vrat z ruto
5. ekspr., v zvezi z v povzročati, da prihaja kaj v stanje, ki zmanjšuje, preprečuje vidljivost: megla zavija dolino v mrak
6. oglašati se z močnim, zateglim, neenakomerno visokim glasom: volk zavija; pes je po volčje zavijal v noč; zavijati kot lisjak
// ekspr. dajati zavijanju podobne glasove: na dvorišču je zavijala krožna žaga; bombe so začele zavijati nad njihovimi glavami / ko je zagorelo, so začele sirene predirljivo zavijati / okrog vogalov zavija veter
7. ekspr. glasno, zateglo jokati: pretepeni otrok je dolgo zavijal / zavijati od bolečin; zavijati v žalosti
8. ekspr. govoriti, izgovarjati besede, stavke z zateglimi, navadno narečnimi glasovnimi posebnostmi, značilnostmi: zavijati po dolenjsko, notranjsko / zavijati pri petju
9. brezoseb. imeti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: zavija ga po trebuhu, v črevesju; otroka je začelo zavijati
● ekspr. ne zavijaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; ekspr. v črevesju jim je pogosto zavijala lakota pogosto so bili zelo lačni; ekspr. zavijati koga v vato prizanašati mu s hudim, neprijetnim; ekspr. zavijati pogovor drugam usmerjati

zavíjati se

ekspr., z oslabljenim pomenom

izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik:

vas se zavija v tišino

/ zavijati se v molk, žalost

zavijáje

:

prispela sta na cilj, zavijaje skozi ozke ulice

zavijajóč

-a -e:

tesno se zavijajoč v plašč, je odhitel dalje

zavijajoče sirene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zidôvje -a s (ȏ)
več zidov, zidovi: zidovje poka, se ruši; debelo, kamnito zidovje; zidovje starega gradu / mesto je obkrožalo visoko zidovje obzidje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zidôvje -a s, skup. (ȏ) ~ starega gradu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zidôvje -a s

več zidov kot celota

SINONIMI:

knj.izroč. ozidje, nar. zidina, knj.izroč. zidišče

GLEJ ŠE SINONIM: obzidje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

zunánjščina -e ž (ȃ)
1. zunanja stran, površina česa: popleskati zunanjščino stavbe; freske na zunanjščini cerkve / izolirana zunanjščina avtomobila
2. celota iz okolja vidnih značilnosti stvari, osebe: spremeniti zunanjščino palače; srednjeveška zunanjščina gradu / ekspr.: z operacijo so mu polepšali zunanjščino zunanjost; dekle lepe zunanjščine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Žovnek

Predlog

Žovneka samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad pri Braslovčah

IZGOVOR: [žôu̯nek], rodilnik [žôu̯neka]

BESEDOTVORJE: žovneški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.