eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski] STALNE ZVEZE: airedalski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini
dresúrni dresúrna dresúrno pridevnik [dresúrni] STALNE ZVEZE: dresurno jahanje ETIMOLOGIJA: ↑dresura
gonìč goníča samostalnik moškega spola [gonìč] 1. kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonjač
2. srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonjač
STALNE ZVEZE: kratkodlaki istrski gonič, planinski gonič, posavski gonič, resasti istrski gonič ETIMOLOGIJA: ↑goniti
kráševec kráševca samostalnik moškega spola [kráševəc] velik dolgodlak pes belkasto sive barve, s krepkim telesom, večjo glavo, krajšim gobcem in povešenimi uhlji; SINONIMI: kraški ovčar
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz kraški ovčar, po pokrajini Kras
mastíf mastífa samostalnik moškega spola [mastíf] zelo velik kratkodlak pes rumenkaste, rjavkaste ali srebrno sive barve, s krepkim telesom, črnim gobcem, kožnimi gubami, zlasti na glavi, in manjšimi povešenimi uhlji; SINONIMI: angleški mastif
STALNE ZVEZE: angleški mastif, neapeljski mastif, tibetanski mastif ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. mastiff, prvotneje ‛ukročen, udomačen (pes)’, iz srlat. mastivus k lat. mansuētus ‛krotek’
ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár] 1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar ETIMOLOGIJA: ↑ovca
teriêr teriêrja samostalnik moškega spola [terijêr] pes navadno s srednje dolgo resasto dlako in neizrazitim čelom
STALNE ZVEZE: airedalski terier, ameriški staffordshirski terier, ameriški staffordski terier, ameriški stafordski terier, beli višavski terier, bostonski terier, črni ruski terier, irski mehkodlaki pšenični terier, irski terier, Jack Russell terier, jorkširski terier, pitbul terier, staffordski terier, stafordski terier, škotski terier, tibetanski terier, višavski terier, yorkshirski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
bulteriêr -ja m (ȇ)
močen, srednje velik mišičast pes z glavo, značilno izbočeno od temena proti konici gobca: bulterier je čvrsto grajen, mišičast in živahen pes z odločnim izrazom
gradíti -ím nedov. (ī í) 1. delati z (gradbenim) materialom, da kaj nastaja: graditi cesto, hišo, tovarno, železnico;
graditi nova stanovanja;
graditi iz trdnega materiala;
graditi v lastni režiji;
brezoseb. zdaj se veliko gradi;
graditi na črno / bobri gradijo jez; liščka gradita gnezdo / telo gradi nove celice iz beljakovin; pren. graditi lepšo prihodnost; graditi svoj značaj 2. sestavljati, tvoriti celoto iz delov: graditi ladjo;
graditi stroje / graditi kitice z različno dolgimi verzi; avtor gradi stavek pregledno in smiselno / telo gradijo različni organi 3. delati pregrado, pregrajevati: otroci gradijo potoček // deliti, ločevati: zid je gradil vrt od struge 4. publ., v zvezi z na delati, ustvarjati kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: graditi politiko na mednarodnem sodelovanju;
ta balet gradi na bogati ljudski plesni umetnosti;
graditi na veri v ustvarjalno moč množic
● ekspr. ne bom ti gradil poti ne bom te oviral pri tvojem delu, prizadevanju, hotenju; pog. na sina je veliko gradil upal je, da bo sin veliko dosegel; upal je, da mu bo sin pomagal
♦ meteor. gradi se območje visokega zračnega pritiska nastaja, se razvijagradèč -éča -e:
neutrudno delajo, gradeč tako boljše življenje; pesnik je obenem improvizator in gradeč umetnik
grajèn -êna -o:
montažno grajena stanovanja; športnik atletsko grajenega telesa; pravilno, solidno grajen; grajen iz kamna; skladba je grajena na ljudski motiviki
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
gradíti -ím nedov. grádi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, grajèn -êna; grajênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ cesto; publ. ~ politiko na mednarodnem sodelovanju delati, ustvarjati; redk. Otroci ~ijo potoček pregrajujejo; redk. graditi kaj od česa Zid ~i vrt od struge deli, ločuje; brezos. Zdaj se veliko ~i
grajèn -êna -o (ȅ é é) imeti skladno ~o telo
grajênost -i ž, pojm. (é)
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
cìmprati -am nedov. graditi, zidati: szam nakáno czimprati KOJ 1833, VI; cimprajo hiže stené BJ 1886, 6; na eto pecsino bom czimprao czérkev mojo KŠ 1771, 54; 1754, 132; pren. kaj czimprate grobe prorokov KŠ 1771, 210; verne tvoje czimpraj KAJ 1848, 164
cimprajóuči -a -e gradeč, zidajoč: csloveki czimprajoucsemi KŠ 1771, 186
cìmprani -a -e grajen, zidan: ſtirideſzét i ſéſzt lejt je czimprana eta czérkev KŠ 1771, 270
Kamnarski terminološki slovar
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Čebelarski terminološki slovar
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
prevózni čebelnják -ega -a m
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Oblika glagola – ujemanje ob decimalnem številčenjuKaj je pravilno?
V besedilu je 2,07 jezikovne napake.
V besedilu sta 2,07 jezikovne napake.
Število zadetkov: 15