izostríti -ím tudi zostríti -ím dov., izóstril tudi zóstril (ī í) 
  1. 1. narediti kaj (bolj) ostro: izostriti kopju konico
     
    ekspr. jedek smeh ji je izostril obraz dal ji je bolj ostre, stroge poteze
  2. 2. narediti kaj bolj razločno: večerna svetloba izostri grebene gor; z naravnavanjem daljnogleda je izostril sliko
    // knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: izostriti kriterije za presojo literature; slovensko vprašanje se je takrat izostrilo / podoba glavnega junaka se je izostrila
  3. 3. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev: neprestana nevarnost mu je izostrila čute; izostriti sluh, voh
    // knjiž. napraviti bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: študij mu je izostril duha; izostriti občutek za lepoto, pravico; izostriti si kritični čut

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kopnína -e ž (īknjiž.  
  1. 1. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno: daleč na obzorju se je že videla kopnina; veter je vel z morja na kopnino
  2. 2. zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: grebene je pokrival sneg, po dolini pa se je že kazala kopnina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

korála -e ž (ȃ) 
  1. 1. nav., mn., zool., v zvezah: črna korala drevesasto razrasli koralnjaki s črnim ogrodjem, Antipatharia; kamena korala koralnjaki z apnenčastim ogrodjem, ki tvorijo v tropskih morjih koralne grebene, Madreporaria; prava ali rdeča korala drevesasto razrasli koralnjaki z močnim, navadno rdečim ogrodjem, Eucorallia
  2. 2. del rdeče ali črne korale za nakit: velika izbira koral / nosila je korale ogrlico iz delov (rdeče, črne) korale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

nasékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. s sekanjem priti do določene količine česa: nasekati drva za zimo / nasekali so dva kubična metra kamenja
  2. 2. s sekanjem narediti zarezo, zareze: nasekati bruno
     
    teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili
  3. 3. pog., ekspr. natepsti, pretepsti: otroke je velikokrat nasekal; pošteno koga nasekati
    // premagati: nasekati sovražnika / na tekmovanju je vse nasekal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

opihováti -újem nedov. (á ȗ) obdajati s premikajočim se zrakom: opihovati obraz s pahljačo; opihovati si prste
// obdajati kaj s seboj: grebene opihuje mrzel veter

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

píla -e ž (í) orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov: nasaditi pilo; ostre robove je izgladil s pilo; s pilo izpiliti ključ, obroček / ploščata, trikotna pila
 
strojn. groba pila ki pusti površino hrapavo, raskavo; nožasta pila ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika; teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Število zadetkov: 6