grélo -a s (ẹ́) 1. teh. del grelne naprave, ki oddaja toploto: moč grela / vstaviti novo električno grelo; pečica z infra greli 2. star. grelnik, grelec: vključiti grelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gréti grêjem nedov. (ẹ́ ȇ) 1. oddajati, dajati toploto: peč dobro greje;
sonce že greje / kožuh, odeja greje varuje, ščiti pred mrazom / brezoseb. zunaj zelo greje je toplo, vroče// preh. povzročati občutek toplote: ogenj nas je prijetno grel; sonce ga greje v hrbet / vino ga je grelo; pren. greje nas zavest, da smo prav storili 2. preh. delati kaj toplo, segrevati: greti večerjo, vodo;
z rokami greje kozarec;
greti si roke / greti prostore z električno energijo ogrevati
● ekspr. greti gada na prsih izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; star. nenehno namigovanje ga je hudo grelo jezilo, dražilogréti se
dobivati toploto: greti se pri ognju, za pečjo; ves dan se greje na soncu / stroj se preveč greje prehitro postaja vroč; pren., ekspr. greje se v njegovi slavi in moči
grét -a -o:
bazen z greto vodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
motoglàv in motogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) star. omotičen: bil je motoglav od nemira, pijače;
kot motoglav se je opotekal / ujela je motoglavega nočnega metulja; nekaj motoglavih muh se je grelo na soncu motoglávo prisl.:
motoglavo je hodil ob palici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ogreválo -a s (á) grelnik, ogrevalnik: ogrevalo za krožnike;
svetila in ogrevala / knjiž. ogrevalo trajno žareče peči je iz litega železa grelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
razžaréti se -ím se dov. (ẹ́ í) začeti močneje žareti: kovina se v ognju razžari / plinska svetilka se počasi razžari / ekspr. nad grebeni se je razžarel blisk se je močno zabliskalo; sonce se je razžarelo kot sredi poletja je močno grelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zébsti zébem nedov., nam. zébst in zèbst (ẹ́) brezoseb. 1. čutiti mraz: zebe me;
v roke, po hrbtu me zebe;
v tej obleki te mora zebsti;
ekspr. zebe jih do kosti zelo;
zeblo me je kot psa zelo / rado jo zebe
● knjiž. v dušo, v srce jo je zeblo, ko je gledala brezdomce zelo je bila potrta, žalostna// ekspr. dobiti občutek mraza: ob misli na prihajajočo zimo me zebe 2. knjiž. biti hladno, mrzlo: pri peči je grelo, pri mizi pa zeblo;
danes zunaj zebe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.