blestéti se -ím se in blestéti -ím nedov., blésti (se) in blêsti (se) (ẹ́ í) knjiž. 1. odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se, lesketati se: znojne kaplje se mu blestijo na čelu;
rosa se blesti v soncu 2. belo odsevati: breza se blesti iz zelenja;
zidovi se blestijo v mesečini;
pren. med udeleženci se blestijo imena slavnih igralcev blestéti
vzbujati občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti: na plesu je blestela v vsej svoji lepoti; blesteti v javnosti
blestèč -éča -e:
bil je blesteč duh; njegov blesteči slog; blesteča kariera, zmaga
♦ bot. blesteči grintavec alpska trajnica z bleščečimi listi, Scabiosa lucida; prisl.: blesteče govoriti; blesteče beli zobje; bila je blesteče lepa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolomȋt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolomīt, m. der Dolomit; — prim. grintavec 2).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolomít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolomít -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolomít -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gríntavec -vca m (í) 1. apnencu podobna, zelo krušljiva kamnina; dolomit: to gorovje sestavljajo grintavec in druge kamnine 2. bot. rastlina z modrimi, vijoličastimi ali rumenkasto belimi cveti v glavicah, Scabiosa: blesteči grintavec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gríntavec -vca m z -em (í) rastl.; snov. dolomit
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gríntavec -vca
m rastlina z modrimi, vijoličastimi ali rumenkastobelimi cveti v glavicah SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
gríntavəc, -vca, m. 1) der Grindige, der Räudige, Cig., C., Valj. (Rad); — 2) das Grindkraut (scabiosa arvensis), Cig., C., Medv. (Rok.), Tuš. (R.); vrtni g. (scabiosa atropurpurea), C.; — tudi: der Mauerpfeffer (sedum sexangulare), Josch; — 3) der Dolomit, Frey. (Rok.), Erj. (Min.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gríntavec -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gríntavec -vca m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gríntavec -vca m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gríntavka -e ž (í) nar. rastlina z modrimi, vijoličastimi ali rumenkasto belimi cveti v glavicah; grintavec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
grintovec gl.
grintavec
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kokrsko ali Kokrško sedlo?V pravopisu je zapis Kokrško sedlo, ne znam si ga razložiti, zato vas prosim za pomoč. Zakaj je prišlo zapisa pridevnika na ški in ne na ski? Tudi koča je poimenova Cojzova koča na Kokrskem sedlu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pridevnik iz imen »Trenta« in »Mojstrana« – trentski ali trentarski, mojstranski ali mojstranškiPričakovala bi, da se pridevnik trentski nanaša na dolino Trento, trentarski pa na njene prebivalce Trentarje (v vseh spolih in številih seveda). In tudi, da se mojstranski nanaša na Mojstrano, mojstranški pa na Mojstrančane (takisto v vseh spolih in številih). A SP se ne strinja z mano: trentski povezuje samo s Trentom, mojstranški pa po SP ne obstaja. Zakaj (n)imam prav?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
skabióza -e ž (ọ̑) knjiž. rastlina z modrimi, vijoličastimi ali rumenkasto belimi cveti v glavicah; grintavec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
skabióza -e [ijo] ž (ọ̑) rastl. grintavec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
travnolísten -tna -o prid. (ȋ) bot., v zvezah: travnolistni grintavec rastlina s črtalastimi listi in vijoličasto modrimi cveti v glavicah, Scabiosa graminifolia;
travnolistna perunika rastlina s suličastimi listi in velikimi svetlo vijoličastimi cveti, Iris graminea
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
travnolísten -tna -o (ȋ) rastl.travnolístni -a -o (ȋ) ~ grintavec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vršác vršáca samostalnik moškega spola [vəršác] ekspresivno visoka gora ali vrh take gore
ETIMOLOGIJA: ↑vrh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.