Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

čájca -e ž (ȃ)
nar. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica2Svete in nedotakljive so bile samo tri ptice: lastovka, štorklja in grlica .. celo čajce so spadale mednje, čeprav ne vem, zakaj (M. Kranjec)
družábnica -e ž (ȃ)
1. ženska, ki je s kom, da ni sam: stara gospa bi potrebovala družabnico
// ženska, ki je s kom, zlasti zaradi zabave: v njej je imel prijetno družabnico; družabnice si izbira med najboljšimi plesalkami / grlica ji je postala ljuba družabnica
2. ženska, ki sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom: s podjetno družabnico sta odprli modni salon
3. rel. članica Marijine družbe; družbenica: Po opravilu je Ančka med zadnjimi družabnicami zapustila cerkev (F. Finžgar)
gŕlica -e ž (ŕ)
golobu podobna ptica z rdečimi nogami: grlice grulijo; drobna grlica; smeje se kot grlica; pren., ekspr. v prvih klopeh so sedele same mestne grlice
smejačíca in smejáčica -e ž (í; á)
grlica rumeno rjave barve s črno liso na zadnjem delu vratu; turška grlica
smejáti se smêjem se tudi -ím se stil. smêjam se nedov., smêj se in smèj se smêjte se stil. smêjaj se smejájte se; smejál se stil. smêjal se smejála se (á é, í, é)
1. z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi kazati zlasti veselje, srečo: ljudje so se pogovarjali in se smejali; smejati se domislicam, šalam; ob poslušanju te zgodbe so se vsi smejali; smejati se sam pri sebi; ekspr. smejati se do solz; ekspr. iz srca se čemu smejati; ekspr. smejal se je na vse grlo zelo; ekspr. smejati se skozi solze; smejati se od sreče, zadovoljstva; ekspr. smejati se za prazen nič; glasno, pritajeno, široko se smejati; ljubeznivo, nagajivo, prijazno se komu smejati; močno, zelo se smejati; rad se smeje; veselo, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se smejati; ekspr. kislo, sladko se smejati; ekspr. smejal se je, da bi skoraj počil zelo; smeje se kot grlica milo, zvonko / otrok se že smeje / ekspr.: njene oči, ustnice so se smejale; veselo se je smejal v duši / pa sem te ukanila, se je smejala; pren., ekspr. njegovo srce se je smejalo
// ekspr. posmehovati se: vsi se ti bodo smejali; smejal se je njeni nerodnosti, zadregi
2. pesn. svetiti, sijati: na nebu se je smejalo sonce; zvezde so se smejale visoko nad nami / trate so se smejale v soncu so bile obsijane od sonca / kamor si pogledal, se je smejalo pisano cvetje je bilo
// z dajalnikom kazati se v privlačni podobi: z veje se mu je smejalo zrelo jabolko; v daljavi se mu je smejalo mesto; pren. prihodnost se mu je prijazno smejala
● 
nižje pog. temu bi se še krave smejale to je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; ekspr. sreča se mu je smejala doživljal je uspeh, uspehe, navadno brez svojih zaslug; knjiž., ekspr. zunaj se je divje smejal veter je dajal smehu podobne glasove; ekspr. oče se je smejal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk se mu smeje predrzno, nesramno; ekspr. v obraz se mu je smejal ni prikrival posmeha, smeha; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je vesela, srečna; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka; preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje človek se lahko zares veseli šele končnega uspeha
túrški -a -o prid. (ú)
1. nanašajoč se na Turke ali Turčijo: turški narod / turški športniki / turški predsednik
// nanašajoč se na staro Turčijo: turški imperij / turški paša, sultan / turški vpadi / turški časi časi turških vpadov
2. v zvezi turški nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, bot. brkati nagelj:
● 
turški polmesec simbol muslimanske vere; pog. biti izmučen, zbit kot turška fana zelo; turška kopel vroča zračna kopel, ki ji sledi masaža in tuširanje; turška sablja sablja z zelo zakrivljenim rezilom; ekspr. turška vera muslimanska vera, islam; turško stranišče stranišče na počep
♦ 
anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; bot. navadna turška detelja krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis vicifolia; turška lilija rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov; turška kava kava, ki se kuha navadno s sladkorjem in servira z usedlino; jezikosl. turški jeziki jeziki, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki; vrtn. turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna; zool. turška grlica grlica rumeno rjave barve s črno liso na zadnjem delu vratu, Streptopelia decaocto
zagrúliti -im dov., zagrulíla tudi zagrúlila (ú)
1. oglasiti se z glasom grugru: golob, grlica zagruli
// ekspr. dati gruljenju podobne glasove: otrok se je zasmejal in zagrulil
2. ekspr. prijazno, dvorljivo reči, povedati: poljubil jo je in ji nekaj nežno zagrulil

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

gŕlec -lca m z -em živ. (ȓ) |samec|
gŕlica -e ž (ŕ)
gŕlčev -a -o [lə] (ŕ)
gŕličin -a -o (ŕ)
Gŕlica -e ž, stvar. i. (ŕ) |slovenska revija|
smejačíca -e ž (í) |grlica|
zagrúliti -im dov. -il -íla tudi zagrúlila; zagrúljenje (ú) Grlica ~i

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

gŕlica -e ž
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik turška grlica
GLEJ ŠE: ženska

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

gŕlica -e ž
gŕlo -a s

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

dromljeváti, -ȗjem, vb. impf. girren: grlica poje, drobno dromljuje, Npes.-Vraz; — prim. dromljati.
gółčati, -ím, vb. impf. sprechen, reden, Cig., Jan., vzhŠt., ogr.-C.; — slavec golči, die Nachtigall schlägt, C.; grlica golči, die Taube girrt, BlKr., C.; — schwätzen: tiho bodi! kaj pa golčiš! Jurč.; — dröhnen, tönen, Štrek.; tosen (o gromu), Rez.-C.
gŕčati, -ím, vb. impf. knurren: pes grči, Z., C., Staro Sedlo-Erj. (Torb.); medved grči, der Bär brummt, C.; Kaj tam grče, kaj tam zvone? Preš.; murren, Štrek.; — girren: grlica grči, BlKr., C.; schnurren, Cig.; röcheln, Cig.; rollen, rasseln, Mur., Fr.-C.
grlẹ́ti, -ím, vb. impf. girren: grlica grlí, C.
gŕlica, f. 1) die Turteltaube (columba turtur); — laška g., die Lachtaube, Cig.; — 2) neka hruška, Rihenberk-Erj. (Torb.); — 3) die Peitschennestel, das Peitschenöhr, die Schlinge an der Peitsche, SlGradec-C., Trst. (Let.).
gŕličica, f. dem. grlica, Mur., Prip.-Mik.
ptútika, f. = grlica, Mur.
tŕkati, tȓkam, vb. impf. klopfen, pochen; na okno, na vrata t.; — iti in t., kleinschrittig gehen, C.; — grlica trka (girrt), C.; — stoßen, anstoßen: s kozarci t.; s pirhi t., Gor.; (prim. turčati); — mit den Hörnern stoßen (vom Kleinvieh), Cig.; t. se, sich stoßen; ovni, kozli se trkajo; — luna ga trka, er ist mondsüchtig, C., Notr., Gor.; — ali te luna trka? bist du verrückt?
túčati, -am, vb. impf. girren, C.; grlica tuča, C.
tútati 2., -am, vb. impf. 1) auf einem Horn blasen, tuten, düten, Cig.; — 2) (o grličjem petju); grlica ziblje in tuta, LjZv.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

gr̀lica -e ž grlica: Nedáj zvirini duse grlicze tvoje TA 1848, 60; dáli bi áldov eden pár grlicz KŠ 1771, 169

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

grlica [gŕlica] samostalnik ženskega spola

ptica grlica, LATINSKO: Streptopelia turtur

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

grlica -e ž grlica: garliza im. ed. ſe je shlishala pejti ǀ kaj dobriga inu veſſeliga s' ſabo perneſſe shtima te garlize rod. ed. ǀ Sherjali, Garlize im. mn., lastuze, inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu shuga mres ǀ aku ta greshni zhlovek hozhe ſa adpushajne ſvojh grehou offrat kakushno tizo, ima garlice tož. mn., ali pak golobe, inu nikar druge tize offrat ǀ li garlce tož. mn., inu golobe

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

gerbica gl. grlica ♦ P: 1 (MTh 1603)

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

grlicaˈgr̥lėca -e ž

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Poimenovanja ljudskih glasbil

Zanima me, ali naj ohranim poimenovanje izdelovalca glasbil ali naj zapišem, kot se mi zdi prav: žvrgolc – žvrgolec, drumlica – drumljica, fičefaj – fičafaj, čivink? Kako predlagate vi?

Terminološka svetovalnica

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Zabodeni golob
Zanima me, če bi bilo za vrsto golobov z latinskim imenom Gallicolumba luzonica ustrezno slovensko poimenovanje grlica krvavečega srca . Za omenjeno vrsto ptičev je značilna rdeča lisa na sredini belih prsi, ki spominja na rano. Angleško poimenovanje vrste je Luzon Bleeding-heart in nemško Dolchstichtaube . Postavlja se tudi vprašanje, ali je bolj ustrezno poimenovanje grlica ali golob . Kaj je torej razlika?
Število zadetkov: 31