betíčast -a -o [bət] prid. (í) ki ima betico, betič: betičast cepec;
betičasta palica
♦ bot. betičaste gobe gobe, ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceaebetíčasto prisl.: betičasto zadebeljena palica
brádovec -vca m (á) bot. grmičasto razrasel lišaj, ki visi s suhih vej, Usnea barbata
črnílec -lca [u̯c] m (ȋ) - 1. nekdaj obrtnik, ki črni, barva usnje: strojarji, barvarji in črnilci
- 2. bot. grmičasto razrasla rastlina s cveti v gostih klasih, Melampyrum: njivski črnilec
glívec -vca m (ȋ) bot., v zvezi borov glivec užitna, grmičasto razrasla goba rumene barve, Sparassis crispa
góba -e ž (ọ́) - 1. rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom: nabirati gobe; zastrupiti se z gobami; hiše so rastle kakor gobe po dežju / strupene, užitne gobe / dušene gobe; gobe v smetani
♦ bot. betičaste gobe ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae; cevaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi; cevarke; lističaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae
// v zvezi kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah: brusi in kresilne gobe; tleča kresilna goba
// navadno v zvezi hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les: v stanovanju se je pojavila hišna goba
// mn., star. gobavost: zboleti za gobami - 2. kar je po obliki podobno gobi: goba za krpanje nogavic / atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe
- 3. prožen, luknjičast predmet, ki vpija vodo: ožeti gobo; pomočiti gobo v vodo; brisati tablo z gobo; pije ko goba / šolska goba / morska, plastična goba
- 4. ekspr. kdor popije veliko alkoholnih pijač: pij, saj vem, da si goba / kot psovka molči, goba pijana
● ekspr. gobo ima v želodcu zelo dosti pije; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. premoženje je šlo po gobe je propadlo; ekspr. govori, ko da se je norih gob najedel zelo zmedeno, neumno
gríva -e ž (í) - 1. dolga žimasta dlaka na vratu nekaterih živali, zlasti pri konju: česati, striči konjem grivo; črna griva; konjska, levja griva / potapljati konja po grivi; pren., ekspr. vlak s plamenečo grivo; grive oblakov
// ekspr. dolgi, gosti, navadno neurejeni lasje: grivo bi si pa že lahko malo pristrigla; fant s črno grivo / stresala je grivo rumenih las - 2. knjiž. zavihan, razpenjen vrh vodnega grebena: valovom se delajo grive; bele grive valov
- 3. nar. strmo travnato pobočje: streha bajte se je skoraj dotikala grive; pasel je ovce na zeleni grivi
// travnat rob, vzpetina: namestiti mitraljez ob grivi; griva ob poti / dekleta so posedla po mehki grivi travi
// nezoran, travnat del med njivami; meja: kupil je zelnik ob svoji njivi in zoral vmesno grivo
♦ bot. rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava
lisíčji -a -e prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na lisice: košat lisičji rep; lisičja dlaka; lisičje bevskanje, lajanje / lisičje krzno / lisičji brlog / lisičja kučma
// tak kot pri lisici: glava te živali je lisičja / ekspr. imeti lisičji obraz - 2. ekspr. zvit, prebrisan: on je ves lisičji / lisičji nasmeh, pogled; njegove lisičje oči
● lisičji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom
♦ bot. lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje
lisíčje prisl.: lisičje se zasmejati; (po) lisičje se je izmuznil; lisičje rjav; biti lisičje zvit
medvédji -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na medvede: medvedji kožuh;
medvedja šapa;
medvedje brundanje / medvedji brlog / njegovi medvedji koraki; imel je medvedjo moč; fantovo medvedje obnašanje okorno, nerodno
● ekspr. napraviti komu medvedjo uslugo napraviti komu kaj, kar mu bolj škoduje, kot koristi; poljud. medvedji parkeljci ali medvedje tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena grivamedvédje prisl.: medvedje je zagodrnjal; prav po medvedje se je prestopal; medvedje močen
medvédov -a -o prid. (ẹ́) - 1. nanašajoč se na medvede: medvedov brlog; biti oblečen v medvedovo kožo
- 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje
- 3. nar., v zvezi medvedova hruška plod gloga: nabirati medvedove hruške
● poljud. medvedovi parkeljci ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen
párkeljc -a [kəl] m (ȃ) - 1. manjšalnica od parkelj, kopito: srnini parkeljci; sledovi parkeljcev v snegu
- 2. poljud., v zvezi kozji parkeljci lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, strok. kovačnik: razcveteli kozji parkeljci
● poljud. medvedji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva
razrásel -sla -o tudi razrástel -tla -o [əu̯] prid. (ā á) - 1. ki ima več poganjkov, vej: grmičasto razrasel plevel; lepo razraslo drevo
- 2. ki se rastoč razširi: ob poti razraslo robidovje / do oči razrasla brada; prim. razrasti se
rumèn -êna -o prid. (ȅ é) ki je take barve kot rumenjak ali limona: rumen cvet;
rumena bluza;
šopek belih in rumenih narcis;
rumeno klasje, listje;
bledo, rjavo, svetlo, zelenkasto rumen;
slamnato, zlato rumen;
rumen kot kanarček, vosek;
rumeno-črna zastava / rumena barva / rumeni zlatniki; pesn.: rumena zarja; rumeno sonce / koncert za rumeni abonma abonma z vstopnicami rumene barve; žarg.: na semaforju se prižge rumena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni skorajšnjo spremembo glede prepovedi ali dovolitve prometa v določeni smeri; utripajoča rumena luč (na semaforju) // ki je temu podobne svetle barve: rumeni lasje; papir je bil od starosti rumen; rumena svetloba; krompir z rumenim mesom; ekspr. piti rumeno vino / bolnik je bil rumen v obraz; rumen od strahu bled; voščeno rumene roke / Rumeno morje // ki ima plodove ali gomolje take barve: rumeni krompir; rumeni muškat; rumena koleraba
● star. rumen denar zlat denar; publ. rumeni kontinent Azija; žarg., avt. rumeni pas vozni pas za avtobuse, taksije in vozila s prednostjo, ločen z rumeno, navadno neprekinjeno črto; nar. ti si pa res rumen neumen, nespameten; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase; zastar. rumeno lice rdeče; slabš. črno-rumena monarhija Avstro-Ogrska
♦ agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti; anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; antr. rumena rasa; bot. rumeni lan rastlina z ostrorobim steblom in rumenimi cveti v socvetju, Linum flavum; rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava; fot. rumeni filter rumenica; les. rumena pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti hrastovine in lesa iglavcev; med. rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi na etapnem tekmovanju vodeči kolesar; voj. rumeni našitki našitki, ki označujejo podoficirske čine; zool. rumeni strnadrumêno prisl.: rumeno se lesketati; rumeno zapečena skorja / piše se narazen ali skupaj: rumeno lisast ali rumenolisast; rumeno rjav; rumeno zelen
● ekspr. na travniku je vse rumeno zlatic zelo veliko
rumêni -a -o sam.: zmagali so rumeni; dekle v rumenem
táca -e ž (á) - 1. spodnji del noge nekaterih sesalcev: pes je ležal z glavo na tacah; mačka zamahne s taco po hrošču / medved se je postavil na zadnje tace noge; odtisi pasjih tac; tapkanje tac / kot kletvica pasja taca, kakšna vročina
- 2. slabš. noga, roka: taca ga boli; težko najde čevlje za svoje tace; držal je kozarček v tresočih se tacah
● slabš. izteguje tace po očetovih žuljih prilašča si, hoče si prilastiti očetovo premoženje; ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; nar. pritiskati na taco pri kolovratu nožno gonilo, stopalnik; poljud. medvedje ali medvedove tace užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; poljud. medvedove tace travniška rastlina z velikimi listi in belimi cveti v kobulih, strok. navadni dežen; zajčja taca nekdaj blazinica za pudranje iz zajčje kože
♦ etn. morska taca narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro; teh. taca široka podporna ploskev na spodnjem delu nosilne priprave
táčka -e ž (á) - 1. manjšalnica od taca: psiček z belimi tačkami / zajec se je postavil na zadnje tačke noge; odtisi mačjih tačk / plašč iz lisičjih tačk iz lisičjega krzna s spodnjega dela nog
// naučil je psa dajati tačko dvigniti tačko tako, da se lahko prime kot v pozdrav
// kot ukaz psu daj tačko - 2. ljubk. nogica, rokica: rožnate tačke dojenčka
- 3. del šivalnega stroja, ki pri šivanju drži blago: dvigniti, spustiti tačko; potisniti rob pod tačko; tačka in čolniček
● poljud. medvedje ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva
zájčji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na zajce: zajčji uhlji; zajčja dlaka / zajčje krzno; zajčje meso / zajčji mladiči / zajčji hlevček / posmehovali so se mu zaradi njegove zajčje narave / otrok z zajčjo ustnico prirojeno preklano zgornjo ustnico
● poljud. zajčji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi
♦ bot. zajčji mak rastlina s pernato deljenimi listi in rdečimi ali rumenimi cveti, Adonis; zajčja deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih, Oxalis acetosella; lov. zajčje večalo piščalka, ki posnema glas zajca v stiski, za vabljenje živali, zlasti lisice