grobár -ja m (á)
1. kdor koplje grobove: opravljal je službo grobarja; pren., knjiž. sam je bil grobar svoje časti
2. zool., v zvezi navadni grobar hrošč, ki leže jajčeca v mrtvo žival in jo potem zakoplje, Necrophorus vespillo:
grobokòp -ópa m (ȍ ọ́) star. grobar: grobokop je imel tisti dan veliko dela / sebičnost je grobokop naših skupnih koristi
kŕstar -ja m (ȓ)
izdelovalec krst: krstar in grobar
pokópič -a m (ọ̑) 1. nar. prekmursko grobar: pokopič je izkopal nov grob / nepokopani mrtveci so privabili celo jato črnih pokopičev krokarjev, vran2. nar. vzhodnoštajersko pogrebec: pokopiči so se razšli