Tiskanje

baloh, m. großer Laubbausch, Fr., Ptuj-C.; — prim. bala (?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

bezati 2., -am, vb. impf. hinundherrennen (vom Rindvieh, wenn es bei großer Hitze von Bremsen gestochen wird), biesen, Jan., Zilj.-Jarn. (Rok.), Bolc-C.; krave so bezale, C.; — prim. bezgati, bezljati, in nem. biesen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

bradurína, f. ein großer Bart, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

bremę̑njak,* m. großer Rückenkorb, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

bútarnik, m. 1) großer Rückenkorb, Gor.-M.; — 2) motvoz, s katerim se zvezuje butara, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

čelák, m. ein Mann mit großer Stirn, C.; tudi: žival s širokim čelom, DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

čelàt, -áta, adj. mit großer Stirn, Dict., Cig., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

čȏłn, m. 1) der Kahn; = ladja: razbijaš čolnove na morju, Trub.; — 2) die Mulde, großer Trog (z. B. zum Abhaaren der Schweine, zur Bereitung des Mörtels u. dgl.) vzhŠt.-C.; — 3) das Weberschiffchen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

črẹpǫ̑n, m. großer Topf, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

črẹ̀z,* I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.-Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.-Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija-Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn-Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

dež -ja samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

dež -ja/-a (dež, daž) samostalnik moškega spola

1. padavine v obliki vodnih kapelj; SODOBNA USTREZNICA: dež

1.1 mn. dolgo časa trajajoči ali ponavljajoči se dež; SODOBNA USTREZNICA: deževje

2. s prilastkom velika količina česa padajočega, razsipajočega se; SODOBNA USTREZNICA: dež

FREKVENCA: 205 pojavitev v 20 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

drẹ́ti, dérem, vb. impf. 1) reißen; črevlje d., Cig.; mrežo d., C.; šoto d., Torf ausstechen, Cig.; zobe d., Zähne reißen, ausziehen; — skodle d., Schindeln reißen, Z.; zgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; dere me, ich habe den Durchfall, Cig.; — 2) schinden, die Haut abziehen; na meh d., den Balg abstreifen, so dass er als Schlauch verwendbar ist, Cig.; kravo s svedrom dreti, eine Sache verkehrt in Angriff nehmen, Npreg.-Cig.; — pren. bedrücken, schinden, ta nas dere! der zieht uns aus! Z.; — 3) sich mit großer Gewalt schnell fortbewegen, reißen, reißend strömen; reka dere po pečinah; veter dere, der Wind reißt, Cig.; — rennen, stürzen; veliko sveta dere za njim, viel Volk rennt ihm nach, C.; vse je vkup drlo, alles Volk lief zusammen; sovražniki naprej derejo, die Feinde dringen vorwärts; — d. jo, rennen: to sta jo drla! UčT.; — 4) d. se, kreischend schreien, plärren; sraka, šoja se dere, mačke se dero; ves dan se dere otrok; d. se nad kom, keifen, Cig.; na vse grlo se dreti, aus vollem Halse schreien, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

drẹvę́nka, f. 1) ein Getreidemaß (der Metzen), Habd., M., vzhŠt.; — 2) ein großer Korb, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

drobȃvs, m. großer Brocken, Mur., Cig., C., Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

dúkəlj, -klja, m. hoher, oben verengter Topf (Milchtopf), Mur., vzhŠt., ogr.-C., Raič (Let.); großer Trinkbecher, ein Humpen, vzhŠt.-C.; — "kar nima pravilne oblike, bodi si posoda, bodi si človek", Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

galijǫ̑t, m. 1) = galeot, Jan.; galeja polna galijotov (galjotov), Jsvkr.; — 2) großer, ungeschlachter Mensch, Cig., (galjot), Mur., Met., Notr.; kot smreka velik g., (galjot) Erj. (Izb. sp.); — kričiš, kakor galijot, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

glaváča, f. 1) die Großköpfige, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); — 2) großer Kopf (zaničlj.), C.; — 3) = kapelj, Cig.; — 4) neka vinska trta, Ip.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

glavína, f. 1) großer Kopf, Jan.; glej ga no, glavino! Jan. (Slovn.); — 2) das Kopfstück, das Fleisch oder die Haut vom Kopfe; — 3) der Hauptstamm eines Baumes, Z.; — das Hauptscheit, als Unterlage beim Heizen, Z.; — 4) der Hutgupf, Rez.-C.; — 5) die Radnabe; — 6) der Tuchrand, Lašče-Levst. (Rok.); — 7) das Capital, Ist.-C.; — das Stammvermögen, Levst. (Pril.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

glavina [glavína] samostalnik ženskega spola

velika glava
štor, parobek, veliko poleno v peči

PRIMERJAJ: glavnja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

glavȗra, f. ein großer Kopf, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

gospọ̑d, m. der Herr (als Standesperson); velik g., ein großer Herr; gospoda se delati, den Herrn spielen; ti gospod, jaz gospod, kdo bo pa konja sedlal? Z.; gospod po kosilu lačen, Titel ohne Mittel, Cig.; gospod! mein Herr! gospodje! meine Herren! milostljivi gospod! gnädiger Herr! pri gospodu župniku, beim Herrn Pfarrer (tudi se govori: pri gospod-župniku, Mik.); — po gospoda poslati, den Priester zu einem Kranken holen lassen; stari, mladi g., der Pfarrer, der Kaplan, Goriš.; — = Bog: Gospod z vami! — der Herr = Gebieter; tukaj sem jaz gospod; gospod črez vse gospode; (gen., dat., acc. sing., acc. pl. gospodi, Trub.-Mik., Krelj-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

grábljenəc, -nca, m. ein großer Rechen mit sieben Zähnen, der beim Dreschen verwendet wird, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

hlapčǫ̑n, m. großer Knecht (zaničlj.), Mur., Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

hlǫ́d, m. 1) abgesägter dicker Baumstamm; der Sägeblock, Cig., Jan.; — großer Pflock; hlode zabijati v zemljo; — 2) der Pflugbaum, Cig., Vrt.; hlǫ̑d, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

igrȃvəc, -vca, m. der Spieler; hud i., ein großer Spieler, Cig.; — gledališki i., der Schauspieler, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

indúh, m. großer, ungeschlachter Mann, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kadilnik [kadȋlnik] samostalnik moškega spola

posoda za žerjavico
velik kotel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kamen -mena/-mna samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kȋj, m. 1) ein großer Holzschlägel, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Gor., Št.; — die Keule, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Maiskolben, Gor.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kipẹ́ti, -ím, vb. impf. aufwallen, aufsprudeln; beim Sieden überlaufen: mleko kipi; — sveča kipi, die Kerze rinnt, C.; — branden (o morju); — aufgehen (o testu), Jan.; — aufschwellen, Cig.; mrliči začno k., Pohl. (Km.); — kvišku k., emporragen (o gorah), Jan., nk.; — jeza mu je kipela v srcu, der Zorn bestürmte sein Herz, Cig.; vse je kipelo v njem, er war in großer Aufregung, Cig.; duh ji kipi v nebo, erhebt sich, Ravn.; — in reichlichem Maße hervorkommen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

klẹ̑ščnik, m. 1) großer Vorderzahn, Cig., M.; mlečni kleščniki, Nov.; — 2) = dlesk, C.; — 3) oni kolček na plužni, za katerega drži pri oranju kleščar, Gor.; — prim. klešče 3).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

klobúk, m. 1) der Hut; k. na glavo dejati, sneti, den Hut aufsetzen, abnehmen; — železni k., der Helm, C., Jan.; k. Boga očeta, (neko ozvezdje), Pjk. (Črt. 260.); — 2) die Deckgarbe auf Mandeln, C.; — der Destilierhelm, Cig.; kotlov klobuk, der Helm der Brantweinblase, DZ.; — der Dachstuhl, Cig.; — 3) der Glockenmantel, Cig.; — 4) die Blase auf einer Flüssigkeit, Cig.; klobuk se dela na mleku, (kadar vre), jvzhŠt.; — die Essigmutter, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — na nekaterih jedeh se dela klobuk, t. j., prevlečejo se z nekako mreno po vrhu, Tolm.-Štrek. (Let.); — 5) morski klobuki, Quallen (medusae); navadni morski k., die gewöhnliche Ohrenqualle (aurelia aurita), Erj. (Ž.); osipni k., die Wurzelqualle (rhizostoma Cuvieri), Sesljan pri Divinu-Erj. (Torb.); — 6) eine Art großer Schwamm, Rez.-C.; — zlati k., der Türkenbund (lilium martagon), Cig., Tuš. (B.); — črni k., die Käsepappel (malva rotundifolia), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kobíla, f. 1) die Stute; čistokrvna k., die Vollblutstute, Cig., Jan.; — psovka nerodnemu človeku; — 2) ein Gestell oder Gerüst mit drei oder vier Füßen, der Bock: die Bohrbank, die Falzbank, die Schneidebank, der Reifstuhl u. dgl., Cig.; klado na kobilo položiti (kadar drva žagajo), Levst. (Zb. sp.), Dol.; der Fügebock, Jan.; hölzerner Aufladebock, Z.; der Dengelstuhl: = stol s klepalom (babico), Levst. (Rok.); — 3) das Brückenjoch, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; der Sattel (in den Hüttenwerken), Cig.; — großer umgestürzter Fels, C.; — 4) der Zwiesel, Cig.; — 5) dürrer Weinrebenast, der Weinrebenknorren, vzhŠt., ogr.-C.; — der Tucker bei der Rebe = šparon, konjič, C.; — 6) = mrzlica, das Fieber, Cig., C.; — 7) siva k., = kobilar, der Pirol (oriolus galbula), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

korbáča, f. großer Korb, Mur., Volk.-Pjk. (Črt.)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kostáča, f. großer Knochen, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kračǫ̑n, m. ein großer Zapfen, Z.; — die Thürangel, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

krebúljica, f. der Kerbel (anthriscus), Mur., Jan.; repična k., gemeiner Kerbel (a. vulgaris), Medv. (Rok.); — repínčasta k., Z.; velika k., großer Kerbel (a. sylvestris), Medv. (Rok.); — omamna (pijana) k., der Kälberkropf (chaerophyllum), Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

krǫ̑pnik 1., m. pisker za krop, großer Kochtopf, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kropnjáča, f. großer Kochtopf, Mur., Mik., vzhŠt.; narede si iz kropnjače boben, Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kupa -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kuščar [kȗščar] samostalnik moškega spola

angina
zelenec, kuščar, LATINSKO: Lacerta viridis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

lončína, f. großer Topf, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

lúndər, -dra, m. 1) die Haarzotte, C.; — 2) zottiger Ziegenbock, C.; — 3) großer, magerer Mann, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

lȗžnik 1., m. der Laugenkessel, Cig.; der Laugentopf, überhaupt ein großer Topf, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

mȃr, I. adv. 1) m. mi je koga, česa, ich kümmere mich um jemanden, etwas, es kümmert mich jemand, etwas; najemniku ni mar ovac; kaj je tebi tega mar? was geht dies dich an? tega mi ni mar, das interessiert, kümmert mich nicht; dela mu ni bilo mar, Levst. (Zb. sp.); mar vam bodi božjega glasa, kümmert euch, gebt acht auf Gottes Stimme, Ravn.-Mik.; kaj mi je brata mar! Bruder hin oder her, Cig.; — Ni rožam mar cvetet', Preš.; — mar me je koga, česa; malo ga je zasmehovavcev mar, er kümmert sich wenig um die Spötter, Ravn.-Mik.; — mar mi je za koga, kaj; najemniku ni mar za ovce, Cig.; komu je kaj mar za to? wer hat sich darüber aufzuhalten? Cig.; — mar mi je kaj; to tebi nič mar! das geht dich nichts an! to bodi tebi mar! das ist deine Sache! Cig.; mar mi je to! (iron.) als ob mir etwas daran gelegen wäre! M.; komur je zdravje mar, wem die Gesundheit lieb ist, Cig.; učenje mu ni nič mar, Polj.; — na m. mi pride, es kommt mir in den Sinn, C.; rekel mi je nekdo, pa mi ne pride na mar, kdo, Polj.; na mar mi hodi kaj, es drängt sich mir ein Gedanke auf, ich denke an etwas, ich habe ein Verlangen nach etwas, Polj.; v mar mi je kaj; v mar mi ni bilo, da je petek, ich dachte nicht daran, dass, Polj.; le igrače so mu v mar, Polj.; v mar jemati, berücksichtigen, Cig., Z.; — 2) lieber, vielmehr, eher; kaj bi se učil, mar se igram! was soll ich lernen! lieber spiele ich! kaj bi čakal! mar odidem; mar molčati, kakor opravljati, lieber schweigen als verleumden, Cig.; mar bi bil šel! du hättest lieber gehen sollen; učen ali mar velik mož, ein gelehrter oder vielmehr ein großer Mann, Cig.; ni dobička, mar izguba, C.; — II. màr, conj. v vprašalnih stavkih: denn, etwa; je mar pri Bogu kaj nemogočega? Ravn.-Mik.; se mar grozdje po trnju bere? Ravn.-Mik.; ali mar ne veš? C.; — prim. stvn. māri: unmāri, gering geachtet, gleichgiltig, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

mȃža 2., f. ein großes Bündel, vzhŠt.-C.; ein großer Sack, Dol.-Levst. (Rok.); ein Sack von 2—3 Metzen, C.; — prim. madž. mazsa, der Centner, = hs. maža, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

mę́ra, f. das Maß; Na mero ta ujec tvoj ima srebra, zum Messen (nicht zum Zählen), Preš.; pet vaganov dobre mere (gut gemessen); mere in uteži, Maße und Gewichte; mokra m., das Flüssigkeitsmaß, Z.; votla m., das Hohlmaß, Vrt., DZ.; dolgostna m., das Längenmaß, nk.; obodna m., das Spannmaß, DZ.; razalna m., das Streichmaß, DZ.; valjasta, skrinjasta, okvirasta, nečkasta m., das Cylinder-, Kasten-, Rahmen-, Kippmaß, DZ.; kotna m., das Winkelmaß, Cel. (Ar.); — skupna m., das gemeinschaftliche Maß, Cel. (Ar.); novčna m., der Münzfuß, Cig. (T.); goldinarska m., der Guldenfuß, Cel. (Ar.); desetinska m., das Decimalmaß, Jan. (H.); mero si vedeti, sich mäßigen, Cig., UčT.; otrok, kateri si ve mero pri jedi, Ravn.; ne ve si mere, er kann sich nicht mäßigen, Cig.; mero imeti, Maß halten, Cig.; črez mero, unmäßig, im Uebermaß; z mero, mit Maß, mäßig; v mero piti, mit Maß trinken, Z.; v mero, nach dem Maße, genau, Vrt.; srednjo mero, mittelmäßig, ziemlich; po nobeni meri, auf keine Weise, Cig.; po meri, nach Maßgabe, DZ.; — hudodelnik, hudobnež stare mere = ein großer Missethäter, ein Erzbösewicht, Levst. (Zb. sp.), jvzhŠt.; — v eno mero = v eno mer, in einemfort, Cig.; — das Metrum: daktilska, trohejska m., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

mę̑rnik, m. 1) ein Gefäß zum Messen des Getreides (gew. = 1/2 Metzen), der Scheffel; pet mernikov pšenice; ima denarjev na mernike = er hat Geld in großer Menge; Bom priženil z ženo črno, Penezov na mernike, Preš.; — 2) der Messtag: tisti dan, kadar se na tehtnici meri mleko, ki ga posamičen kmet od svoje živine daje v skupno gospodarstvo, Bolške planine-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

množȋnoma, adv. in großer Menge: knjižico množinoma med svet spraviti, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

možína, m. starker, großer Mann, Jan., vzhŠt.-C.; velik, trebušen možina, Levst. (Zb. sp.); — ein tüchtiger, biederer Mann, der Ehrenmann, Jarn., vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

mrȃznica, f. 1) fieberhafte Kälte, Ljub.; — 2) der Eisnebel, der Frostrauch, V.-Cig., Jan., C., UčT., Gor.; ves dan se po Ljubljani mraznica vlači, Ljub.; — 3) mraznice, einzelne, bei großer Kälte in der Luft herumfliegende, kleine Schneeflocken: mraznice naletavajo, Gor.; — 4) das Glatteis, C.; — 5) neko jabolko, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

mrmulíka, f. großer Goldklee, gelber Hopfenklee (trifolium agrarium), Dol.-Cig., Nov.-C., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nogáča, f. 1) ein großer Fuß, Štrek.; — 2) der Fuß eines Stuhles, Tisches u. dgl., ogr.-C.; — 3) pl. nogače, das Fußgestell der Stampfe, C.; — 4) pl. nogače, die Stelzen, C.; — 5) das Spinnrad, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nogánja, f. ein großer, unförmiger Fuß, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nórəc, -rca, m. 1) der Narr; — norca (norce) si delati iz koga, aus jemandem einen Narren (Narren) machen; (pogostoma: norca [norce] se delati); za norca imeti koga, jemanden narren, zum Narren haben; norec ga lomi, er ist muthwillig, Mur., Cig.; to ni po norcu, das ist nicht übel, C.; — 2) norci, Possen: norce uganjati a. briti, Possen reißen; = norce pasti, Mur.; norce moliti komu, jemanden zum Besten haben, Jan.; po prazne norce iti, in den April geschickt werden, Vod. (Nov.); v norcih kaj reči, im Scherze etwas sagen, Gor.; Mi 'mamo resnico, Mi 'mamo norce, Npes.-Schein.; — 3) der Schlegel, Pot.-M.; = veliko kovaško kladivo, Z., Posavje-Erj. (Torb.), Zora; — 4) der Knebel an einer Kette, Cig., Valj. (Rad); — 5) die Rübenlampe, Cig.; — 6) ein großer Strohhut aus gewöhnlichem Stroh, Dol.; — 7) eine am Aehrenende zusammengebundene Garbe, Gor.; — 8) das Vorhemd, C., Nov., Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nosáča, f. ein Weib mit großer Nase, Mur., Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

obla

-e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

oblástən, -stna, adj. 1) mächtig, gewaltig, Jarn., Cig., Jan.; oblasten gospod, ein gar großer Herr, jvzhŠt.; — gebieterisch, herrisch, anspruchsvoll; oblastno govoriti, hoditi; oblastno vedenje; — 2) befugt, competent, Cig., Jan.; za to oblastni uradnik, DZ.; dela, kakor bi bil sam tega oblasten, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

obsę́žnost, f. der Umfang, Pohl.-Valj. (Rad); — großer Umfang, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

obšírnost, f. großer Umfang, große Ausdehnung, Cig., C., nk.; die Ausführlichkeit, die Weitschweifigkeit, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

parȋzar, -rja, m. 1) der Pariserwagen (großer, starker Lastwagen), Slom.-C., SlN.; — 2) der Wolfsfuß (lycopus europaeus), Ip.-Erj. (Torb.); — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

plida, f. großer Milch- o. Suppenschöpflöffel, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

ploha -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

pogospọ́diti, -ọ̑dim, vb. pf. zum Herrn machen, Cig.; gospodski in pogospojeni krogi, Zora; p. se, ein Herr werden, Cig.; p. se visoko, ein großer Herr werden, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

pọ̑ł 1., m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; (stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh (nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče-Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

povę̑čji, adj. etwas größer, Zora, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

povŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) ein wenig bohren; — 2) nachbohren, Cig.; luknjo p., das Loch mit dem Bohrer größer machen, ausräumen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

preblátọ, n. zu großer Koth, Met.-Cig., Jan., C., Mik.; p. je, es ist zu kothig, Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

prehtig nepregibni pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

preškǫ́da, f. überaus großer Schade, Cig.; preškoda! Jammerschade! Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

preznamenȋt, adj. zu bedeutend; — von überaus großer Bedeutung, hochansehnlich, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

pripǫ́təc, -tca, m. großer Wegerich (plantago maior), Tuš. (R.), Cig.; — prim. trpotec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

ríba Frazemi s sestavino ríba:
kot ríba na súhem, kot ríba v vôdi, májhna ríba, molčáti kot ríba, odpírati ústa kot ríba na súhem, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba na súhem, počútiti se kot ríba v vôdi, premetávati se kot ríba na súhem, velíka ríba, zdráv kot ríba [v vôdi], zévati kot ríba na súhem, znájti se kot ríba v vôdi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

rǫ̑gljež, m. ein großer, ungeschickter Mensch, Cig.; — prim. 2. rogelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

skrǫ́tina, f. großer Fels, Tolm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

snovála, n. pl. der Scherrahmen (ein großer Weberhaspel), Cig.; — polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

snoválọ, n. die Weife, die Garnwinde (ein großer Haspel der Weber), Guts.-Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

strȃn, -ȋ, f. die Seite; desna, leva, sprednja, zadnja, zgornja, spodnja s.; gladka, kosmata s. sukna; končna s. hiše, die Giebelseite, V.-Cig.; na oni strani, jenseits; na ono stran; z one strani reke; od vseh strani se zbirajo; glas se razlega na vse strani; na s. dejati kaj, etwas beiseite legen; na s. stopiti, zur Seite treten; na stran! Platz gemacht! Cig.; na strani, seitwärts; v stran, beiseite, fort, weg; v s. mi je preveč, es ist mir zu abgelegen, ein zu großer Umweg; po strani, nebenhin: po strani koga udariti, einen Seitenhieb versetzen; po strani pogledati koga, einen Seitenblick auf jemanden werfen; po strani me gleda, er schaut mich mit scheelen Augen an; po strani se držati, eine schiefe Haltung haben; po strani usta imeti, einen schiefen Mund haben; po strani si kaj zaslužiti, sich nebenbei etwas verdienen, einen Nebenverdienst haben; po eni strani — po drugi strani, z ene strani — z druge strani, einerseits — anderseits; od strani kaj povedati, koga pohvaliti, Ravn.-Valj. (Rad); — na vse strani sveta, nach allen Weltgegenden; severna, južna s.; polnočna, poldnevna s., Škrinj.-Valj. (Rad); podvetrena s., die Leeseite (pri mornarjih), Cig. (T.); — die Gegend, der Landstrich, das Land; gorenjska, dolenjska s.; poslali so po vsej tej isti strani, Jap. (Sv. p.); — die Blattseite im Buche; na deseti strani; knjiga ima sto strani; — = stranka, die Partei, Cig., Jan.; na nobeno s., unparteiisch, Cig.; — na njegovi strani stati, zu seiner Partei halten; ker niste na svetovo s., weil ihr es nicht mit der Welt haltet, Ravn.; — die Beziehung: na vsako s., in jeder Beziehung; na neko s., einestheils, Cig.; na to stran, diesbezüglich, DZ.; z mnogih strani, in vielfacher Beziehung, Levst. (Močv.); — ob vašo stran, eueretwegen, Krelj; — (stran, m., Danj. [Posv. p.], ogr.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

súra, f. ein großer Sack, C.; der Strohsack, Jarn., Jan., C.; — prim. kor.-nem. zurre, großer Sack von grober Leinwand, C., Štrek. (Arch.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

štę́fan, m. großer irdener Krug, vzhŠt.-C.; — eine große Flasche, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

štúmbəlj, -blja, m. 1) ein großer Topf, vzhŠt.-C.; ein länglicher Krug, Trst. (Let.); — 2) der Narr, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

tȃ, tȃ, tọ̑, pron. dieser, diese, dieses; ta je bosa (prazna), das ist nicht wahr; ta je lepa! das ist mir eine schöne Geschichte!; in to, und zwar; na to (nato), hierauf; po tem (potem), hernach; v tem, indessen; med tem, inzwischen; med tem ko, während; na tem biti, auf dem Punkte stehen, V.-Cig., Jan., nk.; — čim — tem, je — desto; tem, s tem, um so, desto; tem bolje, um so besser; če več — s tem dalje, Trub.; — s tem večji umetnik, tem večji junak, ein noch so großer Künstler, Held, Navr. (Let.); če s tem pridneje iščemo, wenn wir noch so fleißig suchen, Levst. (Zb. sp.); — to, da: to smo tekli! — kdo to? wer denn? C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

tę́gniti, -nem, vb. impf. 1) liefern, geben: hrano t. komu, Cig.; lehko je čedno oblečen, saj mu jaz obleko tegnem, Gor.; krčmarjem vino t., Rut. (Zg. Tolm.); mati mu tegne (= daje) žganje, Gor.-DSv.; govorico t. komu, mit jemandem ein Gespräch fortführen, sich mit ihm abgeben, Gor.; — 2) = utegniti, Zeit haben, C.; ne tegnem, Dol.; — 3) t. se, sich strecken: pes se tegne, vzhŠt.-C.; otroci se tegnejo (werden größer), vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

tosman [tọ̄sman] samostalnik moškega spola

velik tesarski oblič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

tȓd, tŕda, adj. hart; v trdo skuhati jajce; — trdi denarji bares Geld, Cig.; — trdo delo, eine beschwerliche Arbeit; trd boj, ein schwerer Kampf; — trdega srca biti, hartherzig sein; trd do ubogih; — trde glave biti, ungelehrig sein; — trda bo za to reč, es wird schwer halten; za vodo, za denarje je trda, es herrscht großer Wasser-, Geldmangel; — ves trd biti na kaj, auf etwas versessen sein; — bil je že malo trd, er war schon etwas angestochen; — trd kmet, ein echter, noch uncivilisierter Bauer; — trda noč, tiefe Nacht; trdo molčati, hartnäckig schweigen; trdo imeti koga, jemanden kurz halten, strenge behandeln; — trdo za njim, dicht hinter ihm, Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

tróha, f. 1) der Splitter, Mur., Krelj, Dalm.; — das Stäubchen: troha mi je pala v oko, Erj. (Torb.); nemaš toliko moči, da bi troho pobral na tleh, Bas.; — 2) das Bisschen; troha kruha; troha trohi pomaga, C.; — troho večji, ein bisschen größer, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

vę̑čati, -am, vb. impf. vergrößern, Guts.-Cig., Mur., C.; — v. se, zunehmen, größer werden, Mur., Cig. (T.), nk.; večajoča oblika, die Vergrößerungsform (gramm.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

vę̑či, adj. compar. ad velik; größer; po večem, a) zum größeren Theile, größtentheils; b) oberflächlich, Z., Lašče-Erj. (Torb.), Savinska dol., Tolm.; iz večega, a) zum größeren Theile, größtentheils, Cig., C., Vest.; b) oberflächlich, noch nicht vollständig, C., Z.; hlod iz večega obtesati, jvzhŠt.; k večemu, höchstens; veči del (večidel) = z večine, zum größeren Theile, größtentheils; — (pravilneje od "večji", Cv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

vekši pridevnik v primerniku

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

velik [vélik] pridevnik

velik

PRIMERJAJ: velika cesta, velika noč, veliki srpan, veliki traven

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

velik pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

velikȃn, m. ein großer Mensch, der Riese.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

véliki stòlp -ega stôlpa m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

veljȃn, m. ein großer Mann, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

vȋntla, f. ein großer Backtrog, Goriš.-C.; (tudi: vindla, bindla, Goriš.); — iz furl. vintule, Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

vrbína, f. 1) ein großer Weidenbaum, C.; — 2) der Weidenwald, das Weidengehölz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

vrčin [vrčȋn] samostalnik moškega spola

velik vrč

PRIMERJAJ: vrčon

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

vrčon [vrčọ̑n] samostalnik moškega spola

velik vrč

PRIMERJAJ: vrčin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zamèt 1., -mę́ta, m. 1) die Schneeverwehung; po gorah so veliki zameti; — 2) ein großer Haufe: z. blaga, eine große Menge Waren, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zasìp, -sípa, m. 1) die Verschüttung, Danj.-Mik.; die Versandung, Cig.; — 2) der Damm, der Erdwall, Dict., Jan., C.; z. delati, Dict.; zasipali so zasip okoli mesta, Dalm.; — 3) eine große Menge: z. blaga, großer Warenvorrath, Cig.; veselja je bilo na vseh koncih in krajih na zasipe, Zv.; tudi: zásip : zásip denarjev, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zelenják, m. 1) der Grünspecht (picus viridis), Frey. (F.); — 2) neka vinska trta, C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); debeli z., großer Grünhainer, Trumm.; drobni z., kleiner Grünhainer, Trumm.; črni z., blauer Kölner, Trumm.; — 3) der Grünstein, Cig. (T.), C.; — 4) ein kurz dauernder Regen im Frühjahr, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zmrzováti, -ȗjem, vb. impf. gefrieren; voda že zmrzuje; nocoj bode zmrzovalo; — frieren, großer Kälte ausgesetzt sein; celo noč sem zmrzoval na straži.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zobák, m. 1) der Großzahn, C., Z., Burg. (Rok.); — 2) ein großer Zahn, C.; — 3) = kramp, die Picke, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zrásti, zrástem, vb. pf. emporwachsen, aufwachsen, wachsen; kar je letos zraslo, der diesjährige Wuchs; velik je zrasel, er ist groß geworden; zrastel je kot konoplja = er ist schnell aufgeschossen, Cig.; tvor je zrastel (ist größer geworden); zraščen (nam. zrasel), gewachsen, C.; zrasli možje, erwachsene Männer, Dalm.; greben mu zraste, er braust auf; brž zraste, er braust gleich auf, er wird gleich böse; kako je zrasel, ko sem mu to rekel! — (nam. vzr.-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

žȃbjak, m. 1) die Froschlache, Z.; — 2) das Froschkraut, der Hahnenfuß (ranunculus), C.; tudi: das Läusekraut (pedicularis palustris), Gor.; — 3) žabják, ein großer Frosch: okamenine velikanskega žabjaka, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.