ȃlpski -a prid.
ȃstma -e ž
B 1. V slovenskem fonemu b se ohranja pslovan. *b (iz ide. *b ali *bh), npr. brȁt. 2. V starih germanskih izposojenkah je zamenjal stvnem. ali srvnem. f (pisano tudi v), če je ta nastal iz pgerm. f ali če je tujega izvora, npr. bọ́ter. Nadomestil je tudi srvnem. in nem. w, npr. bȃjar. V romanskih in madžarskih izposojenkah ustreza tujejezičnemu b, npr. bála, betẹ́žen. 3. V imitativnih besedah večkrat služi za posnemanje neartikuliranega govorjenja, npr. bebljáti.
bẹ́da -e ž
bȅt betȁ in béta m
bi pogojnik glagola bíti
bíti1 sȅm nedov.
blazína1 -e ž
blẹ̄jati -am nedov.
bȍb1 bóba m
bọ́ber1 -bra m
bọ́disi vez.
bọ̑g bogȃ m
bọ̑m prih. glagola bíti
bȍr1 bóra m,
bráda -e ž
brẹ̄st -a m,
brẹ́za -e ž
bríti brȋjem nedov.
brnẹ́ti -ím nedov.
brusīti brúsim nedov.
bȓz -a prid.
bučáti -ím nedov.
budžẹ̑t -a m
bújen -jna prid.
búla1 -e ž
cẹ̑h -a m
čeljȗst -i ž
D 1. V slovenskem fonemu d se ohranja pslovan. *d (iz ide. *d ali *dh), npr. dáti. Pslovan. skupina *(z)dr je lahko nastala sekundarno iz starejše *zr (ide. *g'r, *g'hr in pod posebnimi pogoji *sr), npr. drẹ̑vi, mẹ̑zdra. 2. V izposojenkah ustreza tujejezičnemu d, npr. drẹ́ta, denár.
dejáti dẹ̑jem in dẹ̑m dov.
dẹ́lo -a s
dentȋst -a m
derẹ̄za -e ž
dẹ́te -ta s
dẹ́telja -e ž
dẹ́ti dẹ́nem dov.
devẹ̑t štev.
devíca -e ž
dlẹ̑sen -sni ž
dọ́ga1 -e ž
dojīti -ím nedov.
dól1 prisl.
dọ̑lg1 dolgȃ m
dósti prisl.
drȅn drẹ́na m
dŕgniti dȓgnem nedov.
drȗg2 -a m
družína -e ž
dȗr -a m
dúša -e ž
eksémpel -pla m
fẹ̑tus -a m
fláša -e ž
futȗr -a m
G 1. V slovenskem fonemu g se ohranja pslovan. *g (iz ide. *g, *gh, *gu̯, *gu̯h pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), npr. grȃd. Glej tudi z, ž. 2. V izposojenkah sloven. g lahko ustreza tujejezičnemu g, npr. grȕnt, goljūf. V skupini gl je lahko nadomestil srvnem. d v skupini dl, npr. kȃngla. 3. V imitativnih besedah posnema nertikulirane grlne glasove, npr. grgráti, gāgati.
ganīti gánem dov.
gīniti gȋnem dov.
glẹ́dati glẹ̑dam nedov.
glẹ́ženj -žnja m
gnáti žénem nedov.
gọ̑d -a in godȗ m
gospọ̑d -a m
gȍst1 gósta m
gọ̄ž -a m
grébsti -bem nedov.
gréda1 -e ž
grẹ́ti grẹ̑jem nedov.
grȍb1 gróba m
gubīti -ím nedov.
H 1. V slovenskem fonemu h se ohranja pslovan. *x (pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), (a) ki je nastal iz ide. *s neposredno za ide. *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯ ali *gu̯h. (b) Na začetku besede večkrat izgleda, da je nastal iz ide. *sk- (ali *zg-), verjetno prek vmesne premetane stopnje *ks-. Pri izvoru pslovan. *x je še precej nejasnega. Glej tudi s, š. 2. Pri izposojenkah se s sloven. h nadomeščajo germanski h-jevski glasovi, tj. srvnem., nem. ch in h, npr. cẹ̑h, hẹ̑c. Nem. h pri izposoji včasih odpade, npr. rọ̑tovž. V romanskih izposojenkah se najde v primeru hláče, kjer je nadomestil prvotno rom. *c, tj. [k]. 3. Fonem h se večkrat pojavlja v imitativnih besedah in onomatopejah, tudi v zelo starih, kar verjetno izvira iz časa, ko praslovanščina še ni imela fonema *x, tj., ko je bil njegov predhodnik še *ṣ̌, npr. hahljáti se. Glasovi, ki so v rednem sestavu nekega jezika redki, so v onomatopejah in imitativnih besedah še posebej primerni.
họ́ja1 -e ž
hrepenẹ́ti -ím nedov.
imẹ̑ -na s
imẹ́ti imȃm nedov.
ískra -e ž
īti grẹ́m in grȅm nedov. in dov.
jábolko -a s
jȃd -a m
jāhati -am in jāšem nedov.
jȃr1 jára prid.
jásen1 -sna prid.
jȃzbec -a m
jélen jelẹ́na m
jẹ́lša -e ž
jesẹ̑n2 -i ž
jẹ́sti jẹ́m nedov.
jẹ́ti1 jámem dov.
jẹ̑z -a in jezȗ m
jẹ̑zero -a s
jẹ̄ž1 -a m
jȗg -a m,
jútro1 -a s
k predl. z daj.
kāk -a zaim.
kām prisl.
kjẹ̄ prisl.
klóbko -a s
klonīti1 klọ́nim nedov.
kọ̑bra -e ž
kọ̄d1 prisl.
kodẹ̑lja -e ž
kọ̑lk1 kọ̄lka m
komȃnda -e ž
korȋst -i ž
kọ̑s1 -a m
kóza -e ž
kresáti krẹ́šem nedov.
kristjȃn -a m
kŕpa -e ž
labọ̑d1 -a m
lȃket laktȋ ž
lẹ́či1 lẹ̑žem dov.
lẹ́ga -e ž
lẹ́sti lẹ̑zem nedov.
li člen.
lȋst -a m
ljudjẹ̑ ljudí m mn.
lónec -nca m
lọ̑s -a m
lóza -e ž
ložīti -ím nedov.
máj1 -a m
mandȃt -a m
mẹ̑d1 medȗ in -a m
médved medvẹ́da m
mẹ̑sec -a m
mezdȁ1 -ȅ ž
močerȁd -áda m
mọ́der2 -dra prid.
mọ̄do -a s
mrẹ́ža -e ž
nȃpak prisl.
nésti nésem nedov.
netīti nẹ́tim nedov.,
nevẹ́sta -e ž
níkniti1 nȋknem dov.
nȋz1 -a m
nȍž nóža m
ob1 predl. s tož. in mest.
obȃ obẹ̑ zaim.
obȃd -a m in
ọ̄bči -a prid.
obȅd -ẹ́da m
ogọ́r1 -ja m
ọ̑grc -a m
ȍj medm.,
ojẹ̑ -sa s
okọ̑ očẹ̑sa s
omẹ̄la -e ž
ọ́sem štev.
ọ́ster -tra prid.
pa vez. in člen.
pȃjek -jka m
pīkati pȋkam nedov.
pláziti se plȃzim se nedov.,
plẹ̑sen -i ž
pȍd1 póda m
pod2 predl. s tož. in orod.
políca1 -e ž
pọ́t1 potí ž, tudi pọ́t -a, m
pózen -zna prid.
pozȍj -ọ́ja m,
prasȅ1 -ẹ́ta m
pred predl. s tož. in or.
prȋd1 prīda m
pripetīti se -í se dov.
púkati1 pȗkam nedov.
-r obrazilo za izpeljavo oziralnih zaimkov iz vprašalnih,
rabȗka -e ž
rȁk1 ráka m
raz1 predl. s tož. in rod.
rdẹ́ti -ím nedov.
rẹ́dek -dka prid.
redīti1 -ím nedov.
rẹ́ka -e ž
rȋhta1 -e ž
rjȁ -ȅ ž
rọ̑d -a in rodȗ m
rȍj rója m
rósa -e ž
rotīti -ím nedov.
rọ̑vt -a m
rumȅn -éna prid.
rȗs1 rūsa prid.
S 1. V slovenskem fonemu s (a) se ohranja pslovan. *s (< ide. *s /razen neposredno za *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯, *gu̯h/ ali *k'), npr. svọ́j, desẹ̑t. (b) Lahko je nastal iz starejšega *x (glej H) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno le, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. vȅs. (c) V skupini *st je lahko nastal tudi iz *t pred ide. *t, *d ali *dh, npr. plésti. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. ʒʒ, npr. básati, in ss, npr. pȃsati, mnogokrat romanski s, npr. soldȁt, in madž. sz, npr. sȗrka, sẹ̑gedin.
se1 rod., tož. zaim.
sȅm1 sed. glagola bíti
si1 člen., ki poudarja zaimenske, prislovne ali medmetne zveze ali sklope
sȋv síva prid.
skála1 -e ž
skȓb skrbȋ ž
smȓt -i ž
smúkati -am in -čem nedov.
sọ̑d1 -a m
sọ̑d2 sọ̄da prid.
sodīti sọ́dim nedov.
spẹ̑t prisl.
spẹ́ti spȅm nedov.
sporíš -a m
stéblo -a s
stopīti stọ̑pim dov.
strnȃd -a m
súkati -am in súčem nedov.
svẹ̑t1 svetȃ m
Š 1. V slovenskem fonemu š (a) se ohranja pslovan. *š, ki je po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) nastal iz starejšega *x (glej H), npr. šȅl. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *s' (kar nekateri označujejo s š), ki je po jotaciji nastal iz *si̯, npr. šíti. (c) Pred samoglasnikom č se je asimiliral iz s, npr. ščípati. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil (a) srvnem. in nem. sch, npr. šípa, (b) srvnem. ss, npr. prẹ́ša, (c) rom. s (zlasti pred p, t ali k), npr. špináča, (č) madž. s, npr. šantáti. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah posnema predvsem šelestenje, šumenje in šepetanje, npr. šelestẹ́ti, šumẹ́ti, šušljáti.
šȃh -a m
škíliti škȋlim nedov.
škọ́da -e ž
špíca1 -e ž
tȃška -e ž
tedȁj prisl.
tegnīti tẹ̑gnem nedov.
tẹ̑ma2 -e ž
tẹ̑za1 -e ž
tẹ́ža -e ž
tȋ tébe zaim.
tọ̄d prisl.
tọ̑g tọ́ga prid.
tọ́lči tọ́lčem nedov.
trȗd -a m
učīti -ím nedov.
ȗd ūda m
uhọ̑ ušẹ́sa s
ūra -e ž
úsnje -a s
uspẹ́ti -ȅm dov.
ústa ūst ž mn.
ūzda -e ž
vdọ̑va -e ž
vẹ́deti vẹ́m nedov.
vȅn prisl.
vénec -nca m
vésti1 védem nedov.
vẹ̑ter -tra m
vẹ́ti vẹ̑jem nedov.
vȋdva vẹ̑dve, vȋdve, rod. vȃju zaim.
vnȋc prisl.
vọ̑hati -am nedov.
vọ̑nj -a m
vznȃk prisl.
Z 1. V slovenskem fonemu z (a) se ohranja pslovan. *z (iz ide. *g' ali *g'h v vseh legah, pa tudi iz ide. *s pred zvenečimi zaporniki), npr. vọ̑z, mȅzda. Pslovan. *z je pod posebnimi pogoji lahko nastal iz ide. *s tudi ob zvočnikih, npr. dŕzen (Sn, 54 ss.). Pslovan. skupina -zd- se je lahko razvila iz ide. -d(h)d(h) ali -td(h). (b) Lahko je prek dz nastal iz star. *g (glej G) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. zelọ̑, stezȁ. 2. V ljudskih izposojenkah se skoraj ne pojavlja, ker se nem., srvnem. in večkrat tudi rom. s praviloma nadomešča z ž. Izjema so zelo mlade izposojenke tipa závber, zọ̑fa in one, ki so bile stalno pod vplivom clat., npr. zakramȅnt. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah se pojavlja pri posnemanju brenčanja insektov, npr. bzīkati.
zatẹ̑gadẹ̄lj prisl.
zdẹ́ti se zdím se nedov.
zdrȁv zdráva prid.
zẹ́hati -am nedov.
zẹ̑l1 zelȋ ž
zelȅn -éna prid.
zẹ̑nica -e ž,
zijáti -ȃm nedov.
zíma -e ž
zíniti zȋnem dov.
zvenẹ́ti -ím nedov.
zvẹ́zda -e ž
žába -e ž
žȃr -a in žarȗ m
želẹ́ti -ím nedov.
žélo -a s
žẹ́ti1 žánjem nedov.
žọ̑lč -a m
žọ́lna -e ž
žọ̑lt -a prid.