Tiskanje

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

tudi s ponovljeno črko h

izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega

tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost

3.1.

3.2.

tudi s ponovljeno črko h

3.3.

izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj

izraža čustveno podkrepitev izjave

5.1.

FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks]

dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]

mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno v množini

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, primorsko, ekspresivno nona

ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei

FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

bêt bêta tudi bèt bèta samostalnik moškega spola [bêt] tudi [bə̀t]

peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk; SINONIMI: kocen

ETIMOLOGIJA: = nar. rus. bót ‛pesino, krompirjevo listje’ < pslov. *bъtъ < ide. *bhuto- iz korena *bheu̯- ‛rasti, uspevati, obstajati’, tako kot gr. phytón ‛rastlina, zelišče, sadika, steblo’ - več ...

cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]

ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati

v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati

v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah

3.1.

v obliki cediti se

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno mediti

FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...

čeljúst čeljústi samostalnik ženskega spola [čeljúst]

vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota

iz zoologije

del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje

STALNE ZVEZE: zavorna čeljust
FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + ↑usta - več ...

čémbalo1 čémbala samostalnik moškega spola [čémbalo]

glasbilo s tipkami, pri katerem ob pritisku na tipko jeziček brenkne struno; SINONIMI: čembalo

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Cembalo) iz it. cembalo < lat. cymbalum, glej ↑cimbale - več ...

čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost]

stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje

2.1.

;

SINONIMI:

stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

4.1.

4.2.

manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

ETIMOLOGIJA: ↑čist

dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]

nitast roževinast izrastek na koži sesalcev

FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...

enakoprávnost enakoprávnosti samostalnik ženskega spola [enakopráu̯nost]

stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost

ETIMOLOGIJA: ↑enakopraven

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]

nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva

1.2.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva

prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje

ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov

STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

gonjáč gonjáča samostalnik moškega spola [gonjáč]

kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonič

kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri skupnem lovu

navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili h kaki dejavnosti

srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonič

FRAZEOLOGIJA: gonjač sužnjev
ETIMOLOGIJA: ↑goniti

gratiníran gratinírana gratinírano pridevnik [gratiníran]

ki ima zaradi dodatnega pečenja v pečici, navadno skupaj s prelivom, naribanim sirom, hrustljavo skorjo

ETIMOLOGIJA: ↑gratinirati

H simbol

simbol za enoto henri, henry

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑henry

jéž jéža samostalnik moškega spola [jéš jéža]

manjši sesalec z bodicami po hrbtu, kratkimi nogami in koničastim gobcem, ki živi v gozdu in se v nevarnosti lahko zvije v kroglo; primerjaj lat. Erinaceinae

žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: ježek, morski jež, iz zoologije morski ježek

manj formalno vrtljivi kovinski nastavek z zobmi za rahljanje zemlje, ki se pritrdi na kultivator

STALNE ZVEZE: beloprsi jež, morski jež
FRAZEOLOGIJA: jebati ježa
ETIMOLOGIJA: = cslov. ježь, hrv., srb. jȇž, rus. ëž, slovaš. jež < pslov. *ježь = litov. ežỹs, ẽžis, latv. ezis, frig. ézis < ide. *h1eg'hi̯o-, sorodno s stvnem. igil, nem. Igel, gr. ekhĩnos in arm. ozni, verjetno iz ide. *h1eg'hi- ‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ - več ...

kájt kájta samostalnik moškega spola [kájt]

manjšemu jadralnemu padalu podobna priprava na dolgih vrvicah za kajtanje

kot pridevnik ki je v zvezi s kajtom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. kite, prvotneje ‛papirnati zmaj’ < ‛vrsta sokola’

kilovátni kilovátna kilovátno pridevnik [kilovátni]

del pridevniške zloženke v obliki n-kilovatni ki je v zvezi z določenim številom kilovatov

STALNE ZVEZE: kilovatna ura
ETIMOLOGIJA: ↑kilovat

kleptománski kleptománska kleptománsko pridevnik [kleptománski]

ki je v zvezi s kleptomani 1. ali kleptomanijo

slabšalno

ETIMOLOGIJA: ↑kleptoman

kotánja kotánje samostalnik ženskega spola [kotánja]

vdolbina v zemeljskem površju, navadno naravna

iz medicine večja vdolbina v telesu ali delu telesa

ETIMOLOGIJA: nejasnega izvora, morda iz nar. kotlánja iz ↑kotel ali h ↑kot - več ...

krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni]

ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom

1.2.

ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino

STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče
ETIMOLOGIJA: ↑kruh

máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka

ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad

manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem

manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola

STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...

máčji máčja máčje pridevnik [máčji]

ki je v zvezi z mačkami 1.

;

SINONIMI:

mačkast

STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

ekspresivno privlačna ženska

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]

oddati ali začeti oddajati glas, zvok

odzvati se na klic, poziv

javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi

dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

6.

priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo

FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se

oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se]

oddajati glas, zvok

odzivati se na klic, poziv

javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi

dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

6.

prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo

FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša.
ETIMOLOGIJA: ↑oglasiti se

péšec péšca samostalnik moškega spola [péšəc]

kdor se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešak

starinsko vojak, ki se bojuje peš; SINONIMI: pešak

STALNE ZVEZE: cona za pešce, hodnik za pešce, območje za pešce, prehod za pešce
ETIMOLOGIJA: ↑peš

popularizácija popularizácije samostalnik ženskega spola [popularizácija]

delovanje, proces, pri katerem kaj postane znano, priljubljeno pri razmeroma veliko ljudeh; SINONIMI: populariziranje

delovanje, proces, pri katerem kaj postane razumljivo, dostopno razmeroma veliko ljudem; SINONIMI: populariziranje

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. popularization, frc. popularisation, glej ↑popularizirati

prêdlog predlóga samostalnik moškega spola [prêdlok predlóga]

kar kdo izrazi z namenom, da se to sprejme, upošteva, se za to odloči

iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki z vzpostavljanjem podrednega razmerja med besedami stavka določa sklon sledeči besedi in pri tem izraža prostor, čas, lastnost in vzrok

2.1.

iz jezikoslovja

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. predlóg iz cslov. prědъlogъ, iz ↑predložiti - več ...

prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]

izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov

oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih

FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...

sírotka sírotke samostalnik ženskega spola [sírotka]

tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri izdelavi sira, skute

STALNE ZVEZE: sekundarna sirotka
ETIMOLOGIJA: = hrv. sȉrutka < pslov. *syrǫtъka, glej ↑siriti - več ...

skútni skútna skútno pridevnik [skútni]

ki je iz skute 1. ali vsebuje skuto 1.; SINONIMI: sirni, sirov

ETIMOLOGIJA: ↑skuta

súperlíga súperlíge samostalnik ženskega spola [súperlíga]

skupina, ki jo v tekmovalni sezoni sestavljajo po dosežkih najboljše ekipe, posamezniki, ekipe s skupnimi interesi, ali tekmovanje v okviru take skupine

ETIMOLOGIJA: ↑super + ↑liga

vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]

organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma

STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...

žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]

dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura

v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala

manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica

manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena