h1 -- in -ja [hə̀ hə̀ja in há hája] m (ə̏; ā) deveta črka slovenske abecede: mali h;
od h do m;
štirje h-ji // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: onemitev haja
♦ jezikosl. grlni h ki se tvori z rahlo priporoh -- kot imenovalni prilastek
deveti po vrsti: odstavek h
♦ glasb. ton h ton na sedmi stopnji C-durove lestvice
h- prvi del zloženk
nanašajoč se na h: izpit H-kategorije
♦ glasb. H-dur durov tonovski način s petimi višaji; h-mol molov tonovski način z dvema višajema; šah. kmet na h-liniji v osmi navpični vrsti z leve strani; voj. H-bomba hidrogenska bomba
hé in hè medm. (ẹ̑; ȅ)
1. pri nagovoru izraža opozorilo: he, vi tam spredaj, počakajte!
2. posnema glas pri smejanju: kako smešno, he / he he he, to je veselje
3. izraža posmeh: pa smo te ujeli, he
hélij -a m (ẹ́)
kem. lahek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element He: s helijem polnjeni baloni